Lendavska upravna enota tistim, ki se potegujejo za zakup državnih zemljišč, ki jih je doslej obdelovalo podjetje KG Lendava, pošilja obvestila o tem, koga vse zanima ta zemlja. Povpraševanje po njej je zelo veliko, saj so za posamezno ponudbo prejeli tudi blizu štirideset prijav.

Upravna enota Lendava je 18. julija na oglasni deski objavila 147 ponudb za zakup državnih kmetijskih zemljišč na širšem območju Lendave, ki jih upravlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov (v nadaljevanju sklad). Doslej je ta zemljišča obdelovalo Kmetijsko gospodarstvo (KG) Lendava, a ker mu sklad zakupne pogodbe ni podaljšal, jih zdaj glavnino ponovno daje v zakup. Gre za dobrih 1858 hektarjev zemljišč na več kot 1600 parcelah.

Pot do izbire zakupnika bo še dolga
Za nekatere od ponudb je lendavska upravna enota potencialnim zakupnikom že poslala obvestila, kdo vse se poteguje za njihov zakup, za druge mora to še storiti. Načelnica UE Lendava Štefanija Hozjan nam je potrdila, da je interes za zakup velik, da so prejeli ponudbe za prav vse parcele in da se za posamezno od 147 ponudb zanima tudi do 39 potencialnih zakupnikov. Toda pot do izbire tistih, ki bodo ta zemljišča dobili v obdelavo, je še dolga, saj je pričakovati pritožbe na izbiro.

Jožef Magyar meni, da je oddaja državnih kmetijskih zemljišč v zakup nekomu, ki se ne ukvarja s kmetijstvom, nezakonita.
Ta zemljišča so moje življenjsko delo. Na kar sedemdeset odstotkih teh površin so bili nekoč močvirnati travniki. Združil sem jih ter jih kultiviral in melioriral. Če tega ne bi storil, bi bile te površine danes zaraščene, zato me boli, da se v 21. stoletju dogajajo tako podle stvari, katerih scenarist je na žalost moj nečak. Jožef Magyar, večinski lastnik KG Lendava

Na skladu so nam pojasnili, da še nimajo končnega podatka, koliko pravnih in koliko fizičnih oseb se je prijavilo na razpis za ta zemljišča. »Ta podatek bo znan, ko bomo od UE Lendava prejeli vsa obvestila o prijavljenih. Po prejemu teh obvestil bomo pozvali vse prijavljene, naj dopolnijo svojo prijavo z dokazili o morebitni prednostni pravici do zakupa. Kadar je več sprejemnikov ponudbe, sklad izbere zakupnika v skladu z določili zakona o kmetijskih zemljiščih. Če objavljeno ponudbo za zakup sprejme več sprejemnikov in so glede na zakon, ki ureja zakup kmetijskih zemljišč, povsem izenačeni, sklad izbere zakupnika z upoštevanjem dodatnih kriterijev, določenih v pravilniku o zakupu kmetij in kmetijskih zemljišč,« so nam razložili. Dodajmo, da je bil ta pravilnik predmet številnih kritik. Svet sklada, ki je organ upravljanja te državne institucije, je namreč njegove spremembe potrdil tik pred objavo ponudb za zakup državnih kmetijskih zemljišč na širšem območju Lendave, in to na dopisni seji.

KG Lendava bi obdržal vsa zemljišča
Jožef Magyar, večinski lastnik KG Lendava, nam je potrdil, da so oddali ponudbo za ponovni zakup prav vseh kmetijskih zemljišč, ki so jih doslej obdelovali in ki so predmet julija objavljenega razpisa. Del površin je sklad oddal v zakup neposredno, brez objave na oglasni deski. V kompleksu teh zemljišč je namreč tudi nekaj takih, pri katerih je sklad solastnik, zato je nekaj zakupnih pogodb že sklenil neposredno z drugimi solastniki teh zemljišč. To je storil z dvema fizičnima osebama, ki sta skupaj dobili v zakup nekaj manj kot 40 hektarjev državnih zemljišč, in z dvema pravnima osebama. To sta KG Lendava in Nograd. S KG Lendava je sklad v začetku julija sklenil neposredno zakupno pogodbo za slabe 103 hektarje površin na širšem območju Lendave, s podjetjem Nograd pa za okoli 20 hektarjev na območju Dobrovnika.

