Podrobnosti
Kategorija: Novice

Za pogon turbine ne bodo uporabljali vroče vode, ampak uparjen plin amonijak.

Po nizu sporočil o okolju prijazni električni energiji iz obnovljivih virov, ki jo bo ustvarjala prva povsem slovenska geotermalna elektrarna v Čentibi, je tik pred gradnjo prišla na dan še njena okolju manj prijazna in javnosti doslej zamolčana plat. Osnova za izkoriščanje geotermalne toplote namreč ne bo vroča voda iz globin, ampak bo toploto iz zemlje na površje prinašal za pogon turbine uparjen plin amonijak.

Na javnih predstavitvah projekta so vlagatelji govorili samo o uporabi uparjenega hladiva, torej o tekoči hladilni tekočini, ki se bo spuščala na dno vrtine. O tem, da gre za uporabo okolju nevarnega plina, ni bilo govora. V resnici pa je pilotni projekt zasnovan tako, da se bo energija v sistemu ustvarjala na osnovi kemičnega procesa. Ta se bo sprožil s segrevanjem in nato ohlajanjem plina v nekem zaprtem sistemu.

Patent gravitacijske toplotne cevi na področju izkoriščanja energije iz podtalja je bil izključno dan v uporabo Dravskim elektrarnam Maribor (DEM), torej družbi v skupini Holding Slovenske elektrarne (HSE), partnerja pri izvedbi geotermične elektrarne pa sta še Petrol in Nafta Lendava. Pismo o nameri je konec januarja 2021 podpisala še Občina Lendava.


V sistemu 900 litrov amonijaka

DEM so kot nosilec projekta pred kratkim vložile na Upravno enoto Lendava vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja za postavitev pilotne geotermične elektrarne. Kajti direktorat za okolje, ki deluje pri ministrstvu za okolje, je nosilcu projekta 29. novembra lani izdal sklep, da za omenjeni poseg ni treba izvesti presoje vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstvenega soglasja, kar tudi pomeni, da je za izdajo gradbenega dovoljenja pristojna lokalna upravna enota.

V omenjenem sklepu je navedena tudi ugotovitev, da čeprav se bo za potrebe obratovanja pilotne geotermične elektrarne kot hladilna tekočina v zaprtem sistemu uporabljal amonijak, naprava ne pomeni tveganja za povzročitev večjih nesreč po predpisih, ki urejajo varstvo okolja. V obrazložitvi je še navedeno, da se bo amonijak uporabljal tako, da se bo v cevi uplinjal pri temperaturi 146 stopinj Celzija, temperatura amonijaka pri vstopu v turbino pa bo znašala največ 60 stopinj Celzija. V sistemu bo približno 900 litrov amonijaka, temperatura samovžiga amonijaka je 630 stopinj Celzija.

Kot je znano, bodo geotermično elektrarno postavili na obstoječi opuščeni plinski vrtini Pg-8 nedaleč od naselja Čentiba, njen najbližji objekt pa je lendavska čistilna naprava. Ta plinska vrtina je globoka 3000 metrov, vanjo pa se bo za potrebe delovanja geotermične elektrarne vstavila cev do globine tisoč metrov. Čeprav sistem ne bo črpal tople vode, kar tudi pomeni, da nosilcu projekta ne bo treba plačevati koncesije za njeno uporabo, bo vendar ustvarjal odvečno toploto, ki jo bodo spuščali v zrak. Ocenjena povprečna vrednost te toplote je 400 kW, s tem da bo odvisna od temperaturnih razmer.


Odvečna toplota v zrak

Vprašanje, zakaj bo v sistemu uporabljen za hladilno tekočino amonijak in ne katera druga tekočina, smo zastavili DEM in Darku Goričancu, enemu od inovatorjev gravitacijske toplotne cevi, ki so jo razvili in patentirali na mariborski fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. Prav tako smo vprašali, ali bo približno 900 litrov amonijaka za prenos toplote v zaprtem cevnem sistemu zadostovalo za učinkovito delovanje naprave ali pa se bo za doseganje boljše učinkovitosti količina povečevala. Prav tako nas je zanimalo, zakaj že sam pilotni projekt ne zajema rešitve za izkoriščanje odvečne toplotne energije, ki se bo zdaj spuščala v zrak in okolico.

Odgovore smo prejeli samo od DEM. Navajajo, da bo pilotna geotermična elektrarna moči 50 kW postavljena na suhi vrtini Pg-8, kjer se bo izrabljala toplota pregretih kamnin. Kot geotermalni fluid se bo uporabljal amonijak. Princip, ki se uporablja pri gradnji pilotne geotermične elektrarne, je pogojen z dano temperaturo in globino suhe vrtine. V tem projektu se v nasprotju z običajnim geotermičnim fluidom (geotermična voda) uporablja amonijak, ki omogoča izparevanje in kondenziranje že pri dosti nižjih temperaturah v primerjavi z vodo. »Maksimalna temperatura na dnu vrtine je 155 stopinj Celzija in ne omogoča uporabe vode kot geotermičnega fluida,« pojasnjujejo.

