Podrobnosti
Kategorija: Novice

Še ena slovenska norost: Švicarji v Lendavi odprli tovarno prihodnosti, slovenski vlak pa tja še vedno vozi čez Hrvaško.
Farmacevtska družba Lek (ki deluje pod okriljem švicarskega Sandoza)je v Lendavi 29. septembra letos že uradno odprla svojo novo visokotehnološko tovarno. Ob tem pa je bizarno, da politiki v svojih ljubljanskih pisarnah, takoj ko ugasnejo bliskavice kamer, pozabijo na Lendavo, Švicarje in tire, ki bi jih regija nujno potrebovala.

Da se razumemo – ne le za to tovarno, temveč za celotno gospodarstvo Lendave ter transport kadrov za potrebe tamkajšnjega gospodarstva – iz Maribora, z Madžarske in tudi s Hrvaške.
Čas je, da preidemo od besed k dejanjem in politiko soočimo s tremi brutalno preprostimi resnicami, ki dokazujejo, da sedanja prometna strategija države v tem delu Prekmurja škoduje gospodarstvu, okolju in navsezadnje tudi slovenski suverenosti

“Lekarna Evrope” na tovornjakih
V Lendavi stoji ena najsodobnejših proizvodenj podobnih bioloških zdravil na svetu. Govorimo o visokotehnološki investiciji 21. stoletja. Kakšna pa je logistična realnost te investicije? Takšna, da to supermoderno tovarno država Slovenija servisira z infrastrukturo iz prejšnjega stoletja. Namesto da bi surovine in končni izdelki potovali varno, hitro in ekološko po tirih, bodo prisiljeni v neskončne kolone tovornjakov na že zdaj preobremenjeni pomurski avtocesti. Kakšno sporočilo s tem pošiljamo tujim vlagateljem in domačim podjetnikom? Da država zna pobrati davke, ne zna pa zgraditi nekaj kilometrov proge? Vsi vemo, da je ta odsek neprimerljivo krajši in lažji za gradnjo kot proga med Divačo in Koprom – tukaj sploh ni potrebe po zahtevnih predorih.

Zeleni prehod je laž, če Lendava nima vlaka
Ko poslušamo vladne govore o trajnostni mobilnosti, razogljičenju in zelenem prehodu, tisti, ki te procese dejansko razumejo, dobro vedo, da to govoričenje lepo zveni le v ljubljanskih dvoranah. V praksi pa država tisoče delavcev, ki bi lahko dnevno migrirali na delovna mesta iz Maribora, Prlekije ali celotnega Prekmurja, sili v vsakodnevno vožnjo z avtomobili. Enako velja za neizkoriščen čezmejni kadrovski potencial iz Hrvaške in Madžarske. Ti delavci bi lahko uporabljali obstoječe vire doma, ne da bi obremenjevali lokalno okolje z avtomobili, če bi le imeli na voljo moderen potniški vlak. Zeleni prehod brez vlaka do Lendave je zgolj politična floskula na papirju.

Slovenija plačuje Hrvaški za prevoz lastnih državljanov
Da je sramota po treh desetletjih samostojne države popolna, dokazuje dejstvo, da mora slovenski vlak – če želi priti v slovensko Lendavo – zaviti v hrvaško Međimurje. Slovenija s tem sosednji državi plačuje uporabnino za železniško omrežje, da sploh lahko poveže lastno ozemlje. Denar naših davkoplačevalcev tako neposredno vlaga v tujo infrastrukturo, namesto da bi končno zgradili lasten tir od Beltincev do Lendave ter denar in logistično neodvisnost zadržali doma.

Desetletja birokratskih predalov in praznih obljub
Dejstva o tej progi so naravnost porazna. Izgradnja približno 20 kilometrov dolgega manjkajočega tira Beltinci–Lendava je bila uradno načrtovana v nacionalnih programih že za leto 2000! Država projekt prelaga iz desetletja v desetletje. Pred leti so nas ministri tolažili, da se »začenja z umeščanjem v prostor«, a realnost je takšna, da je bila Lendava v uradnih strategijah potisnjena na stranski tir, češ da povezava z Beltinci ali madžarskim Rédicsem ekonomsko »ni upravičena«.

A poglejmo danes! Sandozova 400-milijonska investicija v Lendavi je to birokratsko računico v trenutku sesula. Ekonomska upravičenost je zdaj jasna vsakomur, razen tistim na Ministrstvu za infrastrukturo.

Poziv lokalnim kandidatom: Kdo si upa udariti po mizi v Ljubljani?
Ker so pred vrati lokalne volitve, je čas, da Lendava in njeni prebivalci pretrgajo z uveljavljeno prakso. Od kandidatov, ki se potegujejo za vodenje občine po 15. novembru, ne želimo več poslušati o urejanju pločnikov in košnji trave. Čas je za veliko politiko.