Dodajmo, da Nograd ni kmetijsko, ampak gradbeno podjetje, ki ima med drugim mehanične in vulkanizerske delavnice, skladiščne objekte, ukvarja se tudi z zimsko-letnim vzdrževanjem cest ter s pridobivanjem in prodajo prodov, peskov in svežih betonskih mešanic. Jožef Magyar meni, da je oddaja državnih kmetijskih zemljišč v zakup nekomu, ki se ne ukvarja s kmetijstvom, nezakonita. Sporne se mu zdijo tudi špekulacije s preužitkarskimi pogodbami, na račun katerih so nekateri posamezniki čez noč postali solastniki zasebnih zemljišč znotraj kompleksa državnih zemljišč, ki so zdaj predmet zakupa. S temi pogodbami naj bi si kupili prednostno pravico pri potegovanju za zemljišča, ki jih je doslej obdeloval KG Lendava. Eden od »preužitkarjev« je tudi kmet Danilo Meolic iz okolice Murske Sobote, s katerim je sklad v začetku julija podpisal neposredno pogodbo o zakupu dobrih 32 hektarjev državnih zemljišč na območju Lendave, Meolica pa naj bi zanimala tudi nekatera druga zemljišča, ki so jih doslej preoravali traktorji KG Lendava.

Magyar: To je šovinistični napad name
»Ta zemljišča so moje življenjsko delo. Na kar sedemdeset odstotkih teh površin so bili nekoč močvirnati travniki. Združil sem jih ter jih kultiviral in melioriral. Če tega ne bi storil, bi bile te površine danes zaraščene, zato me boli, da se v 21. stoletju dogajajo tako podle stvari, katerih scenarist je na žalost moj nečak,« nam je dejal Jožef Magyar.

Svojo kritiko je usmeril v lendavskega župana Janeza Magyarja, člana Janševe SDS, ki se zavzema za to, da bi zemljišča, ki jih je imelo doslej v zakupu podjetje njegovega strica, dobili mladi kmetje iz njegove občine.

vir: dnevmnik.si

Zmeda okrog kandidature Lendave za Evropsko prestolnico, kar ne pojenja. Najprej odstop predsednika programskega sveta, potem vprašanja o usodi projekta, zdaj nejasnosti okrog vodje projekta.
Pa začnimo na začetku. Januarja smo poročali, da je Aleš Šteger nepreklicno odstopil s položaja predsednika programskega sveta za pripravo kandidature Lendave za EPK 2025. Kasneje je ekipo, ki je peljala aktivnosti za pripravo kandidature zapustil tudi Mitja Čander, eden ključnih akterjev in svetovalec pri projektu. Številni so se zato začeli spraševati o usodi projekta.

A je lendavski župan Janez Magyar nekaj tednov zatem sklical tiskovno konferenco, na kateri je priznal, da ga je odstop nosilcev projekta EPK presenetil, vendar zagotavlja, da s projektom nadaljujejo. Na občini zagotavljajo, da je projekt kandidature Lendave za Evropsko prestolnico kulture 2025 široko zastavljen. Občina bo v proračunu za letošnje leto, ki je v zaključni fazi povečala sredstva za kulturo, tako bodo zagotovili dodatnih 200.000 evrov.

Je ali ni?
Zdaj pa je za zmedo poskrbela Tanja Šimonka, ki je pred dnevi na delovnem obisku lendavskega župana Magyarja v Međimurskoj županiji sodelovala kot vodja projekta Lendava EPK 2025. Tako vsaj piše na spletni strani Međimurske županije.

Za potrditev smo poklicali Šimonko, ki pa na vprašanje ni želela odgovoriti, saj, da ni javna oseba. Bolj zgovoren je bil župan Magyar, ki zanika, da bi bila Šimonka vodja projekta Lendava EPK 2025, pravi, da je njegova zunanja sodelavka z izkušnjami s področja kulture in mu zato svetuje.

Sicer ni jasno, ali se Šimonka v tujini predstavlja kot vodja projekta ali pa so se na spletni strani Međimurske županije le neposrečeno izrazili.

VIR: Sobotainfo.com / FOTO: Međimurska županija

Janez Magyar, župan Občine Lendava in kandidat za poslanca SDS na aprilskih volitvah, je bil 22. avgusta lani v Glavni ulici v Lendavi vpleten v prometno nesrečo z materialno škodo. Policisti so ga zaradi nesreče obravnavali dan kasneje. Po pritožbi na plačilni nalog bo zdaj zadnjo besedo imelo sodišče. Županov primer bo po besedah Otona Nemca, predsednika ljutomerskega okrajnega sodišča, obravnavan predvidoma junija ali julija pred sodnimi počitnicami.