Uporaba patentirane geotermične gravitacijske toplotne cevi je torej popolnoma nov način proizvodnje električne energije. Posebnost je zaprt tokokrog geotermičnega fluida. Geotermična gravitacijska cev je s tehničnega vidika plinotesna vrtina, v katero se bosta vgradile dve vzporedni plinotesni cevi z manjšim in večjim premerom.

Skozi cev manjšega premera se bo s površja uvajal tekoči geotermični fluid, ki se zaradi gravitacije usmeri navzdol in se ob ustrezni regulaciji po prehodu vgrajenega pakerja in parne zapore z naraščanjem temperature z globino počasi uparja. Pregreta para geotermičnega fluida se vrača na površje po cevi večjega premera, kjer se izkorišča za proizvodnjo električne energije na Eulerjevi turbini. Po kondenzaciji pare na površini se geotermični fluid ponovno vodi v geotermično gravitacijsko cev dolžine tisoč metrov, kar tvori zaprt tokokrog.

»Elektrarna tako deluje brez plinskih emisij, ki nastanejo pri običajnih binarnih geotermalnih elektrarnah pri pretoku vodnega fluida, kjer je treba imeti poleg črpalne vrtine še reinjekcijsko,« so v odgovoru še zapisali pri DEM. Glede rešitve za izkoriščanja nastale odvečne toplote pa pravijo, da gre za pilotni projekt, s katerim želijo predvsem potrditi princip obratovanja elektrarne, nato pa se bodo posvetili še temu vprašanju.


Kakšno je tveganje za ljudi in okolje?

Amonijak je nevarna snov za okolje, živali in ljudi, je tudi vnetljiv, segrevanje pa lahko povzroči eksplozijo. Kljub temu je njegova uporaba zelo razširjena tako v industriji kot na splošno za različne namene. Morda je še najbolj poznana njegova uporaba v sistemih za hlajenje. Amonijak sam po sebi ni problematičen, če vemo, da je tehnologija za njegovo uporabo preverjena, pravijo poznavalci procesov, drugače pa je, kadar gre za nekaj nepreizkušenega.

Pomembno je torej, kako se bo v smislu dobre inženirske prakse projekt izpeljal. V danem primeru je dejstvo, da gre za nekaj še nepreizkušenega, za raziskovalno-aplikativni pilotni projekt oziroma njegovo prvo praktično izvedbo in uporabo v svetu sploh. Javnost o morebitnih tveganjih ni slišala nič, prav tako vključenih varovalk ni preveril postopek presoje vplivov na okolje.

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V Gledališki in koncertni dvorani Lendava je v torek, 8. marca 2022, potekal strokovni posvet »Nasilje v družini – izziv družbe ali posameznika«.
Strokovni posvet je pripravila Skupina za preprečevanje nasilja v družini za Pomurje, ki je organizirana pod okriljem Centra za socialno delo Pomurje in Policijske uprave Murska Sobota. Pri organizaciji pa se jim je pridružila Občina Lendava, ki je gostila posvet.

Strokovni posvet bi se pravzaprav moral odviti že lani, na mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami 25. novembra, a so ga zaradi epidemioloških razmer prestavili na današnji dan žena. Namen posveta pa je krepitev medsebojnega sodelovanja, zaradi vse bolj pereče problematike nasilja v družini.
Kljub desetletjem ozaveščanja je zavedanje o razširjenosti in posledicah nasilja nad ženskami še vedno preslabo slišano, napačne predstave pa so še vedno globoko zakoreninjene. Nasilje v družini lahko prekinemo samo na en način: Da začnemo o njem govoriti, so prepričani organizatorji.

Posveta se je udeležilo 186 udeležencev, ki so jih uvodoma nagovorili podžupan Občine Lendava Ivan Koncut, direktor PU Murska Sobota Damir Ivančič, direktorica CSD Pomurje Sandra Fekonja, predstavnica Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Simona Rajšp ter sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije mag. Darja Kuzmanič Korva.
Dogodek sta moderirala Saša Car, koordinatorica za preprečevanje nasilja v družini, CSD Pomurje ter Boris Rakuša, višji samostojni policijski inšpektor PU Murska Sobota, ki sta tudi predstavila sodelovanje CSD Pomurje in PU M. Sobota pri obravnavi nasilja v družini v pomurski regiji kot primer dobre prakse.

Na posvetu so spregovorili še Alojz Sladič, vodja Oddelka za splošno varnost in varnostno načrtovanje, asist. dr. Jasna Podreka iz Filozofske fakultete v Ljubljani, prof. dr. Katja Filipčič iz Pravne fakultete Ljubljana ter prof. dr. Branko Lobnikar, prodekan za raziskovalno dejavnost na Fakulteti za varnostne vede
V krajšem kulturnem programu sta nastopili dijakinji 2. letnika umtniške gimnazije v Ljutomeru.

vir: pomurec.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V Lendavi so tudi letos poskrbeli, da so koranti (kurenti) z obhodom po mestu preganjali zimo iz naših krajev.

