Podrobnosti
Kategorija: Novice

Enoto Doma starejših (DS) Lendava bo na Kobilju gradilo podjetje GIC gradnje, gradbeništvo, izvajanje in inženiring iz Svetega Florijana pri Rogaški Slatini. DS Lendava je namreč 22. aprila na portalu javnih naročil objavil obvestilo o naročilu male vrednosti za gradnjo enote doma, na javno naročilo pa sta do roka, to je do 13. maja, prispeli dve ponudbi. Naročnik je sicer že v razpisno dokumentacijo zapisal, da bo izbrana ekonomsko najugodnejša ponudba. Za izvedbo javnega naročila so bila namreč na voljo zagotovljena sredstva v skupni višini 2.967.533,92 evra z davkom na dodano vrednost (DDV), sredstva pa bo poleg lendavskega doma starejših prispevalo še ministrstvo za solidarno prihodnost.

Ponudbi sta oddali podjetje Marles hiše Maribor v višini 3.275.123,51 evra z DDV in že omenjeno podjetje GIC gradnje v višini 2.934.469,20 evra z DDV, ki se je po odpravi računskih napak zvišala na 2.954.731,85 evra z DDV, vendar je kljub temu bila opredeljena kot dopustna. Ponudba podjetja iz Maribora je bila zavrnjena kot nedopustna, saj je presegala zagotovljena sredstva naročnika.

Pred dnevi sta direktor DS Lendava Goran Kuzma in komercialni direktor podjetja GIC gradnje Aleš Žibert tudi podpisala pogodbo o gradnji ter uvedbo v delo. Dom, ki mora biti dokončan do konca junija prihodnje leto, bo nudil bivanje 24 stanovalcem, sestavljen bo namreč iz dveh gospodinjskih skupnosti po dvanajst stanovalcev z demenco in sorodnimi stanji. V domu so načrtovani tudi prostori za izvajanje skupnostnih storitev, in sicer prostori za dnevni center za tri do štiri osebe, prostor, ki bo namenjen izvajanju storitve pomoč družini na domu, ter enoposteljna soba za začasno namestitev. Enota DS Lendava bo na Kobilju umeščena med občinsko stavbo in stavbo nekdanje pošte.

vir: vecer.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Prekinitev neposrednega financiranja ZKD Lendava iz občinskega proračuna je posredno začutila tudi območna izpostava JSKD. Lokalna skupnost zatrjuje, da kultura v občini ni ogrožena.

Po lanski reviziji računskega sodišča se je v Občini Lendava spremenil način financiranja kulture, kar so najbolj občutili v Zvezi kulturnih društev (ZKD) Lendava. Dotlej uveljavljeno prakso neposrednega financiranja ZKD so državni revizorji prepoznali kot nezakonito, zato so se tudi občinska nakazila tej osrednji kulturni organizaciji v občini ustavila. ZKD Lendava povezuje več kot 60 društev, in to ne samo z območja lendavske občine, temveč tudi iz območij Črenšovec, Turnišča, Odranec, Velike Polane, Dobrovnika in Kobilja. Samo v letu 2022, ki ga je revidiralo računsko sodišče, je občina zvezi neposredno nakazala več kot 82 tisoč evrov za stroške dela, organizacijo prireditev, obnovo prostorov, materialne stroške in druge izdatke.

Zakaj je to sporno? ZKD Lendava je oseba zasebnega prava, ki bi se morala za javna sredstva potegovati na vsakoletnih razpisih, kot je to praksa v drugih občinah, ne pa na podlagi neposredno sklenjene pogodbe in izdanih zahtevkov. Občina je sicer s pogodbo na ZKD Lendava prenesla tudi opravljanje nalog občinske uprave na področju kulture, a tudi za to ni imela podlage v predpisih. Za kaj takega bi namreč morala poskrbeti sama ali prek lastnega javnega zavoda. Nenadna prekinitev takšne prakse je razumljivo pomenila hud udarec za ZKD Lendava. Njihovo delovanje je bilo namreč skoraj v celoti odvisno od občinskega denarja. Tako so praktično čez noč ostali brez stabilnega finančnega vira za kritje stroškov dela in obratovanja ter prepuščeni trgu. Pred letošnjim kulturnim praznikom se je v duhu tega dogajanja razširila kritika, da v lendavskem okolju »umira kultura«.