Pozivamo vse županske kandidate za Lendavo: jasno povejte, kakšen je vaš načrt, da Ljubljano prisilite k premiku gradbenih strojev v Prekmurje! Ali boste le nemo kimali državni oblasti ali pa boste postali glasni zagovorniki lokalnega gospodarstva? Lendava ne potrebuje županov za ceremonialno rezanje trakov, temveč voditelje, ki bodo z zaledjem gospodarstva znali udariti po mizi v Ljubljani. Če te teme nimate v svojem programu, niste pripravljeni na vodenje mesta prihodnosti.

Podvizati pa bi se morali tudi naši regionalni javni mediji na Kranjčevi ulici 10 v Lendavi. Vaša dolžnost je, da kandidate v prihajajočih soočenjih neposredno stisnete v kot s tem vprašanjem. Ne dovolite jim, da se skrijejo za splošne fraze.

Dejstvo! Z vidika vsakdanjega življenja prebivalcev in realnih potreb gospodarstva so vsi načrti, študije izvedljivosti in politični dogovori na papirju koristni le toliko kot prazen, obljubljeni tir.

Za podjetja, ki v Lendavi potrebujejo hitro logistiko za tovor, in za ljudi, ki bi se radi dnevno vozili na delo ali šolanje iz preostale Slovenije (ali obratno), trenutno stanje pomeni naslednje:

Realnost za prebivalce in turizem

Prometna izolacija: Turist iz Ljubljane ali Maribora, ki bi želel obiskati razgledni stolp Vinarium ali Terme Lendava z vlakom, ima še vedno izjemno zapleteno pot. Potovanje čez Hrvaško (Čakovec) s prestopanji in prečkanjem meja je za sodobnega potnika popolnoma neprivlačno in zamudno.
Omejene zaposlitvene migracije: Ker potniški vlak ne povezuje Lendave z Mursko Soboto, Beltinci ali Ljutomerom, so lokalni delavci in mladi v celoti odvisni od lastnega avtomobilskega prevoza ali redkih avtobusnih linij.
Omejitve za gospodarstvo

Logistični hendikep: Lendava ima močno industrijsko cono, ki bi lahko ob neposredni slovenski in madžarski železniški povezavi postala ključno logistično vozlišče. Dokler morajo podjetja tovor usmerjati čez Hrvaško ali pa se zanašati izključno na cestni promet (tovornjake), regija izgublja konkurenčne prednosti pred drugimi deli Slovenije.

Vsi načrti s časovnico “po letu 2030” ljudem in gospodarstvu, ki priložnosti iščejo danes in tukaj, žal ne prinašajo oprijemljivih rešitev. Edini svetel premik v zadnjem času ostaja zgolj lokalni potniški vlak do Čakovca, ki pa rešuje le čezmejno povezavo s Hrvaško, ne pa integracije v slovenski prostor.

vir : Janez Temlin / ljnovice.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Na sredini seji občinskega sveta občine Lendava se je zapletlo že pri drugi točki dnevnega reda, ko so svetniki odločali o letošnjih občinskih priznanjih.

Največ pomislekov je sprožil predlog, da plaketo občine Lendava prejme Ivan Mezga, ustanovitelj ter glavni in odgovorni urednik Radia 105 iz Selnice na Hrvaškem.
Več svetnikov je namreč opozorilo, da radio za promocijo občine in njenih dogodkov prejema tudi plačila, zato so podvomili o upravičenosti podelitve priznanja.
Razprava se je končala z zavrnitvijo predloga. Za podelitev plakete je glasovalo šest svetnikov, proti pa osem.

Plaketa za dolgoletno promocijo Lendave
Komisija za statutarna, pravna vprašanja ter občinska priznanja je predlagala, da Mezga plaketo prejme za dolgoletni prispevek k promociji občine Lendava, njenega kulturnega, turističnega in družbenega življenja ter za pomembno vlogo pri krepitvi čezmejnega sodelovanja med Lendavo in Medžimurjem.

Predloge je na seji predstavil predsednik komisije Leon Šajt iz vrst Slovenske demokratske stranke.

Toda že med razpravo so se pojavili pomisleki. Občinski svetnik Robert Berki iz Demokratične stranke upokojencev Slovenije je opozoril, da so po njegovem mnenju razlogi za podelitev priznanja predvsem ekonomske narave.
Menil je, da bi bilo takšno priznanje neprimerno v primerjavi z drugimi nagrajenci, ki so skupnosti pomagali s prostovoljnim in nesebičnim delom.

»Potem bomo lahko vsakemu poslovnemu partnerju podeljevali plakete«
Podobno stališče je izrazil tudi podžupan Mihael Šooš, predstavnik madžarske narodne skupnosti, ki je opozoril na občinska sredstva za promocijo. Poudaril je, da občina za promocijske dejavnosti namenja precej denarja, del tega pa prejema tudi Radio 105. »Gospod Mezga to ne dela iz dobre volje, pa zato, ker je on takpodpornik občine Lendava, ampak dela zaradi tega, ker mu za to plačamo,« je dejal.