Organizator dogodka je bila Mestna skupnost Lendava, ki je povabila korante iz kraja Sobetinci v občini Markovci na Ptujskem polju. Na nekaterih območjih v okolici Ptuja jim pravijo kurenti, na drugih pa koranti. Ti so najprej rajali v blokovskem naselju Tomšičeva ulica, potem pa še na šestih lokacijah po mestu in preganjanje zime zaključili na Kolodvorski ulici.

Pred pandemijo so, kot je povedal predsednik Mestne skupnosti Lendava Dušan Zver, organizirali pustovanje pred lendavskim kulturnim domom, lani in letos pa so zaradi pandemičnih razmer ob pustu pripravili le rajanje s koranti, ki so bili gosti pustovanja v Lendavi tudi prej. »Koranti so najbolj veseli, če jim dekle ali žena podari ruto, seveda pa so tudi zelo veseli, če so nagrajeni z velikim aplavzom. Upamo, da bomo naslednje leto lahko organizirali spet tako pester program ob pustovanju, kot smo ga pred pandemijo. Veseli smo, da se je na vsaki lokaciji kljub slabemu vremenu zbralo veliko ljudi.«

Kurent je bajeslovno bitje in pustni lik, ki ob tem da preganja zimo, odganja žalost in prinaša veselje ter plodnost žensk in zemlje. Leta 1917 je bil obhod kurentov vpisan na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, je povedal Dušan Zver.

vir vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V poslovni in industrijski coni v Lendavi bo podjetje Ilirija d.o.o. zgradilo visokoregalno skladišče.
Slovensko podjetje Ilirija d.o.o., ki deluje že več kot 100 let, bo v Lendavi zgradilo šest tisoč kvadratnih metrov veliko visokoregalno skladišče.

Dela že potekajo
Kot so zapisali na uradni spletni strani občine Lendava, so z zemeljskimi deli za nov distribucijski center že pričeli.

Vrednost investicije in nova delovna mesta
Kot so v zapisu še poudarili, je vrednost investicije kar pet milijonov. Za lokalno okolje bo to velik doprinos, saj bo skladišče prineslo tudi nove zaposlitve.

Zaključek gradnje je predviden do konca julija 2022.

vir: sta

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Madžarska samoupravna narodna skupnost Občine Lendava kot soustanoviteljica zavoda Knjižnica - Kulturni center Lendava ni podala pozitivnega mnenja za razrešitev direktorja Alberta Halasza. Preostale občine niso ne za niti proti.

Madžarska samoupravna narodna skupnost Občine Lendava (MSNSOL) kot soustanoviteljica zavoda Knjižnica - Kulturni center Lendava (KKCL) ni podala pozitivnega mnenja za razrešitev direktorja Alberta Halasza. Svetniki predloga o razrešitvi, ki jim ga je posredoval svet zavoda KKCL, niso podprli na izredni seji, ki je potekala v četrtek, 17. februarja.

Seje se je udeležilo osem od skupaj 12 članov sveta MSNSOL, eden se je iz glasovanja izločil, preostalih sedem pa je glasovalo tako, pet proti in dva za podporo predlogu o razrešitvi. Glasovanje je potekalo tajno, je povedala predsednica MSNSOL Judit Törnar Vida, pred tem pa je bila dana možnost za razpravo. Svoje mnenje sta povedala dva svetnika in oba sta obžalovala, da je do tega prišlo.

O podpori direktorju so se izrekali tudi zaposleni v javnem zavodu. Šest se je z razrešitvijo strinjalo, eden je glasoval proti, tri glasovnice so bile neveljavne.

O razrešitvi pa so se že tudi opredeljevale občine, katere so na zavod s pogodbo prenesle opravljanje dejavnosti. Občina Lendava je tako občinam Dobrovnik, Turnišče, Črenšovci, Kobilje in Velika Polana januarja poslala dopis, da podajo svoje mnenje k sklepu o razrešitvi direktorja KKCL.

Občinska sveta občin Dobrovnik in Turnišča sta ugotovila, da ne razpolagata z vsemi pravno relevantnimi dejstvi na podlagi katerih bi lahko sprejela odločitev, zato v zadevi ne moreta podati ne pozitivnega niti negativnega mnenja. Občinski svet Občine Črenšovci bo o tem odločal na seji jutri, 24. februarja, pred tem pa je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja bila enakega mnenja, torej da ne razpolaga z vsemi pravno relevantnimi dejstvi za podajo pozitivnega ali negativnega mnenja.
Občinski svet Občine Kobilje o zadevi še ni odločal, v Odrancih menijo, da je to zadeva, ki jo mora rešiti matična občina zavoda.

vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je sporočila, da sta tako Višje kot Okrajno sodišče ugotovili, da je KPK v prekrškovnem postopku, vodenem zoper poslanca Ferenca Horvatha, pravilno uporabila določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), ko mu je leta 2019 izdala prekrškovno odločbo, ker ni odpravil nezdružljivosti funkcij. Horvat vztraja, da sta funkciji združljivi in bo, če bo treba, iskal pravico tudi na evropskem sodišču za človekove pravice.

Izpodbijano odločbo o prekršku je KPK Horvathu izdala julija 2019, saj poslanec madžarske narodne skupnosti namreč kljub izdanem opozorilu ni odpravil nezdružljivosti funkcije, v kateri se je znašel zaradi hkratnega opravljanja funkcije poslanca in funkcije zakonitega zastopnika Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti (PMSNS). V skladu zakonom je KPK poslancu izrekla globo v višini 1000 evrov.