Primerjali številke

Na občini zanikajo, da bi bilo kulturno delovanje ogroženo, in poudarjajo, da že vrsto let izdatno podpirajo ljubiteljsko kulturo. V podkrepitev trditve navajajo konkretne številke, ki kažejo lansko višino sofinanciranja v primerjavi z njihovo »naravno tekmico«, soboško občino. V Lendavi so tako za kulturo iz občinskega proračuna lani namenili več kot 193 tisočakov, v Murski Soboti zgolj dobrih 31 tisočakov. Ob tem na občini ravno tako spominjajo, da so letos razpisali 120 tisoč evrov za sofinanciranje delovanja kulturnih društev ter za podporo kulturnim projektom in ohranjanju ljudskih običajev.

Rezultati razpisa menda še niso znani, se je pa nanj prijavila tudi ZKD Lendava. Lani je na tovrstnem razpisu prejela le okoli 1700 evrov, ob tem pa še dodatnih slabih 74 tisočakov neposredno iz proračuna. Soboška občina je na drugi strani letos za sofinanciranje delovanja kulturnih društev razpisala osem tisočakov, za ljubiteljsko kulturo pa je na predmetni postavki rezerviranih dobrih 41 tisoč evrov. Kot edina mestna občina v regiji na splošno za programe v kulturi letno namenja več kot 1,2 milijona evrov, saj sofinancira tudi delovanje Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota, Galerije Murska Sobota in ne nazadnje več kot 689 tisočakov od tega nameni svojemu zavodu za kulturo, turizem in šport.

Lendavska občina ima na istovrstni postavki letos rezerviranih več kot 1,3 milijona evrov, pri čemer ravno tako sofinancira delovanje javnih zavodov s področja kulture, katerih ustanoviteljica je. To sta Knjižnica - Kulturni center Lendava in Galerija - Muzej Lendava. Posebna postavka v letošnjem proračunu v višini 90 tisočakov je bila namenjena tudi sofinanciranju delovanja ZKD Lendava, ki pa sedaj na tak način prav gotovo ne bo mogla biti uporabljena. Ob tem velja spomniti, da je župan Janez Magyar v svojem prvem mandatu na noge dvignil vodstva javnih zavodov, ko je z argumentom racionalizacije želel združiti prej omenjena javna zavoda in še Zavod za turizem in razvoj Lendava v enoten zavod, ki bi bil po vzoru soboškega imenovan Zavod za kulturo, turizem, šport, mladino in razvoj Lendava. Namera je bila zaradi vsestranskega razburjenja hitro umaknjena.

Kulturno-finančni trk je povezan tudi z lendavsko območno izpostavo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD). Ta namreč domuje ravno v prostorih ta hip finančno ogrožene ZKD Lendava na naslovu Glavna ulica 2 v Lendavi. Po besedah vodje lendavske izpostave Rozine Nemec je občina do sedaj podpirala njihovo delovanje s pogodbo o sofinanciranju razvoja ljubiteljske kulture v občini, a letos do podpisa pogodbe še ni prišlo. Pred prvomajskimi prazniki se je v zvezi s tem z županom Magyarjem sestal tudi direktor krovne JSKD Damjan Damjanovič. »Po srečanju je sledil sklep, da vodenje izpostave opravljam na terenu, dokler se ne dogovorijo o novih pisarniških prostorih. Trenutno vodim izpostavo s sedeža murskosoboške izpostave, čeprav se uradno pisarna še vedno nahaja na Glavni ulici 2 v Lendavi,« opiše položaj Nemčeva.

Po zakonu so občine dolžne sofinancirati delovanje JSKD in območnim izpostavam tudi zagotoviti prostore za njihovo delovanje. Damjanovič, ki je eden od redkih obstoječih vodstvenih kadrov javnih ustanov še iz časa prejšnje vlade Janeza Janše, nam je zatrdil, da med JSKD in lendavsko občino ni nobenih nesoglasij. »Vse, kar se dogovarjamo, je v interesu nadgradnje obstoječega stanja,« je poudaril za naš medij. Tudi župan Magyar trdi, da aktivnosti v zvezi z zagotavljanjem primernih prostorov v sodelovanju z vodstvom JSKD že potekajo in da bodo v doglednem času tudi ustrezno rešene, ravno tako financiranje delovanja lendavske izpostave JSKD.

vir: svet24.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V prostorih družbe Lek v Lendavi so se danes srečali vodilni Pomurske in Štajerske gospodarske zbornice. Pobudo za srečanje je dal Lek, član skupine Sandoz, ki v Lendavi izvaja obsežne visokotehnološke investicije.
Govorili so o povezovanju, razvoju regij ter sodelovanju z izobraževalnimi in raziskovalnimi ustanovami, so povedali po srečanju.