Prometna nesreča, v katero je bil 22. avgusta 2021 vpleten Janez Magyar, župan Občine Lendava in kandidat za poslanca SDS na aprilskih volitvah, še nima epiloga. Policisti so Magyaru zaradi prekrška v prometu izdali plačilni nalog v višini 160 evrov, na katerega pa se je pritožil. Županov primer bo zdaj obravnavala pisarna za prekrške pri okrajnem ljutomerskem sodišču. To se bo besedah Otona Nemca, predsednika Okrajnega sodišča Ljutomer, zgodilo šele po volitvah v državni zbor, ki so razpisane 24. aprila letos. »Postopek proti vozniku, ki je bil 22. avgusta lani v Glavni ulici v Lendavi udeležen v prometni nezgodi, ni zaključen in bo prišel na vrsto nekje v času pred sodnimi počitnicami tega leta. Kaj več v zvezi z dogodkom oziroma prometno nezgodo oziroma odgovornostjo voznika, boste lahko izvedeli po končanem postopku,« je za Vestnik.si povedal Oton Nemec, predsednik ljutomerskega okrajnega sodišča.

Hujši prekrški v treh mesecih, manjši v enem letu

Preverili smo, kakšni so časi reševanja postopkov, povezanih s prometnimi prekrški. Pisarna za prekrške Okrajnega sodišča Ljutomer hujše prometne prekrške (recimo: obdolžilni predlog za odvzem vozniškega dovoljenja zaradi vožnje pod vplivom alkohola) rešuje prednostno, zahteve za sodno varstvo (recimo: pritožbo na policijski plačilni nalog zaradi neuporabe varnostnega pasu) pa se rešujejo neprednostno. Povprečen čas reševanja hujših prekrškov je od 1 do 3 mesecev, povprečen čas reševanja manjših prekrškov pa od 9 do 12 mesecev. Pisarna za prekrške je v letu 2021 v reševanje prejela 517 zadev s področja hujših prekrškov in jih rešila 406. V letu 2021 so prejeli še 182 zahtev za sodno varstvo in jih rešili 57.

Odlomilo se je ogledalo

Spomnimo. V nedeljo, 22. avgusta lani, se je po podatkih Policijske uprave (PU) Murska Sobota v Pomurju zgodilo šest prometnih nesreč, od tega tri zaradi neprilagojene hitrosti, dve zaradi nepravilne strani ali smeri vožnje in ena zaradi nepravilnega premika z vozilom. V treh prometnih nesrečah so se udeleženci lažje poškodovali, v vseh je nastala materialna škoda. V eni je bil rezultat alkotesta pozitiven. V treh nesrečah so udeleženci zapustili kraj nesreče, dva so policisti kasneje izsledili. Eden od njiju je župan Lendave Janez Magyar, ki pa na zadevo gleda drugače kot policisti.

Magyar je za Vestnik.si potrdil, da je bil predzadnjo avgustovsko nedeljo vpleten v prometno nesrečo z materialno škodo. Ta dan je okoli devetih dopoldan sedel za volanom službenega vozila in se z njim peljal po Glavni ulici v Lendavi proti Gornji Radgoni, bil je namenjen na sejem Agra, kjer se podpisovalo pismo podpore za izgradnjo izobraževalnega centra za čebelarstvo v Pomurju. "Ob vožnji sem zaznal oplazenje z drugim vozilom, vendar zaradi preprečitve naleta drugih vozil za mano nisem nenadoma zaustavil. Takoj pri objektu stare Dvojezične šole Lendava sem vozilo obrnil in odpeljal nazaj na mesto dogodka. Nobenega vozila ali voznika na mestu dogodka ni bilo, zato sem menil, da je voznik odpeljal naprej. Tudi sam sem, ker poškodb na vozilu ni bilo, odpeljal naprej po avtocesti v smeri Gornje Radgone. Pri tem sem srečal nasproti vozečo vozilo policije, ki pa me ni zaustavilo," je opisal Magyar. Na službenem vozilu se je ta dan odlomilo levo vzvratno ogledalo, a lendavski župan pravi, da je bila to posledica kombinacije sunka vetra in velike hitrosti na pomurski avtocesti, ki sicer ni bila prekoračena.