Šooš je izpostavil, da bi lahko po takšni logiki občinska priznanja podeljevali številnim drugim izvajalcem, ki poslovno sodelujejo z občino.
Ob tem je poudaril, da bi podelitev podprl, če bi šlo za dejavnosti, ki jih Mezga opravlja prostovoljno, brez plačila in iz osebne predanosti lokalni skupnosti.

Svetnik omenil 11.500 evrov za obletnico Vinariuma
Še ostrejši je bil občinski svetnik in pomurski poslanec Dejan Süč iz Gibanja Svoboda, ki je podvomil o razlogih za podelitev priznanja.

Med razpravo je navedel informacijo, da naj bi Radio 105 oziroma Mezga za prireditev ob deseti obletnici odprtja stolpa Vinarium prejel približno 11.500 evrov.

Süč je ob tem izrazil pomislek, da bi lahko šlo pri predlagani podelitvi priznanja za vračanje poslovnih uslug.

Šest glasov za, osem proti
Razprava se je nadaljevala tudi z vprašanjem postopka glasovanja. Nekateri svetniki so namreč opozorili, da bi bilo nelogično najprej potrditi skupno število priznanj, šele nato pa odločati o posameznih prejemnikih.
Po dodatnih pojasnilih so se odločili, da bodo o vsakem predlaganem prejemniku glasovali posebej.
Predlog za podelitev plakete Ivanu Mezgi na koncu ni dobil zadostne podpore.

Šest svetnikov je glasovalo za, osem pa proti, zato sklep ni bil sprejet.

Kdo je prejel letošnja občinska priznanja?
Kljub zapletu so svetniki potrdili preostale predlagane prejemnike občinskih priznanj.

Naziv častnega občana občine Lendava je prejel Dražen Srpak, župan hrvaškega Murskega Središča, za dolgoletni prispevek h krepitvi dobrososedskih odnosov in čezmejnega sodelovanja.

Tudi njegova kandidatura je sprožila nekaj pomislekov, vendar je predlog dobil zadostno podporo svetnikov.

Plaketo občine Lendava je prejel Arpad Žoldoš za dolgoletno delovanje na področju preprečevanja odvisnosti, ozaveščanja javnosti ter pomoči posameznikom in družinam v stiski.

Priznanji občine Lendava sta prejela Igor Köveš, predsednik Turističnega društva Hotiza, za prispevek k razvoju turizma in ohranjanju lokalne dediščine, ter Ignac Prendl za več kot pet desetletij prostovoljnega delovanja.

Za najlepše urejeno naselje v občini Lendava so svetniki potrdili Hotizo.

vir: sobotainfo.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Kljub negativnemu mnenju lendavske občine je pristojno ministrstvu Goranu Kuzmi podalo soglasje za nov petletni mandat direktorja Doma starejših Lendava.

Dogajanje okoli imenovanja direktorja Doma starejših Lendava je dobilo nov razplet. Čeprav je lendavski občinski svet podal negativno mnenje k imenovanju Gorana Kuzme za direktorja zavoda, je Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) 24. septembra njegovemu imenovanju podalo soglasje. Kuzma je tako dobil še en petletni mandat.

Občina Lendava je Kuzmi med drugim očitala pomanjkljivo sodelovanje z lokalno skupnostjo, neodzivnost in zastoj nekaterih razvojnih projektov. Posebej kritični so bili do neuresničene prenove objekta, v katerem naj bi uredili dnevni center za starejše, obenem pa so opozarjali, da se je zavod v tem času širil tudi v druge občine.

Kuzma je očitke zavračal in poudarjal dosežke zavoda v zadnjih letih. Med njimi so širitev pomoči na domu, vključitev v izvajanje dolgotrajne oskrbe, prenova doma, odprava tri- in štiriposteljnih sob, klimatizacija objekta ter druge investicije

Prav rezultati njegovega dosedanjega dela so bili po pojasnilu MDDSZ ključni pri odločitvi za soglasje. Ministrstvo je kot pomembne reference posebej navedlo širitev in krepitev pomoči na domu, uspešno izvedene investicijske projekte ter pridobivanje novih zmogljivosti za izvajanje storitev.

Na MDDSZ ob tem poudarjajo, da se v postopku vedno seznanijo tudi z mnenjem lokalne skupnosti. Negativno mnenje lendavske občine so tako upoštevali, vendar je odločitev o podaji soglasja k imenovanju direktorja v pristojnosti ministrstva.

Na zaključek postopka se je odzvala tudi predsednica sveta DS Lendava Rahela Hojnik Kelenc. Poudarila je, da pot do končne odločitve ni bila preprosta, saj je bilo v zadnjih mesecih na račun kandidata, njegovega dosedanjega dela in samega postopka izrečenih veliko pomislekov in očitkov. Po njenem je kritična presoja dela javnega zavoda legitimna in potrebna, vendar mora presoja človeka in njegovega dela temeljiti na preverljivih dejstvih ter doseženih rezultatih.