Direktor Pomurske gospodarske zbornice Robert Grah je poudaril pomen povezovanja za črpanje sredstev iz evropskih programov, kot je STEP, ki bo septembra prinesel nove priložnosti za razvojne projekte z visoko dodano vrednostjo.
"Lek lahko kot nosilec visokih tehnologij vodi konzorcije, ki bi povezovali podjetja iz celotne vzhodne kohezijske regije," je dejal. V ta namen je iz programa STEP za vzhodno Slovenijo po njegovih besedah na voljo približno 72 milijonov evrov.
Predsednik Štajerske gospodarske zbornice Albert Kekec je opozoril na zahtevne gospodarske razmere in poudaril pomen izvozne naravnanosti slovenskega gospodarstva. "Današnje srečanje je po več letih ponovno združilo vodstvi obeh zbornic na strateški ravni. Ključno je, da z višjo dodano vrednostjo in povezovanjem ustvarimo pogoje, v katerih bodo mladi ostajali v regiji" je dejal.

Direktor enote trdnih izdelkov v Leku in član vodstvene ekipe Sandoza Slovenija Simon Rečnik je izpostavil pomen gradnje centra za proizvodnjo učinkovin za podobna biološka zdravila, ki bo predstavljal enega ključnih mejnikov v razvoju podjetja in regije.
Poleg tega je podjetje pred kratkim začelo še investicijo v evropski laboratorij za kontrolo kakovosti zdravil v vrednosti 10 milijonov evrov, ki bo prinesla dodatnih 40 delovnih mest. S skupnimi napori želijo po njegovih besedah zagotoviti pogoje za dvig dodane vrednosti in zadržanje talentov v regiji.

Lek ima po Rečnikovih besedah v Lendavi trenutno več kot 850 zaposlenih, z novimi investicijami pa bodo to število v prihodnjih letih zvišali na 1000."Zavedamo se pomena sodelovanja z lokalnim okoljem, izobraževalnim sektorjem, zlasti Univerzo v Mariboru, ter z drugimi podjetji, da skupaj zgradimo prebojni gospodarski ekosistem severovzhodne Slovenije," je dodal.

Udeleženci so srečanje sklenili z zavezo k nadaljnjemu sodelovanju na področju črpanja razvojnih sredstev, izgradnji strateških partnerstev in krepitvi gospodarskega okolja z namenom dolgoročnega razvoja severovzhodne Slovenije. 

Vir: STA

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Priznanje si je kolektiv DSŠ Lendava pod vodstvom ravnateljice Silvije Hajdinjak Prendl prislužil za odlično strokovno delo, ki dviguje kakovost izobraževanja na področju manjšinskega šolstva na narodno mešanem območju Prekmurja in na ravni države

Dvojezična srednja šola (DSŠ) Lendava je med letošnjimi prejemniki priznanj Blaža Kumerdeja za izjemne dosežke pri razvoju in uvajanju učinkovitih pristopov v vzgojno-izobraževalni proces v partnerskem sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za šolstvo.
Zavod je omenjena priznanja podelil že šestindvajsetič, podelitev je bila v ponedeljek v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije v Ljubljani. Priznanje si je kolektiv DSŠ Lendava pod vodstvom ravnateljice Silvije Hajdinjak Prendl prislužil za odlično strokovno delo, ki dviguje kakovost izobraževanja na področju manjšinskega šolstva na narodno mešanem območju Prekmurja in na ravni države, ter za zgledno sodelovanje z Zavodom za šolstvo.

Na šoli so naklonjeni novostim, zelo uspešno vpeljujejo nove didaktične pristope pri pouku, se odlično prilagajajo potrebam ter izzivom okolja, tudi z vpeljavo raznovrstnih programov. Kakovostno delo se izraža tudi v povečanem vpisu dijakov, še posebej tistih, ki prihajajo iz enojezičnega jezikovnega okolja. Učitelji in vodstvo šole so tudi s pomočjo znanj in izkušenj, pridobljenih v razvojnih nalogah in projektih zavoda, razvili celovit pristop pri uvajanju novosti v vzgojno-izobraževalno delo, ki se najbolje izkazuje pri pouku s formativnim spremljanjem, izvajanjem aktivnosti za spodbujanje varnega in spodbudnega učnega okolja ter z razvijanjem vseh vrst pismenosti ter podjetnosti v srednješolskem sistemu.
Kot edina dvojezična srednja šola na narodno mešanem območju Prekmurja z aktivno vlogo postavljajo in zastavljajo pomembne mejnike razvoja ter aktivno sodelujejo pri uvajanju vseh pomembnih novosti v šolski prostor, tudi prek aktualne prenove učnih načrtov in katalogov znanj. DSŠ Lendava zgledno sodeluje z območno enoto Zavoda za šolstvo v Murski Soboti, gosti študijska srečanja, predstavlja primere dobre prakse na strokovnih srečanjih ravnateljev in učiteljev v Sloveniji in tujini ter aktivno sodeluje s prispevki v razvojnih nalogah in projektih.