Janez Magyar je za Vestnik.si potrdil, da se je pritožil na plačilni nalog, ki so mu ga izdali policisti, in dejal, da dosedaj še ni bil poklican na sodišče zaradi tega prekrška.

Prejel je globo v višini 160 evrov

Kakorkoli že, nekdo je dogodek (oplazenje dveh vozil) očitno videl drugače kot župan, poklical je na 113 in policiji izdal registrsko številko njegovega službenega avtomobila. Postopek zoper voznika iskanega avtomobila so prevzeli policisti Policijske uprave Murska Sobota, ki so Magyarja zaradi udeležbe v prometni nesreči obravnavali šele naslednji dan. Kot smo izvedeli od župana, so policisti prišli v ponedeljek zjutraj na sedež občine in se pozanimali, kdo je v nedeljo upravljal obravnavano vozilo. "Policistu sem za zapisnik izjavil, da sem ob oplazenju z drugim vozilom odpeljal naprej izključno zaradi preprečitve naleta drugih vozil in preprečitve nesreče z vozniki, ki so vozili za mano, kar dokazujem tudi s takojšnjo vrnitvijo na kraj dogodka," je Vestniku.si razložil lendavski župan in potrdil, da so mu policisti zaradi prekrška v prometu izdali plačilni nalog v višini 160 evrov.

Janez Magyar je po ugotovitvah policistov prekršil 110. člen zakona o pravilih cestnega prometa, ki govori o dolžnostnih ravnanjih ob prometni nesreči. Člen med drugim navaja, da mora udeleženec prometne nesreče osebi, ki ji je povzročena škoda, pa je ni na kraju nesreče, posredovati svoje osebne podatke. Prav tako bi moral udeleženec nesreče ostati na kraju prometne nesreče, dokler ogled ni končan.

vir:vestnik.si

Janez Magyar, župan Občine Lendava, je bil 22. avgusta v Glavni ulici v Lendavi vpleten v prometno nesrečo z materialno škodo. Policisti so ga zaradi nesreče obravnavali en dan kasneje.

V nedeljo, 22. avgusta, se je po podatkih Policijske uprave (PU) Murska Sobota v Pomurju zgodilo šest prometnih nesreč, od tega tri zaradi neprilagojene hitrosti, dve zaradi nepravilne strani ali smeri vožnje in ena zaradi nepravilnega premika z vozilom. V treh prometnih nesrečah so se udeleženci lahko telesno poškodovali, v vseh je nastala materialna škoda. V eni je bil rezultat alkotesta pozitiven. V treh nesrečah so udeleženci zapustili kraj nesreče, dva so policisti kasneje izsledili. Zoper vse povzročitelje nesreč potekajo prekrškovni postopki.
Janez Magyar, župan Občine Lendava, je za Vestnik.si potrdil, da je bil predzadnjo avgustovsko nedeljo vpleten v prometno nesrečo z materialno škodo. Kot je povedal, je takrat imel v uporabi službeno vozilo občine z registrsko oznako MS HL – 554. Okoli devete ure je vozil po Glavni ulici v Lendavi, saj je bil namenjen v Gornjo Radgono na sejem Agra, kjer je tisti dan potekal podpis pisma podpore za izgradnjo izobraževalnega centra za čebelarstvo v Pomurju.

»Ob vožnji sem zaznal oplazenje z drugim vozilom, vendar zaradi preprečitve naleta drugih vozil za mano nisem nenadoma zaustavil. Takoj pri objektu stare Dvojezične šole Lendava sem vozilo obrnil in odpeljal nazaj na mesto dogodka. Nobenega vozila ali voznika na mestu dogodka ni bilo, zato sem smatral, da je voznik odpeljal naprej. Tudi sam sem, ker poškodb na vozilu ni bilo, odpeljal naprej po avtocesti v smeri Gornje Radgone. Pri tem sem srečal nasproti vozečo vozilo policije, ki pa me ni zaustavilo,« je opisal Magyar. Med vožnjo po avtocesti mu je nato, tako lendavski župan, zaradi sunkov vetra zaradi višje hitrosti, ki pa je bila do dovoljene hitrosti za vožnjo po pomurski avtocesti, na službenem avtomobilu odlomilo levo vzvratno ogledalo.