Ob tem je izpostavila, da v razpletu ne vidi zmagovalcev. "V določeni meri smo poraženci vsi, ker smo dovolili, da so osebne zamere in pomanjkanje dialoga med ključnimi akterji prevladali nad tistim, kar bi moralo biti ves čas najpomembnejše: dobrobit doma in ljudi, zaradi katerih obstaja," je zapisala.

"Odločitev je sprejeta. Zdaj imamo vsi priložnost, da stopimo čez razlike, ponovno vzpostavimo dialog in sodelujemo v dobro ljudi ter nadaljnjega razvoja Doma starejših Lendava," je še poudarila. Sporočilo je sklenila z mislijo, da bi se morali vsi, ko bodo naslednjič sedeli vsak na svoji strani mize, spomniti, zaradi koga so za to mizo sploh sedli: zaradi ljudi.

vir: svet24.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Mladi pevec David Časar iz Lendave je dosegel izjemen uspeh na superfinalni prireditvi projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. S svojim nastopom je prepričal strokovno žirijo in se v svoji starostni kategoriji uvrstil med pet najboljših tekmovalcev, kar mu je prineslo tudi nastop v oddaji z Darjo Gajšek.

Zaključna prireditev je potekala v Minoritskem samostanu na Ptuju, kjer so se predstavili najboljši mladi pevski talenti, ki so se skozi več krogov tekmovanja prebili do superfinala. Med njimi je bil tudi David, ki je uspešno zastopal Lendavo in Prekmurje.

Pot do zaključnega dogodka ni bila lahka. Mladi pevci so morali najprej uspešno prestati tri tekmovalne kroge, David pa je v vseh pokazal veliko glasbenega znanja, samozavesti in veselja do nastopanja. V superfinalu se je predstavil v najmlajši starostni kategoriji, namenjeni učencem od prvega do tretjega razreda osnovne šole.

Njegov nastop je ocenila strokovna žirija, v kateri so bili priznani slovenski glasbeniki in ustvarjalci Marjetka in Raay Volk, Rok Lunaček ter Domen Kumer. Uvrstitev med najboljše pevce njegove kategorije potrjuje, da gre za obetavnega mladega glasbenega talenta.

Pri njegovem glasbenem razvoju ima pomembno vlogo tudi mentor Simon Sobočan, ki Davida spremlja na njegovi pevski poti in mu pomaga razvijati njegov talent.

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Tekmovanja se je udeležilo 23 ekip iz vse Slovenije.

Na 18. strokovno-izobraževalnem tekmovanju ekip nujne medicinske pomoči, ki je med 10. in 12. septembrom potekalo na Rogli, sta v kategoriji NRV (brez zdravnika) prvo mesto osvojila Lars Somi in Patrik Benko iz Zdravstvenega doma Lendava. Kot so sporočili iz doma gre za prvo zmago pomurske ekipe na tem tekmovanju.
Tekmovanja se je udeležilo 23 ekip iz vse Slovenije. Tekmovalci so se v treh dneh pomerili v 21 različnih scenarijih in preizkusih, s katerimi so preverjali strokovno znanje in praktične veščine pri obravnavi pacientov v nujni medicinski pomoči.

Naloge so vključevale preverjanje tehničnih veščin, poznavanja protokolov in pravilne obravnave pacientov v različnih urgentnih situacijah. Med scenariji je bila tudi obravnava množične nesreče, tekmovalce pa je čakal še nočni scenarij, izveden v oteženih pogojih

Somi in Benko sta v kategoriji NRV dosegla najboljši rezultat in tako prvič v zgodovini tekmovanja na najvišje mesto pripeljala pomursko ekipo. "Do sedaj so večinoma zmagovale "velike" enote, tako da smo še toliko bolj veseli in ponosni na njun rezultat. Dokazala sta, da tudi manjše enote znamo in zmoremo," tako iz doma, ki so jima ob zmagi čestitali ter zaželeli obilo uspehov tudi v prihodnje.

vir: svet24.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V Lendavi so 29. avgusta 2026 odprli spominsko razstavo, posvečeno Józsefu Mursicsu, izjemnemu zbiratelju in predanemu ohranjevalcu kulturne dediščine.

József Mursics, ki je bil lani prejemnik Priznanja Občine Lendava, je s svojim dolgoletnim zbirateljskim delom in skrbnim restavriranjem pomembno prispeval k ohranjanju zgodovinskega spomina kraja. Pred pozabo je rešil številne predmete, ki danes pripovedujejo zgodbe preteklih generacij ter pomagajo ohranjati podobo nekdanjega življenja v Lendavi in širši okolici.

Spominska razstava predstavlja poklon njegovemu delu, predanosti in spoštovanju do dediščine, ki jo je skozi leta z veliko skrbnostjo zbiral, obnavljal in ohranjal za prihodnje rodove.