KPK obvestila državni zbor
Poslanec je zoper prekrškovno odločbo KPK vložil zahtevo za sodno varstvo. Okrajno sodišče v Ljutomeru je novembra 2021 zavrnilo zahtevo za sodno varstvo kot neutemeljeno in potrdilo odločbo o prekršku, ki jo je izdala KPK kot prekrškovni organ. Zoper sodbo je poslanec vložil pritožbo. O njej je Višje sodišče v Mariboru odločilo januarja 2022, in sicer je pritožbo zavrnilo ter tako potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča, so sporočili iz KPK. Tako Okrajno kot Višje sodišče sta zavrnila očitke iz pritožbe, da za poslanca glede vprašanj nezdružljivosti funkcij ne veljajo določbe ZIntPK, pač pa določbe Zakona o poslancih. Kot je v sodbi zapisalo Višje sodišče, osebe javnega prava (torej tudi PMSNS, v kateri storilec prekrška ni prenehal z opravljanjem zastopanja v 30 dneh po potrditvi mandata poslanca) sodijo v javni sektor, za katerega velja ZIntPK. Ta pa se pri nezdružljivosti funkcij uporablja subsidiarno, torej ko drug zakon tega področja ne ureja drugače. Zakon o poslancih nezdružljivosti poslanske funkcije z zastopanjem v pravni osebi javnega prava ne ureja, zato se v teh primerih uporabljajo določbe ZIntPK. Po mnenju KPK gre za pomembno sodbo s področja nezdružljivosti funkcij, zato je KPK z njo danes seznanila tudi državni zbor.

Višje sodišče je tudi zavrnilo navedbe poslanca, da gre v primeru PMSNS za posebno obliko politične stranke, in pritrdilo utemeljitvi KPK, da gre za pravno osebo javnega prava. Prav tako je potrdilo ustreznost izrečene sankcije. V zvezi s poslancem Horváthom je KPK lani ugotovila podobno kršitev nezdružljivosti funkcij, in sicer hkratno opravljanje poslanske funkcije in funkcije člana sveta osebe javnega prava Madžarske samoupravne narodne skupnosti Občine Lendava. Tudi v tem primeru je poslanec tako zoper ugotovitve Komisije o nezdružljivosti funkcij kot zoper prekrškovno odločbo vložil tožbo oziroma zahtevo za sodno varstvo, o čemer sodišče še odloča, so še sporočili iz KPK.

Pravni boj bo nadaljeval

Horvath je za Vestnik.si dejal, da se ne bo zaustavil in nameravati izčrpati vsa pravna sredstva in, če bo treba, se bo obrnil tudi na evropsko sodišče. Po njegovem mnenju se godi krivica tako njemu kot pripadnikom madžarske skupnosti. "V razmislek - poslanec je lahko hkrati član občinskega sveta, ne more pa biti član občinske samoupravne narodne skupnosti, ki je po političnem rangu veliko nižje. To ni logično," poudarja Horvath, ki ravnanje KPK razume kot vmešavanje v samoupravno narodno skupnost, katero organiziranost določa zakon o samoupravnih narodnih skupnosti. Kot pravi, je v zvezi s tem zaprosil tudi mnenje varuha človekovih pravic, obrnil pa se bo še na ustavno sodišče.


Globa tudi za Rojka in Magyarja

KPK je sicer v skladu z zakonom začela objavljati tudi pravnomočne prekrškovne odločbe, ki se nanašajo na funkcionarje, in sicer za postopke, v katerih so prekrškovne odločbe postale pravnomočne po uveljavitvi novele ZIntPK, to je 17. 11. 2020. Namen javne objave je v skladu z zakonom preprečevanje in odvračanje od ravnanj, ki pomenijo kršitev ZIntPK. Poleg Horvatha sta bila med drugim v višini 1000 evrov oglobljena še gornjeradgonski župan Stanislav Rojko zaradi nezdružljivosti v zvezi s članstvom v Svetu ustanovitejic Cerop in direktorske funkcije v gospodarski družbi ter lendavski župan Janez Magyar, ki ni odpravil nezdružljivosti funkcije župana in člana sveta samoupravne narodnostne skupnosti.

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Predsednika vlad Slovenije in Madžarske Janez Janša in Viktor Orban sta v ponedeljek v Lendavi ob podpisu sporazuma o sodelovanju pri gospodarskem in družbenem razvoju v Prekmurju in Porabju poudarila, da sta manjšini most za sodelovanje med prijateljskima državama, gospodarske vezi pa dvojno koristne.

Po prvem sporazumu o zaščiti in sodelovanju pri razvoju manjšin na obeh straneh meje, podpisanem pred slabimi 30 leti, bo po besedah Janše zdaj podpisani sporazum to nadgradil z zelo konkretnim dokumentom, saj bo v prihodnjih petih letih za razvoj manjšin na obeh straneh meje namenjenih po pet milijonov evrov.