Ravnovesje med kakovostjo in količino
Kot je povedala ravnateljica šole Silvija Hajdinjak Prendl, je to zelo pomembno priznanje za šolo. »Sploh za tako specifično šolo, kot je naša. Čeprav naj bi se novosti in spremembe v šolah na dvojezičnih območjih vpeljevale naknadno, sama zmeraj težim k temu, da se te uvajajo hkrati z drugimi šolami, saj smo del istega šolskega sistema. Vse naše programe ponujamo na isti kakovostni ravni kot druge srednje šole v Sloveniji, to se pozna pri povečanem vpisu, pri čemer pa še vedno skušamo držati ravnovesje med kakovostjo in količino, kar je sploh pri uvajanju sprememb in novosti pomembno. Mislim, da nam to zelo dobro uspeva. Pomemben vidik uspeha pa je tudi varnost v vseh vidikih, ki jo zagotavlja to okolje, kjer je naša šola.
Hvaležni smo Darji Farič Klemenčič s soboške enote zavoda, da je opazila naše delo in nas predlagala za to priznanje, hvaležni pa smo tudi zavodu, da nam omogoča sodelovanje pri vseh teh projektih, prenovah in izboljšavah,« je povedala Hajdinjak Prendlova.

vir: svet24.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Nafta U11 (2015): Pogum in kakovost prinesla prvo mesto v Veliki Polani!
Ekipa Nafte 1903, sestavljena iz igralcev letnika 2015, se je v soboto, 3. maja, udeležila turnirja v Veliki Polani – tokrat v kategoriji U11, torej proti leto starejšim nasprotnikom. A to jih ni ustavilo. Prav nasprotno – pokazali so, da starost ni ovira, če imaš srce, disciplino in pravo mero nogometnega znanja. Na koncu so s popolno predstavo zasluženo osvojili 1. mesto!

Fantje so se od prve tekme naprej zoperstavili fizično močnejšim ekipam s pametno in organizirano igro. Na vsaki tekmi so dali vse od sebe – borili so se za vsako žogo, pametno gradili napade in z izjemnim ekipnim duhom dokazali, da spadajo med najbolj talentirane selekcije v svoji generaciji.

Vratar Filip Bešenić je bil eden ključnih mož turnirja – s serijo izjemnih obramb je navdušil tako gledalce kot organizatorje, ki so mu povsem zasluženo podelili nagrado za najboljšega vratarja turnirja!

Ekipa je še enkrat dokazala, da ima prihodnost Nafte 1903 trdne temelje.

vir: nafta1903.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Sandoz je danes v Lendavi položil temeljni kamen za nov visokotehnološki analitski laboratorij, s katerim bo podjetje še dodatno okrepilo zanesljivost oskrbe bolnikov po svetu in utrdilo svojo vlogo v globalni verigi kakovosti. Vrednost naložbe znaša 10 milijonov evrov, ustvarjenih pa bo skoraj 40 novih delovnih mest.

Nov laboratorij bo namenjen testiranju serij trdnih farmacevtskih izdelkov, ki se pakirajo v Lendavi, in stabilnostnim študijam. S tem bodo bistveno skrajšani pretočni časi, optimizirane zaloge in izboljšana odzivnost na potrebe trga.

Gregor Makuc, glavni izvršni direktor in predsednik Sandoza Slovenija, je poudaril pomen investicije:

»Danes je spet eden od tistih pomembnih dni. Zakaj? Zato, ker polagamo temeljni kamen za še eno ključno naložbo – naložbo v nov laboratorij, kjer bomo izvajali kontrolo kakovosti zdravil. Sama naložba, 10 milijonov evrov, 40 novih delovnih mest, predvsem pa – izboljšanje oskrbe trga.«

Ob tem je spomnil na pomembnost lendavske lokacije v okviru globalnih operacij Sandoza, kjer že danes deluje največji pakirni center za trdne izdelke v skupini.