Ob odprtju so se poklonili spominu na človeka, katerega delo je pustilo neizbrisljiv pečat na področju ohranjanja lokalne kulturne dediščine. Posebna zahvala je bila namenjena tudi njegovi družini ter vsem, ki so sodelovali pri pripravi in postavitvi razstave.

Razstava je na ogled v Muzeju meščanstva v Lendavi do 15. septembra 2026 in obiskovalcem ponuja priložnost, da se pobliže seznanijo z zapuščino Józsefa Mursicsa ter njegovim dragocenim prispevkom k ohranjanju preteklosti.

vir:pomurec.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V prijetnem vremenu je celodnevno dogajanje privabilo množice obiskovalcev iz Slovenije in sosednjih držav.
V sklopu Festivala Vinarium 2026 je Bogračfest, največji kulinarični festival v Sloveniji, znova napolnil ulice starega mestnega jedra. V prijetnem vremenu je celodnevno dogajanje privabilo množice obiskovalcev iz Slovenije in sosednjih držav. Tradicionalno tekmovanje v kuhanju bograča so dopolnili glasba, druženje in bogat spremljevalni program.

Kar 124 kuhališč
Bograč se je kuhal na 124 kuhališčih. Ekipe so prišle iz Slovenije, Madžarske, Hrvaške, Srbije in Slovaške.

Ocenjenih je bilo 97 vzorcev, podeljenih 25 zlatih priznanj. Naslov zmagovalca je osvojila ekipa Bači-ke, drugo mesto Guiness bograč, tretje pa PGD Lendava. Najlepše urejeno tekmovališče je imela Veterinarska postaja Lendava.

Posebna gostja je bila že drugič Miša Koplova, zmagovalka MasterChefa Slovenija 2025. Svojo različico bograča je kuhala pred Mestno hišo in ji dodala suhe jurčke.

Več kot le tekmovanje
Staro mestno jedro je ponujalo gostinske točke, čokoladno fontano, rokodelske delavnice, program za otroke (poslikava obraza, napihljiva igrala, kuharska predstava) in Sladko ulico. Brezplačni turistični vlakec in krožni avtobus sta povezovala središče s stolpom Vinarium.

Novosti so bile dvigi s privezanimi toplozračnimi baloni in večerni dron šov pri Hotelu Cubis, ki je z motivi preteklosti, sedanjosti in prihodnosti osvetlil nebo nad mestom. Večer je sklenil koncert Dražena Zečića, pred njim pa sta nastopili skupini BLUE Planet in Deja Vu.

Festival Vinarium se nadaljuje, saj je Bogračfest le del širšega programa, ki traja do 5. septembra.

Bogračfest 2026 je znova dokazal, da je bograč več kot jed - je priložnost za druženje, tradicijo in sodobna doživetja.

vir: prlekija-on.net

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Imenovala je volilne komisije – Ugotovila tudi, da predlog občine ni zajemal kandidata, ki ga je predlagala ena od političnih strank.

Državna volilna komisija (DVK) je imenovala občinsko volilno komisijo Občine Lendava, posebno občinsko volilno komisijo za predstavnika madžarske narodne skupnosti in posebno občinsko volilno komisijo za predstavnika romske skupnosti.

Imenovali so jih po tem, ko članom občinskega sveta do razpisa volitev ni uspelo imenovati nove občinske volilne komisije, mandat pa je članom prenehal pred razpisom volitev. DVK to omogoča 38. člen zakona o lokalnih volitvah.

Lendavski občinski svet je imenovanja sicer obravnaval dvakrat, enkrat na redni seji in enkrat na korespondenčni, ampak pri potrjevanju ni bilo uspeha. Kot smo že pisali, so nekateri svetniki opozarjali, da je bil poziv za zbiranje kandidatur sicer objavljen na spletni strani občine, vendar politične stranke, krajevne skupnosti in predstavniki posameznih skupnosti o njem naj ne bi bili posebej obveščeni, kot je bila to praksa v preteklih mandatih.

Poudarjali so tudi, da iz gradiva za sejo ni bilo razvidno, kdo je posamezne kandidate predlagal, zato so predlagali ponovitev javnega poziva in bolj transparenten postopek. Pomisleke je izrazila tudi predstavnica romske skupnosti, ki je opozorila, da pri pripravi predlogov za posebno volilno komisijo tokrat ni sodelovala, čeprav je bila to praksa v preteklosti. Občina je očitke o netransparentnosti zavrnila.

Česar ni zmogel storiti občinski svet, je ta teden storila DVK. V občinsko volilno komisijo so bili imenovani Cvetka Žirovnik kot predsednica, Sara Kociper kot njena namestnica, Aleksander Marič, Štefan Gašparič in Ivan Koncut kot člani ter Samanta Režonja, Renata Gönc in Kaja Törnar kot namestniki članov.