Sodelovanje držav v izobraževanju, kulturi in znanosti
Janša je, kot je dejal, vesel tudi podpisa sporazuma o sodelovanja v izobraževanju, kulturi in znanosti med slovensko in madžarsko vlado za obdobje 2022-2025, ki sta ga v ponedeljek podpisala ministrica RS za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec ter namestnik madžarskega ministra za zunanje zadeve in trgovino Levente Magyar. Janša meni, da predstavlja zelo pomemben most tudi za širše sodelovanje med državama.

„Skupaj lažje do odgovorov kot vsak posebej“
Po Orbanovih besedah sta se obe državi dobro spopadli s pandemijo covida-19. Menil je, da bosta gospodarstvi obeh držav iz te krize izšli močnejši kot pred njo. Podpisani sporazum po njegovih besedah krepi prijateljstvo in zavezništvo med državama, kar je pomembno, saj, kot je dejal, prihajajo časi, ko bo prijateljstvo najbolj cenjena valuta, skupaj pa bomo lažje našli odgovore kot vsak posebej. Po Orbanovem mnenju bi se moral glas iz srednje Evrope v EU slišati vsaj toliko kot glas držav zahodne Evrope.

Na vprašanje, kaj lahko pomenijo bližnje volitve v obeh državah za dvostranske odnose, je Janša odgovoril, da odnosi prijateljskih držav in sodelovanje niso bili in ne bodo vezani na rezultat volitev. „Lahko pa vsaj pri nekaterih stvareh rečemo, da je bilo v zadnjem času sodelovanje, še posebno, ko gre za zaščito manjšin, pa ne gre samo za čas mandata naše zadnje vlade, neprimerno boljše, ko je bilo prvih 20 let od podpisa prvega sporazuma,“ je poudaril.

„Z Madžarsko tudi veliko uresničimo“
Dodal je tudi, da je v zadnjih enajstih letih, odkar vodi madžarsko vlado Orban, ta povečala pomoč slovenski manjšini v Porabju za šestkrat. „Smo soodvisni, verjamem, da bomo sodelovali in živeli naprej v prijateljskem razpoloženju in medsebojni pomoči, ne glede na to, kakšne barve bo vlada na obeh straneh. Nas pa izkušnje zadnjih desetih letih učijo, da se lahko z Madžarsko ne samo veliko dogovorimo, ampak tudi veliko uresničimo,“ je še povedal Janša. Orban pa, da si sosedi delijo isto usodo in da so soodvisni. „Iskreno vam povem, da je pri levih strankah sodelovanje težje,“ je dodal.

vir rtvslo

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Janez Magyar, župan Občine Lendava in kandidat za poslanca SDS na aprilskih volitvah, je bil 22. avgusta lani v Glavni ulici v Lendavi vpleten v prometno nesrečo z materialno škodo. Policisti so ga zaradi nesreče obravnavali dan kasneje. Po pritožbi na plačilni nalog bo zdaj zadnjo besedo imelo sodišče. Županov primer bo po besedah Otona Nemca, predsednika ljutomerskega okrajnega sodišča, obravnavan predvidoma junija ali julija pred sodnimi počitnicami.

Prometna nesreča, v katero je bil 22. avgusta 2021 vpleten Janez Magyar, župan Občine Lendava in kandidat za poslanca SDS na aprilskih volitvah, še nima epiloga. Policisti so Magyaru zaradi prekrška v prometu izdali plačilni nalog v višini 160 evrov, na katerega pa se je pritožil. Županov primer bo zdaj obravnavala pisarna za prekrške pri okrajnem ljutomerskem sodišču. To se bo besedah Otona Nemca, predsednika Okrajnega sodišča Ljutomer, zgodilo šele po volitvah v državni zbor, ki so razpisane 24. aprila letos. »Postopek proti vozniku, ki je bil 22. avgusta lani v Glavni ulici v Lendavi udeležen v prometni nezgodi, ni zaključen in bo prišel na vrsto nekje v času pred sodnimi počitnicami tega leta. Kaj več v zvezi z dogodkom oziroma prometno nezgodo oziroma odgovornostjo voznika, boste lahko izvedeli po končanem postopku,« je za Vestnik.si povedal Oton Nemec, predsednik ljutomerskega okrajnega sodišča.

Hujši prekrški v treh mesecih, manjši v enem letu

Preverili smo, kakšni so časi reševanja postopkov, povezanih s prometnimi prekrški. Pisarna za prekrške Okrajnega sodišča Ljutomer hujše prometne prekrške (recimo: obdolžilni predlog za odvzem vozniškega dovoljenja zaradi vožnje pod vplivom alkohola) rešuje prednostno, zahteve za sodno varstvo (recimo: pritožbo na policijski plačilni nalog zaradi neuporabe varnostnega pasu) pa se rešujejo neprednostno. Povprečen čas reševanja hujših prekrškov je od 1 do 3 mesecev, povprečen čas reševanja manjših prekrškov pa od 9 do 12 mesecev. Pisarna za prekrške je v letu 2021 v reševanje prejela 517 zadev s področja hujših prekrškov in jih rešila 406. V letu 2021 so prejeli še 182 zahtev za sodno varstvo in jih rešili 57.