Lokalna moč za globalne dosežke

Dr. Simon Rečnik, direktor Trdnih izdelkov Lendava in član vodstvenega tima Sandoza, je izpostavil strateški pomen Lendave: »Danes ne polagamo zgolj temeljev za nov evropski visokotehnološki laboratorij za kontrolo kakovosti zdravil, ampak tudi temelje za nadaljnjo rast, krepitev znanja in utrditev vloge Lendave kot ključnega farmacevtskega središča.«

Rečnik je poudaril, da nova naložba prinaša večjo lokalno samostojnost, krajše pretočne čase ter hitrejše analize, kar pomeni tudi boljšo odzivnost in večjo kakovostno neodvisnost:

»To neposredno vpliva na bolnike in jim omogoča hitrejši in bolj dostopen dostop do kakovostnih zdravil. Veseli me, da bomo z novo enoto ustvarili do 40 vrhunskih delovnih mest ter ohranili znanje in tehnologijo tukaj v regiji.«

več na: Pomurec.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Tri dni na teden preživita v podjetju Virs, preostala dva dneva pa na Dvojezični srednji šoli Lendava.

Na Dvojezični srednji šoli (DSŠ) Lendava že od februarja gostijo dva dijaka iz Finske v okviru programa Erasmus+. Markus Ylinen in Miro Niemelä, dijaka 2. letnika programa strojni tehnik v izobraževalnem centru REDU Rovaniemi, bosta v Lendavi vse do 20. maja opravljala praktično usposabljanje. Tri dni na teden preživita v podjetju Virs, kjer imata svojega mentorja in spoznavata raznovrstno delo, najbolj pa ju zanima varjenje. Podjetje Virs je finska dijaka z veseljem sprejelo tudi zato, ker sodelujejo s finskim podjetjem Kemppi.

Ob delu v podjetju dva dni na teden preživita v šoli, kjer obiskujeta praktični pouk pri profesorju Mariu Raduhi in izdelujeta izdelek. »Kot prvo mi je bilo zanimivo ugotoviti, kaj vse obvladata in česa ne, saj izhajata iz čisto drugega šolskega sistema. Izkazalo se je, da imata veliko več delovne discipline kot naši dijaki. Pri nas moramo profesorji narediti več, da dijaki pridejo do nekih ugotovitev, kar ni napaka dijakov, ampak našega sistema, medtem ko je pri Markusu in Miru tako, da sem jima ob njunem prihodu samo predstavil idejo, povedal sem, na kaj morata paziti, in zadeva je stekla povsem brez moje pomoči. Zelo zanimivo,« pove Raduha.

Finska in Slovenija se med seboj po marsičem razlikujeta. Nekaj izkušenj z življenjem in navadami na severu Evrope ima koordinatorica projektov Erasmus+ na DSŠ Lendava Lučka Bačič, ki je bila na Finskem že večkrat, prvič že v času študija, kasneje pa med drugim kot mentorica dveh dijakov lendavske šole, ki sta lani opravljala praktično usposabljanje prav v Rovaniemiju, pa tudi nekaj profesorjev DSŠ je bilo pred leti na strokovni ekskurziji na Finskem.
Povsem običajno je, da se mladostniki na Finskem pri 15 letih osamosvojijo in gredo na svoje, kar podpira tudi država s subvencijami najemnin za stanovanje. Tudi šolski sistem je drugačen. Dijaki obiskujejo posamezne vsebinske sklope v okviru srednje šole, ki trajajo tri mesece oziroma neko število ur, znotraj vsakega sklopa pa zasledujejo določene cilje. Teh se zelo dobro zavedajo tudi dijaki sami, tako sta tudi v Lendavi gostujoča dijaka samoiniciativno izrazila željo, da ob delu v podjetju Virs delata še v šolski delavnici, da s tem dosežeta zastavljene cilje izobraževanja. »Finci se opredeljujejo kot srečen narod in to tudi zelo dobro tržijo. So skromni, ker živijo v okolju, ki je bolj neprijazno od našega, in tega se dobro zavedajo. Zaupajo v sistem in spoštujejo vse poklice, zelo so povezani z naravo in veliko časa posvetijo aktivnostim na prostem,« je še povedala Lučka Bačič.

Poskusila lokalno kulinariko

Čeprav je pri nas drugače, sta Markus in Miro prihod v Slovenijo doživela brez večjih pretresov. »Bilo pa je tukaj nekoliko topleje,« pravi Miro, oba pa sta se strinjala, da je Lendava lepo mesto s prijaznimi ljudmi. »Postane pa čez nekaj časa malce dolgočasno, ker tukaj ni veliko aktivnosti. Pogrešava prijatelje, starše. In dekleti!« sta iskrena dijaka, ki sta si za čas praktičnega usposabljanja najela stanovanje v središču Lendave, kjer tudi sama skrbita za svoje obroke, čeprav imata včasih nemalo težav z iskanjem sestavin, ki jih v naši kulturi ne poznamo. Sta pa poskusila tudi nekaj lokalnih dobrot, med drugim langaš in bograč. In krofe!