Policisti PU Murska Sobota so Janeza Magyara zaradi udeležbe v prometni nesreči obravnavali dan kasneje, v ponedeljek, 23. avgusta. »Policistu sem na zapisnik izjavil, da sem ob oplazenju z drugim vozilom zapeljal naprej izključno zaradi preprečitve naleta z drugimi vozili in preprečitvi nesreče z vozniki, ki so vozili za mano, kar dokazujem tudi s takojšnjo vrnitvijo na kraj dogodka,« je za Vestnik.si še dejal lendavski župan. Potrdil je, da so mu policisti zaradi nesreče oziroma dogodka izdali plačilni nalog v višini 160 evrov, na katerega pa se je že pritožil.

24-urni policijski rok

Janez Magyar je po ugotovitvah policistov prekršil 110. člen zakona o pravilih cestnega prometa, ki govori o dolžnostnih ravnanjih ob prometni nesreči. Člen med drugim navaja, da mora udeleženec prometne nesreče osebi, ki ji je povzročena škoda, pa je ni na kraju nesreče, posredovati svoje osebne podatke in da mora udeleženec nesreče ostati na kraju prometne nesreče, dokler ni končan ogled. Isti zakon pa v 111. členu določa, da mora policist priti na kraj prometne nesreče I. kategorije – to je nesreča, ki se konča le z materialno škodo, poškodovanih oseb pa v njej ni – oziroma ugotoviti dejstva in zbrati dokaze, potrebne za odločitev o prekršku, če ga o njej obvesti udeleženec prometne nesreč, v roku 24 ur od nastanka prometne nesreče.

vir: vestnik.si

Sporno je financiranje Turistične zveze Lendava vabi. V Občini Lendava pozdravljajo odločitev murskosoboškega sodišča.
"Z uvedbo preiskave v zadevi financiranja turizma v občini Lendava sta seznanjena tako župan kot Občina Lendava. Uvedba preiskave se nam zdi v redu, saj želimo, da se zadeve čim prej in v celoti razčistijo. Uvedena preiskava namreč daje možnosti, da se še enkrat potrdi, kar so dokazali že dosedanji postopki, da so bile dosedanje odločitve, ki so jih sprejeli pristojni organi odločanja, korektne." Tako so se v Občini Lendava odzvali na uvedbo sodne preiskave proti županu Antonu Balažeku.

Zaradi financiranja občinskega društva Turistična zveza Lendava vabi (TZLV) proti županu Občine Lendava Balažeku namreč poteka sodna preiskava. V preiskavi bo murskosoboško okrožno sodišče ocenilo, ali je kriminalistom in tožilcem uspelo zbrati dovolj dokazov, da je Balažek zlorabil svoj položaj, ko je TZLV omogočil pridobitev denarnih sredstev. Če bodo sumi v preiskavi dozoreli v trdne dokaze, lahko tožilstvo proti županu vloži obtožnico zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic.

VIR: vecer.com / Foto: ANNR
Več v novem Vestniku.

V Lendavi so ljudje ogorčeni, ker je okoljsko ministrstvo odpravilo Arsov sklep o odvzemu okoljevarstvenega dovoljenja Bioplinarni Lendava oziroma njenemu upravljavcu Ecos Centru, pravi lendavski župan Anton Balažek.

Kljub vsem nevšečnostim in okoljski škodi, ki jo je v obdobju svojega delovanja povzročila bioplinarna, dovoljenje za njeno delovanje ostaja veljavno. A to ne pomeni, da bo lahko kmalu spet začela delovati, saj ostaja veljavna inšpekcijska prepoved obratovanja, dokler upravljavci ne bodo odpravili vseh nepravilnosti. Toda družba Ecos Center, najemnica bioplinarne, zadnje mesece ne kaže volje za ponovni zagon naprave.

Po poročanju stečajnega upravitelja Matjaža Nanuta, ki vodi stečajni postopek lastnice bioplinarne, družbe Ecos, je najemnica »zelo slabo odzivna«, že nekaj časa ne plačuje najemnine in ne izvaja ukrepov, ki jih je odredila okoljska inšpekcija. Stečajni upravitelj se pripravlja na prvo dražbo za prodajo bioplinarne in ga (ne)sodelovanje Ecos Centra ne zanima več pretirano.»

Da OVD bioplinarne ostaja veljavno, za nas v stečajnem postopku ne pomeni nič, saj bo novi lastnik moral zahtevati spremembo upravljavca v dovoljenju in pri tem izpolniti enake pogoje, kot če bi dovoljenje pridobival na novo. Prodaja bo morda le malo lažja zaradi boljšega občutka kupcev, da dovoljenje ostaja,« pravi Darinka Zorko iz pisarne Matjaža Nanuta.