V sklepu ob imenovanju so v DVK zapisali, da so preučili seznam predlaganih kandidatov in ugotovili, da predlog občine ni zajemal kandidata, ki ga je predlagala politična stranka, čeprav je takšen predlog obstajal. »Ker imajo pri imenovanju volilnih organov politične stranke prednost, je DVK upoštevala predlog politične stranke Socialni demokrati in njenega kandidata vključila v sestavo občinske volilne komisije,« so pojasnili. Mandat traja štiri leta.
V predlaganem sklepu, ki ga je obravnaval občinski svet, sta bili predsednica in namestnica isti, kot sta bili sedaj potrjeni, kot predlagani člani pa so se enkrat pojavili Samanta Režonja, Štefan Gašparič in Kaja Törnar, drugič Aleksander Marič, Gašparič in Törnarjeva, kot namestniki pa Nik Tivadar, Dean Požgaj in Robert Tüške oziroma drugič Samanta Režonja, Renata Gönc Štiblar in Nina Biro.

Člani posebnih komisij
Predsednica posebne občinske volilne komisije za volitve predstavnika romske skupnosti Občine Lendava je postala Sergeja Sukič, njena namestnica Brigita Banotai Farkaš. Člani v komisiji so Barbara Matjašec, Erika Feher in Aleš Kontrec, namestniki pa Renata Vida, Brigita Škrban in Leonardo Horvat.

Posebno občinsko komisijo za volitve predstavnikov madžarske narodnosti pa sestavljajo Karin Ščap kot predsednica, Denis Magyar kot njen namestnik, Geza Gömböš, Evgen Söke in Mihael Habjanič Kasaš kot člani ter Monika Bači Kleiderman, Jasna Bači in Zsuzsi Kepe kot namestniki članov.

vir: svet24.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Več kot 400 milijonov evrov vredna naložba v Lendavi se bliža zaključku.
Gradnja novega Lekovega biofarmacevtskega centra v Lendavi, vrednega več kot 400 milijonov evrov, se počasi zaključuje. Center bo operativen še letos, prve zagonske serije pa v Leku načrtujejo v zadnjem četrtletju 2026. Do redne komercialne proizvodnje bo nato potrebnih še več korakov, med drugim potrjevanje proizvodnih procesov in pridobivanje regulatornih odobritev.

Naložba v Lendavi predstavlja največjo naložbo v zgodovini Leka in je del več kot milijardo evrov vrednih naložb podjetja na področju biofarmacevtike.

Poleg centra za proizvodnjo učinkovin za podobna biološka zdravila v Lendavi Lek vlaga še v razvojni center podobnih bioloških zdravil v Ljubljani in aseptično proizvodnjo podobnih bioloških zdravil na Brniku.

Gradbena dela se zaključujejo, nameščajo proizvodno opremo
Čeprav se gradbena dela v Lendavi približujejo koncu, to še ne pomeni takojšnjega začetka redne proizvodnje.

Naslednja faza projekta bo usmerjena predvsem v nadaljnje zaposlovanje in usposabljanje specializiranega kadra, ki bo upravljal proizvodnjo.

Potekalo bo tudi pridobivanje regulatornih dovoljenj, potrebnih pred začetkom proizvodnje prvih zagonskih serij.

Prve zagonske serije v zadnjem četrtletju letošnjega leta
Prve zagonske serije nameravajo v Lendavi začeti proizvajati v četrtem četrtletju 2026. V Leku poudarjajo, da bo to pomemben korak na poti do polne operativne pripravljenosti novega obrata.

Proces pa se bo nadaljeval tudi v prihodnjih letih.

»V letu 2027 bodo sledile aktivnosti za potrditev proizvodnih procesov in kakovosti izdelkov, ki so potrebne za pridobitev regulatornih odobritev. Te pričakujemo v letu 2028,« so pojasnili.

V proizvodnjo bodo ob tem postopoma uvajali nove izdelke in širili proizvodni program. Postopen zagon naj bi omogočil varen, zanesljiv in učinkovit prehod v redno komercialno proizvodnjo.

Zaposlili že več kot 300 ljudi
Vzporedno z zaključevanjem naložbe poteka zaposlovanje. Za potrebe novega centra so v Lendavi do zdaj zaposlili že več kot 300 sodelavk in sodelavcev.

Večinoma gre za zaposlene iz Slovenije, med njimi je največ ljudi iz severovzhodnega dela države. Del ekipe prihaja iz sosednjih držav, za posamezne položaje pa je Lek zaradi potreb po specifičnih znanjih kadre iskal tudi drugod po svetu.

Največ potreb imajo trenutno na področju proizvodnje in procesnih operacij. Odprte so operaterske vloge, delovna mesta na področjih zagotavljanja in kontrole kakovosti ter na področju tehnične in logistične podpore.