V prostem času igrata nogomet in obiskujeta fitnes, med sošolci na šoli sta našla tudi nekaj prijateljev za druženje. V prihodnjih tednih bosta obiskala še Mursko Soboto in Ljubljano, morda še kakšen kraj ob morju, čeprav je njuna mobilnost slabša zaradi slabih povezav z javnim prevozom. So jima pa zato na šoli omogočili uporabo koles. In kaj pričakujeta od obiska slovenske prestolnice? »Veliko ljudi. Veliko mesto,« sta se nasmejala. Všeč jima je tudi delo v podjetju, za katero pravita, da ponuja veliko možnosti za učenje, imata pa tudi dovolj podpore zaposlenih.

Na poti v Lendavo ju je spremljala njuna profesorica, ki je tukaj ostala nekaj dni. V tem času je prisostvovala pouku, si ogledala šolske delavnice, poklepetala z učitelji in si ogledala nekaj zanimivosti takrat sicer deževne Lendave. Kljub temu ni skrivala navdušenja nad gostoljubjem, lendavskimi goricami in domačimi dobrotami.

Za DSŠ Lendava je to prvič, da gostijo tuje dijake v okviru mobilnosti Erasmus+ z namenom opravljanja praktičnega usposabljanja, pri čemer je to tudi izziv za profesorje, ki na ta način slišijo kaj novega. »Ko potegnemo črto, je zanimivo za obe strani in vsi, ki smo del tega, gotovo nekaj pridobimo,« je sklenila Lučka Bačič.

vir: svet24.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Kmetijsko gospodarstvo Lendava je ostalo brez polovice zemljišč, ki jih je imelo doslej v zakupu. Ga čaka likvidacija?
“Agrarna reforma v Lendavi je končana, sledi drugi polčas,” je večinski lastnik Kmetijskega gospodarstva (KG) Lendava Jožef Magyar napovedal za Dnevnik, potem ko je kmetijski sklad na novo oddal v zakup 1858 hektarjev kmetijskih zemljišč, ki jih je doslej obdelovalo njegovo podjetje. To ima po novem v zakupu 1006 hektarjev državnih zemljišč ali dvakrat manj kot doslej. Magyar pravi, da so jim ostala le najslabša, zato razmišlja o likvidaciji podjetja. Napoveduje tudi tožbe.

Kmetijsko gospodarstvo Lendava je doslej obdelovalo 2059 hektarjev državnih kmetijskih zemljišč. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov (v nadaljevanju sklad) mu je z začetkom leta 2021 zakupno pogodbo odpovedal. Leta 2020, ko ga je vodila Irena Majcen, je sklad podjetje KG Lendava pozval, naj kmetom z območja Hotize prepusti 84 hektarjev zemljišč, ki jim jih je morala država zagotoviti po arbitražnem sporazumu, saj so njihova ostala na hrvaški strani meje. Ker so kmetje zahtevali najkakovostnejša zemljišča, ki segajo do dvorišča posestva KG Lendava, jim ta ni želel ustreči, zato mu je sklad odpovedal celotno zakupno pogodbo. Ker je lendavsko podjetje v nadaljevanju na vseh sodnih instancah zemljiški spor izgubilo, je sklad lanskega julija na novo ponudil v zakup okoli 1858 hektarjev zemljišč, ki jih je doslej obdelovalo podjetje KG Lendava.

več na dnevnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Pri prenovljenem nogometnem igrišču ob Dvojezični osnovni šoli I Lendava je zaživelo prvo javno pickleball igrišče v občini.
Lendava ima novo športno atrakcijo – pickleball igrišče, ki se nahaja v neposredni bližini prenovljenega nogometnega igrišča pri Dvojezični osnovni šoli I Lendava.

Igrišče je že pripravljeno za uporabo in odprto za vse občane, ki želijo preizkusiti ta vse bolj priljubljeni šport.

Pickleball je dinamična mešanica tenisa, badmintona in namiznega tenisa, igra pa se z loparji in posebno plastično žogico z luknjicami. Šport je v zadnjih letih postal pravi hit po vsem svetu, predvsem zaradi svoje dostopnosti in primerne zahtevnosti za vse starostne skupine.

Idealen šport za vse generacije
Nova pridobitev je pomembna predvsem zato, ker spodbuja medgeneracijsko rekreacijo in gibanje na prostem. Igrišče se nahaja ob šolski infrastrukturi, kar omogoča tudi vključevanje šolskih programov in rekreativnih dejavnosti.

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Sporni posegi kmetijske družbe na plazovitem območju spet burijo duhove. Inšpekcijski postopki še niso povsem končani.