Odlomilo se je ogledalo

Spomnimo. V nedeljo, 22. avgusta lani, se je po podatkih Policijske uprave (PU) Murska Sobota v Pomurju zgodilo šest prometnih nesreč, od tega tri zaradi neprilagojene hitrosti, dve zaradi nepravilne strani ali smeri vožnje in ena zaradi nepravilnega premika z vozilom. V treh prometnih nesrečah so se udeleženci lažje poškodovali, v vseh je nastala materialna škoda. V eni je bil rezultat alkotesta pozitiven. V treh nesrečah so udeleženci zapustili kraj nesreče, dva so policisti kasneje izsledili. Eden od njiju je župan Lendave Janez Magyar, ki pa na zadevo gleda drugače kot policisti.

Magyar je za Vestnik.si potrdil, da je bil predzadnjo avgustovsko nedeljo vpleten v prometno nesrečo z materialno škodo. Ta dan je okoli devetih dopoldan sedel za volanom službenega vozila in se z njim peljal po Glavni ulici v Lendavi proti Gornji Radgoni, bil je namenjen na sejem Agra, kjer se podpisovalo pismo podpore za izgradnjo izobraževalnega centra za čebelarstvo v Pomurju. "Ob vožnji sem zaznal oplazenje z drugim vozilom, vendar zaradi preprečitve naleta drugih vozil za mano nisem nenadoma zaustavil. Takoj pri objektu stare Dvojezične šole Lendava sem vozilo obrnil in odpeljal nazaj na mesto dogodka. Nobenega vozila ali voznika na mestu dogodka ni bilo, zato sem menil, da je voznik odpeljal naprej. Tudi sam sem, ker poškodb na vozilu ni bilo, odpeljal naprej po avtocesti v smeri Gornje Radgone. Pri tem sem srečal nasproti vozečo vozilo policije, ki pa me ni zaustavilo," je opisal Magyar. Na službenem vozilu se je ta dan odlomilo levo vzvratno ogledalo, a lendavski župan pravi, da je bila to posledica kombinacije sunka vetra in velike hitrosti na pomurski avtocesti, ki sicer ni bila prekoračena.

Janez Magyar je za Vestnik.si potrdil, da se je pritožil na plačilni nalog, ki so mu ga izdali policisti, in dejal, da dosedaj še ni bil poklican na sodišče zaradi tega prekrška.

Prejel je globo v višini 160 evrov

Kakorkoli že, nekdo je dogodek (oplazenje dveh vozil) očitno videl drugače kot župan, poklical je na 113 in policiji izdal registrsko številko njegovega službenega avtomobila. Postopek zoper voznika iskanega avtomobila so prevzeli policisti Policijske uprave Murska Sobota, ki so Magyarja zaradi udeležbe v prometni nesreči obravnavali šele naslednji dan. Kot smo izvedeli od župana, so policisti prišli v ponedeljek zjutraj na sedež občine in se pozanimali, kdo je v nedeljo upravljal obravnavano vozilo. "Policistu sem za zapisnik izjavil, da sem ob oplazenju z drugim vozilom odpeljal naprej izključno zaradi preprečitve naleta drugih vozil in preprečitve nesreče z vozniki, ki so vozili za mano, kar dokazujem tudi s takojšnjo vrnitvijo na kraj dogodka," je Vestniku.si razložil lendavski župan in potrdil, da so mu policisti zaradi prekrška v prometu izdali plačilni nalog v višini 160 evrov.

Janez Magyar je po ugotovitvah policistov prekršil 110. člen zakona o pravilih cestnega prometa, ki govori o dolžnostnih ravnanjih ob prometni nesreči. Člen med drugim navaja, da mora udeleženec prometne nesreče osebi, ki ji je povzročena škoda, pa je ni na kraju nesreče, posredovati svoje osebne podatke. Prav tako bi moral udeleženec nesreče ostati na kraju prometne nesreče, dokler ogled ni končan.

vir:vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Terme Lendava, ki jih je madžarski državni sklad Comitatus Energia od Save Turizma kupil konec leta 2019 in so že več kot leto dni zaprte, bodo s prenovljenimi zgradbami in novimi storitvami v letošnji sezoni pričakale tisoče slovenskih in tujih gostov, napoveduje direktor toplic Daniel Kovacs.

Čeprav hotel Lipa in bazenski kompleks, zanju je kupec odštel devet milijonov evrov, obnavljajo že dobro leto in zunanja podoba tega ne kaže, prvo etapo obnove po Kovacsevih besedah končujejo s ciljem, da bi hotel s toplicami postal eden od ponosov Pomurja in bi pomembno prispeval k uspehu slovenskega turizma.

O podrobnostih Kovacs še ne želi govoriti, več bo, kot pravi, jasno aprila, zato tudi predvideni datum odprtja ni znan, prav tako ne vrednost naložbe. Je pa povedal, da so z manjšo izjemo vsi zaposleni na začasnem čakanju na delo, pri čemer dobivajo 100-odstotno nadomestilo plače, čeprav delovna zakonodaja nalaga samo 80-odstotno.