Lastnik Ecos Centra Jožef Pavlinjek ni odgovoril na naše telefonske klice, lendavski župan Balažek pa pravi, da so z občine na MOP poslali dopis z zahtevo po reviziji odločitve o odpravi odvzema OVD. »Če se na MOP ne bo zgodilo nič, imamo pripravljene protiukrepe,« je napovedal.
VIR: DELO.si

V drugem krogu lokalnih volitev v Lendavi, je slavil Janez Magyar z 372 glasovi prednosti pred Dejanom Süčem.

Občina bo v proračunu za letošnje leto, ki je v zaključni fazi, povečala sredstva za kulturo, tako bodo zagotovili dodatnih 200.000 evrov.

Lendavskega župana je odstop nosilcev projekta EPK presenetil, vendar zagotavlja, da projekt nadaljujejo. Spomnimo, poročali smo, da je projekt visel na nitki.
 
Po tem, ko je Lendava ostala brez predsednika programskega sveta EPK, so se porajala vprašanja o usodi projekta kandidature Lendave za Evropsko prestolnico kulture 2025.

Vendar novi lendavski župan Janez Magyar zagotavlja, da se projekt nadaljuje, »nikoli nisem rekel, da se zaustavlja«. Na tiskovni konferenci, ki jo je sklical z namenom, da pojasni dogajanje okrog projekta kandidature Lendave za Evropsko prestolnico kulture 2025, je dejal, da ga je odstop Aleša Štegra in Mitje Čandra zelo presenetil. Pričakoval je namreč, da bosta prišla do njega in se bodo pogovorili, saj ni vedel, da jima je potekla pogodba. Pravi, da aktivno urejajo kadrovske zadeve in iščejo prave ljudi za projekt, vendar o konkretnih imenih še noče govoriti.

Vršilka dolžnosti direktorice občinske uprave Aleksandra Kreslin pravi, da je projekt kandidature Lendave za Evropsko prestolnico kulture 2025 široko zastavljen.

Občina bo v proračunu za letošnje leto, ki je v zaključni fazi, povečala sredstva za kulturo, tako bodo zagotovili dodatnih 200.000 evrov. »To je samo še en dokaz, da projekt z vso resnostjo nadaljujemo.«

Iščejo pa tudi dodatne vire financiranja, da ne bi preveč obremenjevali proračuna. Magyar pravi, da dodatno zadolževanje za zdaj ne bo potrebno, se bodo pa mogoče nekateri infrastrukturni projekti zamaknili.

Vir: delo.si

Najbolj uspešni devetošolci občine Lendava in odlični učenci, ki zaključujejo nižjo stopnjo izobraževanja na Glasbeni šoli Lendava so se včeraj zbrali na sprejemu v Mestni hiši v Lendavi.

Tradicionalnega sprejema se je udeležilo 23 učenk in učencev iz Lendavske občine. Trije učenci iz Dvojezične osnovne šole Genterovci, ena učenka iz Osnovne šole Miška Kranjca Velika Polana, petnajst učenk in učencev iz Dvojezične osnovne šole I Lendava ter štirje učenci iz Glasbene šole Lendava.

Zbrane je pozdravil župan Občine Lendava Janez Magyar in osnovnošolce pozval, da naj imajo na svoji nadaljnji poti širok pogled in široka obzorja. Nagovorila pa sta jih tudi podžupan dr. Mihael Kasaš in direktorica občinske uprave Aleksandra Kreslin.

Kot so zapisali na spletni strani Občine Lendava, so učenci ob priložnosti prejeli slovenski gledališki abonma in monografijo Lendavčana Štefana Galiča, vrhunskega umetnika, ki bi letos dopolnil 75 let.

Novoizvoljeni župan Janez Magyar verjame, da bo znal držati distanco med interesi občine in manjšinske skupnosti: "Svojega ugleda ne mislim zapraviti zaradi parcialnih zadev."