Hrib Čonka v Lendavi, med domačini bolj znan kot Csukadomb, je zaradi svoje specifične peščeno-laporne sestave opredeljen kot plazovito območje, kjer se občasno pojavljajo plazovi in zdrsi zemlje. Najbolj znan primer je iz junija leta 2016, ko se je s pobočja odtrgala skala, težka dve toni in pol, in padla na restavracijo Trije izviri ter bližnje parkirišče ob eni najstarejših vpadnic v mesto. Že pred leti je podjetje Kmetijsko gospodarstvo (KG) Lendava, ki je lastnik več tamkajšnjih zemljišč in stare obnovljene meščanske hiše, znane kot vila Hermina, izvedlo več zemeljskih del na tem območju, predvsem z namenom revitalizacije starih teras za vinograde in sadovnjake. Sedaj se problematika ponovno zaostruje. Lastniki sosednjih parcel namreč menijo, da je KG Lendava z nadaljnjimi posegi – še posebej nedavnim posekom dreves – dodatno destabiliziralo teren. Kot pravijo, je zaradi plazenja terena že prišlo do poškodb ograje in celo razpok na počitniški hiši enega od sosedov. O spornih posegih so bile že v preteklosti obveščene inšpekcijske službe, a se ni zgodilo nič, trdijo sosedje.

Na inšpektoratu za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo so nam pojasnili, da se v zvezi s problematiko na območju hriba Čonka vodita dva različna inšpekcijska postopka zoper družbo KG Lendava. Kmetijska inšpekcija vodi postopek zaradi ureditve teras na predmetnem območju, gozdarska inšpekcija pa zaradi ureditve dostopne poti brez ustreznih dovoljenj. Izvršitvi inšpekcijskih odločb se v KG Lendava očitno več ali manj spretno izmikajo in izkoriščajo procesne možnosti za neskončno vrtenje v krogu slovenske birokracije. Kmetijska inšpekcija je namreč julija 2022 izdala odločbo, s katero sta bili družbi naloženi poravnava teras in uporaba zemljišča izključno za kmetijske namene. Ker podjetje, kot navajajo na inšpektoratu, odločbe ni upoštevalo, je bila aprila 2023 uvedena izvršba. Podjetje se je pritožilo, a je kmetijsko ministrstvo njihovo pritožbo zavrnilo. Hkrati so ugotovili, da odločba še vedno ni bila izvršena, zato je lanskega aprila sledila izvršba z denarno prisilitvijo. Zoper ta sklep se je podjetje ponovno pritožilo, odločitev ministrstva pa še do danes ni znana. Na drugi strani je gozdarska inšpekcija maja 2022 začela postopek zaradi gradnje pešpoti brez soglasja Zavoda za gozdove Slovenije. Inšpekcija je izdala ureditveno odločbo o sanaciji gozdnega zemljišča na trasi zgrajene pešpoti in vzpostavitvi stanja zemljišča, ki bo primerno za razvoj gozdne vegetacije. Inšpekcijski postopek je v fazi izvršbe, saj po pojasnilih inšpektorata KG Lendava ni v določenem roku v celoti izvedlo naloženih obveznosti. Na inšpektoratu so ob tem za naš časopis poudarili, da je Zavod za gozdove Slovenije marca 2023 izdal družbi KG Lendava na parceli, kjer je zgrajena pešpot, in na dveh sosednjih parcelah odločbo o krčitvi gozda v kmetijske namene. »Iz tega izhaja, da je bil posek dreves izvršen v skladu z izdano odločbo Zavoda za gozdove Slovenije, inšpekcijski postopek pa se bo nadaljeval zaradi zgraditve pešpoti,« so še pojasnili na inšpektoratu.

 

"O nevarnosti plazenja le z geomehanskim poročilom

Na Zavodu za gozdove Slovenije pojasnujejo, da izdajajo odločbe o krčitvi gozda v kmetijske namene na podlagi zakona o gozdovih, ki v 21. členu pravi, da je za krčitev gozda v kmetijske namene potrebno pridobiti dovoljenje zavoda, to pa je izdano z odločbo, če zavod ugotovi, da je krčitev gozda v skladu s prostorskim aktom, s katerim se ureja območje, na katerem leži gozd oziroma gozdno zemljišče. Ob tem na zavodu opozarjajo, da pri posegih v gozd oziroma gozdni prostor presojajo le vplive na gozd oziroma njegove funkcije in ne vplivov gozda na druge dejavnike v prostoru. »Zavod namreč nima strokovnih kompetenc in pristojnosti, da presoja kakšne so možnosti plazenja nekega terena. To se lahko ugotovi le z geomehanskim poročilom, ki ga izdela strokovno usposobljena institucija. Zavod kljub temu v takih primerih v izreku odločbe lastnike opozori, da morajo novo nastale brežine urediti tako, da se prepreči morebitno premikanje zemljine,« so za naš medij še pojasnili in poudarili, da v drugih upravnih postopkih na zemljiščih na hribu Čonka ne sodelujejo, saj ta površina uradno ni več gozd in tam nimajo pristojnosti."

vir: svet24.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V starostnih kategorijah do 13 in 17 let je nastopilo sedem članov BK Mladost Lendava.