"Odpuščanj ne bo, bomo pa zaposlili še 15 novih delavcev in ob preizkušeni ekipi 64 zaposlenih iz lokalnega okolja odprli novo poglavje v življenju hotela," pravi Kovacs.

Navedel je tudi, da so imeli pri obnovi težave zaradi prejšnjih izvajalcev, zaradi epidemije covida-19 in večdesetletne odsotnosti vlaganj.

Nad razvojem dogodkov pa so zaskrbljeni v Sindikatu delavcev gostinstva in turizma Slovenije, ker obnova traja že več kot leto dni in delavci čakajo, pa tudi z vodstvom se še niso uspeli sestati, tako da ne vedo nič o načrtih.

Z direktorjem Kovacsem se je medtem sestal in pogovarjal o načrtih, ki da so dobro zastavljeni, župan lendavske občine Janez Magyar.

Direktor je pripravljen na sodelovanje z občino na različnih področjih, v podjetju jih zanima tudi lokalna ponudba, da bi v hotelsko ponudbo vključili lokalne pridelovalce in ponudnike vin, sadja, zelenjave in drugih pridelkov. "Dogovorili smo se tudi, da bo naš javni zavod za turizem in razvoj vključil kolesarjenje v hotelski program za goste," je pojasnil Magyar.

"Pogovarjali smo se tudi o njihovih novih naložbah, med katerimi so rastlinjaki, kjer bodo sami pridelovali zelenjavo, kar bo pomembno za goste. Govorila pa sva tudi o sodelovanju v športu, turizmu in kulturi, tudi obveščanju o kulturnih dogodkih," dodaja Magyar.

Med drugim je sogovorniku predlagal, da gostom ponudijo spust po žični drči z Vinariuma ter obisk čokoladnice, muzeja meščanstva, tiskarstva in dežnikarstva, pa stolpa Vinarium. Kmalu bodo lahko uporabljali tudi večnamensko dvorano, kjer se bodo pripravljale oziroma tekmovale ekipe, bodo lahko prebivale v hotelu. "Vsekakor so nam pri vsem najpomembnejše nove zaposlitve naših občanov, mladim v občini pa bomo ponudili brezplačne vstopnice za kopanje," je še dodal Magyar.

vir: sta.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Bograč, ki so ga kuhali 3. in 4. septembra 2021 v Lendavi, je največja znana količina bograča, ki so ga skuhali v kotlu, so v ponedeljek uradno potrdili iz Guinnessove knjige rekordov.

V Lendavo so poslali tudi certifikat, ki to potrjuje. Kuharska ekipa je v svetovni prestolnici bograča skuhala 1801 kilogram te jedi.

Rekordno kuhanje sta lani organizirala lendavska zavod za turizem in promocijo in občina Lendava, jed je 16 ur pripravljalo in kuhalo šest kuharjev z 20 pomočniki. Vodja šestčlanske kuharske ekipe je bil Jožef Horvat, ob kotlu so vso noč in v soboto dopoldne pomagali Roman Žižek, Arpad Berki, Jože Činč, Ivan Breznik in Jože Felšö.

400 kilogramov čebule, 12 litrov vina ...
V ekipi so bili poklicni kuharji, člani mestne in krajevnih skupnosti, sodelavci javnega zavoda ter gasilci, ki so samo za praženje 400 kilogramov čebule potrebovali dobre tri ure. Rekordni bograč je vseboval še štiri kilograme česna, 220 kilogramov govedine, 160 kilogramov divjačine, 300 kilogramov svinjine in 400 kilogramov krompirja, 22 kilogramov začimb ter 12 litrov lendavskega vina.

Obiskovalcem prireditve so razdelili približno 3500 porcij, kotel pa so si izposodili od občine Velika Polana, kjer so leta 2013 kuhali bujto repo in se prav tako uvrstili v Guinnessovo knjigo rekordov. Skuhali so 1089,5 kilograma te prekmurske jedi.

vir: rtvslo.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Državni stanovanjski sklad pridobiva dokumentacijo za blok, lendavska občina sodeluje pri projektu Hiše za mlade družine

Pomgrad ruši v Lendavi nekdanje upravno poslopje Nafte Lendava. Skupaj z zemljiščem ga je kupil že oktobra 2009 z namenom, da bo tu gradil stanovanja višjega bivanjskega standarda. Kupčija je bila dokončana in prenos premoženja izveden leta 2010, toda podjetje je načrte o gradnji stanovanj opustilo. Prav tako jih ne namerava graditi zdaj. »V tem trenutku načrtov za zemljišče nimamo. V prihodnosti se bomo s ponudbo odzivali na potrebe trga, prebivalstva in lokalne skupnosti,« je na vprašanje, ali bo rušenju omenjenih stavb sledila gradnja, odgovoril Kristian Ravnič, član uprave družbe Pomgrad.

Zemljišče v velikosti 10.784 kvadratnih metrov v Rudarski ulici po prostorskih načrtih sodi med območja, namenjena stanovanjski gradnji. Nafta Lendava je zemljišče z zapuščenimi objekti prodajala dlje časa, prodala pa ga je potem v letu, ko je njeno poslovanje zdrknilo globoko v rdeče številke. Spomnimo še, da je bila to leto postavljena tudi nova petrokemična tovarna za proizvodnjo formalina, ki je bila pred kratkim v stečajnem postopku s preostalim ključnim premoženjem Nafte Petrochem prodana Egipčanom.