V Lendavi je v drugem krogu lokalnih volitev slavil kandidat SDS, podjetnik Janez Magyar. Njegova izvolitev v javnosti zbuja nekaj pomislekov, predvsem glede prihodnjih odnosov med vodstvom občine in madžarsko manjšinsko skupnostjo v Lendavi. Znotraj te delujejo posamezniki, ki so v preteklosti izkazali naklonjenost politiki povezovanja madžarskega narodnega telesa, ki jo izvaja vlada Viktorja Orbana, kar je včasih sprožilo negodovanja slovenskega življa na dvojezičnem območju. Ta politika se danes latentno promovira z izvajanjem finančne pomoči zamejski skupnosti. Gre za območja, ki jih je Madžarska izgubila s Trianonsko mirovno pogodbo po prvi svetovni vojni, ko sta bili od matične države odsekani dve tretjini nekdanjega madžarskega državnega ozemlja. Madžarska vlada je v skladu s svojo dolgoročno zunanjo politiko že leta 2010 zamejskim Madžarom dala možnost pridobitve državljanstva, najprej simboličnega, ki so ga kasneje nadgradili v polnopravno državljanstvo z volilno pravico. Magyar pravi, da sam zanj ni nikoli zaprosil: "O tem nisem niti nikoli razmišljal, v tem pogledu sem zaveden Slovenec." Sledile so tudi številne aktivnosti v smeri zbliževanja matične države z območji, na katerih živi madžarska skupnost, od ustanavljanja generalnega konzulata Madžarske v Lendavi, pisarne madžarske trgovske hiše do finančne pomoči zamejskim Madžarom in aktivnosti v zvezi z ustanavljanjem nogometne akademije v Lendavi. Magyar, ki z ženo Aranko in sinovoma Alenom in Matejem živi v Dolnjem Lakošu, je glede na svoje dozdajšnje javne izjave takim potezam bil naklonjen predvsem s podjetniškega vidika. Na svoje madžarske korenine je bil vedno ponosen, tudi svoj poslovni uspeh je doživel s trgovinami Hungarikum, v katerih prodajajo madžarsko blago. "Živimo v Evropski uniji, v kateri je prost pretok blaga eno temeljnih načel. V Lendavi so danes številne trgovske verige, Nemci so pripeljali svoje blago, Italijani svoje, tudi jaz sem pripeljal 'svoje' blago, denar od davkov pa ostane v Sloveniji."

Zakaj je nekomu težko razumeti?
Kot je povedal pred državnozborskimi volitvami, na katerih je nastopil kot kandidat SDS, je kot manjšinski funkcionar tudi sam odigral vlogo pri tem, da je Orban prišel pred volitvami v Lendavo izrazit podporo pomurskim poslanskim kandidatom SDS, in pri dejstvu, da se je Madžarska odločila finančno podpreti gospodarstvo na dvojezičnem območju. "V Sloveniji podpiramo zamejske Slovence v Porabju, Avstriji in Italiji. Zakaj je nekomu težko razumeti, da ima tudi Madžarska kot matična država pravico pomagati svojim rojakom v drugih državah? V poslovnih krogih vsi hvalijo gospodarsko politiko madžarske države, tam je gospodarstvo v razcvetu," je povedal maja letos.

Kljub temu Magyarja javnost doslej ni dojemala kot enega od jastrebov manjšinske skupnosti, temveč kot pragmatičnega poslovneža, ki je tudi na podlagi madžarske identitete naredil dober posel, ne glede na trenutno politično dogajanje. Ravno na ta pragmatizem so verjetno računali tudi kandidati iz prvega kroga županskih volitev Igor Kulčar, Franc Laj in Mihael Kasaš, ki so si po šestnajstih letih županovanja Antona Balažka prizadevali za spremembe v občini, pri tem pa je bil Magyarjev protikandidat v drugem krogu, 29-letni Dejan Süč, v delu javnosti in med političnimi konkurenti prepoznan kot neformalni Balažkov naslednik, preko katerega bi nekdanji župan lahko ohranil svoj vpliv. Zato so pred drugim krogom podporo dali Magyarju.

Župan poudarja, da bo ščitil interese vseh.

Prvi bo povzdignil glas
"Skupaj z našimi pravniki in ekonomisti smo z Magyarjem opravili izčrpen pogovor, preden smo mu dali podporo, in na vsa naša vprašanja je odgovoril zelo pozitivno," pravi Kulčar, ki meni, da bo Magyar kot župan znal držati distanco med občinskimi in manjšinskimi zadevami. "Hkrati smo mu dali jasno vedeti, da bomo zelo ostro reagirali, če bi zadeva kakor koli šla v smer nacionalnih zaostrovanj. Bilo pa je treba presekati 'balažkovino'." Magyar sam je trdno prepričan, da manjšinska politika ne bo vplivala na njegovo delovanje. "Svojega ugleda ne mislim zapraviti zaradi takšnih parcialnih zadev. Sam bom prvi, ki bo povzdignil glas, da ne bi prišlo do kakršnih koli zaostrovanj ali diskriminacije, tudi dozdajšnjim poskusom določenih posameznikov, da bi zanetili tovrstne spore, smo uspešno kljubovali. Ščitil bom interese vseh tu živečih ljudi, ki so me konec koncev tudi izvolili." Kot pravi, se zaveda, da je njegova izvolitev zanimiva zgodba v širšem političnem kontekstu, in dodaja: "Upam pa, da sem jaz pozitivni del te zgodbe."