Pod okriljem Badminton zveze Slovenije je ta konec tedna v Ljubljani potekal 3. turnir do 13 in 17 let v letošnji sezoni. Na turnirju so pod mentorstvom trenerja Nejca Šendlingerja nastopili tudi Pika Breznik, Sven Pahor, Črt Soldat, Kaja Utroša, Evian Wolf, Samo Zupanič in Neža Žitek, člani Badminton kluba (BK) Mladost iz Lendave.

Dekleta so nastopala v starostni kategoriji do 13 let, pri tem so bile uspešne tako med posameznicami kot v igri dvojic. Med posameznicami sta bili v jakostni kategoriji A najuspešnejši Kaja Utroša, ki je osvojila tretje mesto, ter Neža Žitek, ki je bila četrta, je pa skupaj z Utroševo v igri dvojic prav tako osvojila tretje mesto. Pika Breznik se je uvrstila med osem najboljših.

Fantje so nastopali v jakostni kategoriji A in B, v prvi jakostni skupini je nastopil Sven Pahor, ki je tekmovanje zaključil v polfinalu, premagal ga je Matic Knez Ogorelec, ki je postal tudi zmagovalec turnirja. Je pa Pahor osvojil še bronasto kolajno v igri dvojic, kjer sta zaigrala skupaj z Janom Hotkom iz BK Pišece. V jakostni skupini B je tekmoval le Samo Zupančič, ki je osvojil zlato medaljo.

V starostni kategoriji do 17 let sta nastopala Evian Wolf, ki je tekmovanje sklenil med najboljših 16, in Črt Soldat, ki se je prebil vse do polfinala in osvojil četrto mesto. Tudi v igri dvojic sta Wolf in Soldat osvojila četrto mesto.

vir: svet24.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zavračajo očitke o netransparentnosti postopka glede razdelitve državnih kmetijskih zemljišč v Lendavi. Kot so za STA še navedli v odzivu na kritike in pozive k reviziji postopka, državni sklad kmetijskih zemljišč in gozdov pri odločitvah upošteva zakonodajo ter uradne podatke.

Ministrstvo ne vidi potrebe po reviziji ali ponovitvi razpisa, saj ocenjuje, da je bil postopek izpeljan transparentno in v skladu z veljavno zakonodajo. Po podatkih Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS je bilo obravnavanih 115 pritožb, pri čemer so bile tri rešene v korist vlagateljev, \"kar kaže na izjemno nizek odstotek morebitnih napak pri izvedbi postopkov,\" so na ministrstvu zapisali v odgovoru.

Zatrdili so, da noben predlog sklada ni povezan z osebnimi koristmi zaposlenih ali članov njegovega sveta. \"Nihče izmed slednjih tudi ni zakupnik sklada,\" so poudarili.
Glede očitkov o domnevnih nepravilnostih pri razdelitvi zemljišč so pojasnili, da je sklad pri preverjanju prednosti do zakupa uporabljal veljavne uradne informacije. Pri zaznanih nepravilnostih je predvidena možnost prekinitve zakupne pogodbe, so navedli.
Prav tako so zavrnili očitke o morebitnih zlorabah s spremembo stalnega prebivališča. Ob tem so dodali, da \"možnosti, da bodo nekateri izkoristili možnost spreminjanja stalnega prebivališča, pravilnik ni predvidel\".

Poslanec madžarske narodne skupnosti Ferenc Horvath je v začetku marca na kmetijsko ministrico Matejo Čalušić naslovil poslansko vprašanje o razdelitvi 2000 hektarjev državnih kmetijskih zemljišč v Lendavi. Po njegovem mnenju je pri delitvi prišlo do nepravilnosti, zato je zahteval revizijo. Tako kot ministrstvo je sklad kmetijskih zemljišč in gozdov očitke zavrnil.

Kot so opozorili na ministrstvu, je sklad samostojen organ, ki deluje skladno z zakonodajo, internimi predpisi in razvojno strategijo. Pri dodeljevanju državnih kmetijskih zemljišč postopke izvaja v skladu z določili zakona o kmetijskih zemljiščih in pravilnika o zakupu kmetij in kmetijskih zemljišč, so sklenili. 
VIR:STA033 2025-03-18