Rušitev starih stavb v Lendavi pa je vredna pozornosti tudi zato, ker sovpada s pripravami državnega stanovanjskega sklada na gradnjo prvega od skupaj treh načrtovanih stanovanjskih blokov, za kar sklad že pridobiva dokumentacijo. Prav tako se lendavska občina prav zdaj vključuje v projekt gradnje stanovanjske soseske Hiše za mlade družine, katerega nosilec je inštitut Back To The Village. Model temelji na vključevanju ali partnerstvu občine pri zagotavljanju komunalno opremljenih zemljišč.

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

O vladni noveli zakona o rudarstvu, katera zajema tudi področje frackinga, bodo poslanci odločali na izredni seji, ki se bo začela 21. februarja.

Po petem neuspehu opozicije z "anti-fracking zakonom", ki je sicer v četrto vendarle prestal prvo obravnavo, a so ga nato na matičnem odboru zavrnili z 10 glasovi proti in devetimi za, bo državni zbor na naslednji izredni seji obravnaval vladni predlog novele zakona o rudarstvu, ki ga je vlada dolgo potrjevala. Opozicija je s svojim predlogom želela preprečiti namere britanske družbe Ascent Resources in njenega slovenskega partnerja, družbe Geoenergo, da bi z uporabo te okoljsko sporne metode pridobivala plin na Petišovskem polju. Koncesija, ki daje družbi Geonergo izključno pravico za črpanje plina v Petišovcih se izteče maja, a so pri Geoenergo na podlagi enega izmed interventnih zakonov vložili vlogo za podaljšanje rudarskih pravic za 18 mesecev.

Kako bi bilo hidravlično lomljenje dovoljeno

Vladni predlog, ki ga imajo poslanci na mizi, prepoveduje le tako imenovano obsežno hidravlično lomljenje, dovoljeno pa bi bilo izkoriščanje ogljikovodikov pod naslednjimi pogoji:

1. v vrtino se vtiska manj kot 1.000 kubičnih metrov vode na fazo lomljenja oziroma manj kot 10.000 kubičnih metrov vode v celotnem postopku,
2. znane so vse sestavine, ki se za namen hidravličnega lomljenja dodajajo vodi, v Republiki Sloveniji pa je njihova uporaba dovoljena,
3. vrtina, preko katere se izvaja lomljenje, je locirana, konstruirana in testirana na tesnost tako, da ne more priti do iztekanja ogljikovodikov ali onesnaževal na površino in njihovega izliva v tla ali vode ali prehajanja v zrak,
4. zagotovljeno je ustrezno ravnanje z onesnaževali, ki se jih zbira na površini, v skladu z okoljskimi in drugimi predpisi,
5. ne more priti do izliva ogljikovodikov in onesnaževal v vodonosnike,
6. s hidravličnim lomljenjem se ne povzroči stika različnih vodonosnikov ali mešanja fluidov v različnih geoloških plasteh,
7. vrtanje se izvaja z navpičnimi vrtinami z odklonom vrtine od vertikale do 10 stopinj,
8. ne nastane škoda za druge dejavnosti v okolici vrtine.

Po mnenju pomurskega poslanca Dejana Židana je vladni predlog veliko zavajanje, v zvezi s frackingom pa je bilo po besedah Židana zavajanja že veliko. "Kot prvo, ni strokovne razlage, zakaj bi fracking do 1.000 kubičnih metrov vode bil nenevaren, nad pa nevaren. Vsak fracking povzroči tveganje in zaradi previdnostnega načela ga je potrebno prepovedati. Kot drugo, vlada ni sprejela predloga, da bi s tujimi državami razčistili, zakaj in kako so ga prepovedali. Kot tretje, so nam ves čas očitali, zakaj prehitevamo z zakonom, ko bo letos tako in tako koncesija potekla. Potem pa so vse skupaj potiho, preko podtaknjenca v PKP, podaljšali. In da je res nekaj narobe, kažejo tudi govorice, ki so jih sprožali, da želimo s prepovedjo frackinga prepovedati tudi geotermijo v Prekmurju, čeprav je v zakonu jasno pisalo, da gre samo za pridobivanje ogljikovodikov," je povedal za naš medij in dodal, da bodo v opoziciji skušali z amandami spremeniti vladni zakon, da bo ta zajemal popolno prepoved frackinga.

Vladni predlog sicer deloma sledi mnenju slovenskih geologov, ki so predlagali prepoved visokoprostorninskega hidravličnega lomljenja, nizkoprostorninskega pa bi ob predhodni presoji vplivov na okolje dovolili. Med tem pa iz Velike Britanije prihajajo novice, da bo moralo energetsko podjetje Cuadrila zaradi odredbe vladnega organa zapreti edini vrtini za pridobivanje plina iz skrilavca, s čimer se bo, kot poroča STA, končala več kot desetletje trajajoča polemika o frackingu na Otoku.

vir: vestnik.si