Več kot 400 milijonov evrov za Lendavo
Vrednost naložbe v visokotehnološki center za proizvodnjo učinkovin za podobna biološka zdravila v Lendavi presega 400 milijonov evrov.

V Leku poudarjajo, da pomen projekta presega samo širitev njihovih proizvodnih zmogljivosti. Po njihovih navedbah naložba krepi razvojni potencial regije in slovenske farmacevtske panoge ter podpira proizvodnjo kritičnih zdravil v Evropi.

Z naložbo se v Lendavi odpira več kot 300 novih delovnih mest, hkrati pa po navedbah podjetja nastajajo nova poslovna partnerstva, medsektorsko sodelovanje in povezovanje med znanostjo ter gospodarstvom.

Kot dodajajo, se v regiji odpirajo tudi novi študijski programi ter pospešuje razvoj znanj in poklicev prihodnosti.

Lek z naložbami v Lendavi, Ljubljani in na Brniku širi svojo vertikalno integrirano mrežo za razvoj in proizvodnjo podobnih bioloških zdravil. Skupna vrednost ključnih naložbenih projektov na področju biofarmacevtike presega milijardo evrov.

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V industrijski coni v Lendavi je v teku gradnja novega skladiščnega centra podjetja Barting.

Investitor je podjetje Barting iz Lendave. Projekt je pripravilo Projektivno biro Lazar iz Murske Sobote, izvajalec del pa je GP VIA gradnje s Ptuja. Gradbeno dovoljenje je bilo izdano 19. januarja 2026.

Po besedah direktorja in lastnika podjetja Roberta Bažike bo investicija znašala približno 1,7 milijona evrov.
Ob tem je pojasnil, da načrtujejo tudi nadaljnjo širitev.

»Kasneje se bo objekt lahko povezal naprej, saj čez območje trenutno poteka plinovod za Lek. Po obljubah naj bi ga v letu 2027 prestavili, nato bo mogoče graditi tudi na tistem delu,« je dejal.

Logistika za številna podjetja
Barting je v regiji poznan predvsem po dejavnosti na področju lesenih palet in logistike. Kot je za Podjetno na Sobotainfo že pred časom pojasnil Bažika, podjetje sodeluje z različnimi industrijskimi podjetji.

»Na področju palet sodelujemo z različnimi podjetji, med drugim tudi s podjetjem Sandoz. Ker so palete osnovni logistični element, praktično vsako proizvodno ali distribucijsko podjetje potrebuje tovrstne storitve. Tako sodelujemo s številnimi podjetji, na primer z Ilirijo in drugimi, tudi z mlekarnami.«

Dela so že v polnem teku, na zemljišču pa so že postavljeni armiranobetonski stebri bodočega objekta, medtem ko potekajo nadaljnja gradbena dela.

vir:sobotainfo.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Zapletlo se je pri imenovanju volilnih komisij. Del svetnikov je opozoril na domnevno netransparenten postopek, nato pa zapustil dvorano. Župan Janez Magyar jim je očital neodgovorno in politično ravnanje.
Na včerajšnji 22. redni seji občinskega sveta občine Lendava se je zapletlo pri obravnavi imenovanj občinskih volilnih komisij.

Del svetnikov je zaradi pomislekov glede postopka napovedal obstrukcijo in zapustil sejno dvorano. Občinski svet je ostal nesklepčen, zato glasovanj o več točkah niso mogli izvesti.

Seja je bila sklicana v sredo, ob 15.30, v veliki dvorani lendavske mestne hiše. Od 19 članov občinskega sveta jih je bilo ob začetku prisotnih 12.

Opozorili na drugačno prakso obveščanja
Zaplet je nastal pri peti točki dnevnega reda, ki je bila namenjena volitvam in imenovanjem.

Svetniki bi morali med drugim odločati o imenovanju občinske volilne komisije, posebne volilne komisije za predstavnike madžarske narodnosti in posebne volilne komisije za predstavnika romske skupnosti.

Na dnevnem redu je bilo tudi imenovanje predstavnika lokalne skupnosti v svet Doma starejših Lendava.

Več svetnikov je opozorilo, da je bil javni poziv za zbiranje predlogov kandidatov sicer objavljen na občinski spletni strani, vendar politične stranke, krajevne skupnosti in predstavniki posameznih skupnosti o tem niso bili posebej obveščeni.

Po njihovih besedah je bila praksa pred preteklimi lokalnimi volitvami drugačna, saj naj bi občina zainteresirane takrat pozvala tudi neposredno. Ena od svetnic je dejala, da so bili v svetniški skupini presenečeni, ko so predloge zagledali v gradivu za sejo.

Opozorila je, da iz gradiva ni bilo razvidno niti, kdo je predlagal posamezne kandidate. Zaradi dvomov o transparentnosti je predlagala ponovitev poziva.

Pomisleki tudi glede romske volilne komisije
Predstavnica romske skupnosti je povedala, da je imela v preteklosti možnost predlagati kandidate za posebno volilno komisijo. Tokrat naj te možnosti ne bi dobila.