VIR: Vesnik.si / Foto: NATAŠA J.

Župana občine Lendava in mesta Mursko Središće Janez Magyar in Dražen Srpak sta danes na brodu na Muri podpisala sporazum, ki lokalnima skupnostma omogoča krepitev razumevanja in prijateljstva med občani in narodi, spodbuja izmenjavo, sodelovanje ter tako prispeva k skupnemu napredku.

Poglabljanje sodelovanja

Že na srečanju obeh županov v začetku letošnjega leta je bilo dogovorjeno, da bomo sodelovanje med mestoma v prihodnje nadgradili in ga dvignili na najvišjo možno raven. Tako se je vodstvo Občine Lendava odzvalo povabilu na delovno srečanje v Murskem Središču, v okviru katerega so bili usklajeni predlogi in cilji za nadgradnjo sodelovanja. Prav tako so bila opredeljena področja sodelovanja.

Na podlagi dogovorov in usklajevanj je bil pripravljen sporazum, ki potrjuje prizadevanja Občine Lendava in Grada Mursko Središće za vzpostavitev in razvoj povezav na področju gospodarstva, kmetijstva, znanosti, prometa in komunikacij, kulture, izobraževanja, športa, turizma, varstva okolja, izmenjavo informacij na področju komunalne ureditve, na področju sodelovanja med šolami, otroki in mladino, združenji državljanov;  ter vzpodbuja povezave z drugimi evropskimi mesti in krepi sodelovanje v primeru potencialnih naravnih nesreč preko inštitutov civilne zaščite, gasilstva, nujne medicinske pomoči in veterinarskih služb.

Reka Mura

Današnji podpis sporazuma je potekal na reki Muri, kar pa ni naključje. Ta reka je že od nekdaj povezovala ljudi, ki tukaj živijo; tako kot glasba, ki povezuje in ne pozna meja. Naj bo tudi lokacija podpisa sporazuma še en znak dobre volje in dobrih odnosov med sosedi, ki v svojem prijateljstvu in sodelovanju ne poznajo meja, je izpostavil tudi župan Občine Lendava Janez Magyar, ki je ob tej priložnosti povedal:

"Veseli me, da smo danes tudi uradno podpisali dokument o sodelovanju z mestom, s katerim smo bolj kot katerim koli drugim v preteklih desetletjih in lahko rečemo tudi stoletjih delili skupno preteklost, skupne države, družbene sisteme in z njimi skupne šole, železnice, društva, jezike.

Tako Slovenija kot Hrvaška sta hrepeneli po osamosvojitvi in jo - eni z manjšimi, drugi na žalost z velikimi žrtvami - tudi dosegli, kar pa ne pomeni, da se prebivalci teh krajev v preteklost ne oziramo s ponosom, z lepimi spomini in druženji, s sorodstvenimi vezmi in tako naj bo tudi v bodoče.  Kljub osamosvojitvam  smo vendarle ponovno tudi v eni širši skupni državi, Evropski uniji, kar nas vse skupaj zavezuje k podobnim ciljem in vrednotam, k vzajemni pomoči in podpori.

Tudi v duhu tega podpisujemo današnji sporazum o sodelovanju, ki bo simbolično in spontano sodelovanje okrepil, konkretiziral, s čimer bomo temeljiteje pristopili izvedbam vzajemnih podpiranj in oplajanj na praktično vseh področjih delovanja posameznega mesta – kot je to razvidno iz besedila sporazuma. Vsa področja smo predhodno po sklopih, področjih in strokah uskladili in se s tem še konkretneje zavezali k uresničevanju dogovorjenega, tako na ravni občine, kot tudi na ravni inštitucij."

Podpisan sporazum med obema mestoma tako odpira nove priložnosti in hkrati tudi obveze, da prijateljske odnose še naprej negujemo, jih nadgrajujemo in vzpodbujamo.

VIR: sta.si