Po informacijah, ki naj bi jih pridobila na terenu, naj bi občinska uprava nekatere kandidate poklicala po telefonu in jih pozvala, naj izpolnijo obrazce.

Kot sporno je izpostavila tudi, da sta bila med predlaganimi člani komisije za volitve predstavnika romske skupnosti oče in sin. Poudarila je, da nima težav s potrditvijo posameznikov, vendar se ji zdi postopek sporen.

Dominić napovedal obstrukcijo
Kritikam se je pridružil tudi svetnik Alen Dominić. Dejal je, da je bil poziv res objavljen na občinski spletni strani, vendar naj bi občina v preteklosti politične stranke in krajevne skupnosti posebej obveščala po elektronski pošti.

Napovedal je, da o predlogih ne more glasovati in da bodo del svetnikov točko obstruirali.

»O tej zadevi ne morem glasovati in bom predlagal tudi, da bomo to točko obstruirali tu naprej,« je povedal.

Župan zavrnil očitke o netransparentnosti
Župan Janez Magyar je očitke zavrnil. Poudaril je, da je bil poziv javno objavljen na spletni strani občine in da se je lahko vsak kandidat predlagal tudi sam.

»Več korektnosti, kot da je objavljeno na spletni strani, ne more biti,« je dejal.

Po njegovih besedah poziva ni bilo več mogoče ponoviti, saj so bile lokalne volitve že razpisane. Svetniki so nato začeli zapuščati dvorano. Po štetju prisotnih je postalo jasno, da občinski svet nima več potrebne večine za veljavno odločanje.

»Ker opažamo, da nas je samo devet, se pravi, smo nesklepčni,« je ugotovil Magyar.

Poskus glasovanja ni uspel
Župan je najprej predlagal, da se glasovanja o imenovanjih ne izvedejo. Ker se je število prisotnih nato za kratek čas spremenilo, je poskušal začeti glasovanje o prvi volilni komisiji. A svetniki so znova zapustili dvorano oziroma nadaljevali obstrukcijo.

Magyar je Dominiću očital neresnost.

»Glejte, gospod Dominić, to je neresno. In glejte, igrate se z volitvami, lokalnimi volitvami,« je dejal.

Iz opozicije je bilo slišati odgovor, da se občinska oblast igra z občani in da na tak način ne želijo sodelovati.

Glasovanja bodo izvedli korespondenčno
Župan je nato napovedal, da glasovanj o predlogih ne bodo izvedli na redni seji.

»Jutri bomo razpisali korespondenčno sejo o glasovanjih,« je napovedal.

Na korespondenčno sejo naj bi bile tako prestavljene odločitve o treh volilnih komisijah in predstavniku lokalne skupnosti v svetu Doma starejših Lendava.

Zaradi nesklepčnosti niso odločali niti o vlogah za izdajo mnenja glede imenovanja ravnatelja Dvojezične osnovne šole II Lendava in pomočnika direktorja Centra za socialno delo Pomurje, enota Lendava.

vir: sobotainfo.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Predstavniki urada za narodnost so v sredo obiskali romsko naselje v Dolgi vasi, pogovarjali so se o izzivih Romov.

Romsko naselje je minulo sredo obiskal v.d. direktorja urada za narodnosti Gregor Perič skupaj s sodelavci. Obisk je bil namenjen odprtemu pogovoru o izzivih, s katerimi se sooča romska skupnost, ter predstavitvi primerov dobrih praks na področju njenega vključevanja in opolnomočenja.

Romska svetnica Nataša Horvat in sodelavka na Ljudski univerzi Lendava je ob tej priložnosti predstavila svoje delo in izpostavila izzive, s katerimi se srečuje pri zastopanju interesov romske skupnosti. Poudarila je, da to delo zahteva veliko odgovornosti, vztrajnosti, poguma in potrpežljivosti, hkrati pa prinaša priložnosti za ustvarjanje pozitivnih sprememb in izboljšanje življenjskih pogojev pripadnikov skupnosti.

Predstavila je tudi aktivnosti, ki jih kot romska koordinatorka izvaja na Ljudski univerzi Lendava. Skupaj s sodelavci sodeluje pri izvajanju programov in dejavnosti, namenjenih izobraževanju, opolnomočenju ter vključevanju pripadnikov romske skupnosti v družbeno okolje. Kot je poudarila, programi prinašajo konkretne rezultate ter posameznikom odpirajo nove možnosti za osebni razvoj, zaposlovanje in aktivnejše vključevanje v družbo.
Sogovorniki so se strinjali, da trajnostne spremembe nastajajo postopoma ter temeljijo na medsebojnem spoštovanju, sodelovanju in iskrenem dialogu. Takšni obiski so pomembni predvsem zato, ker omogočajo neposreden stik z ljudmi na terenu ter boljše razumevanje njihovih potreb in izzivov.

vir: svet24.si