Podrobnosti
Kategorija: Novice

Sandoz je danes v Lendavi položil temeljni kamen za nov visokotehnološki analitski laboratorij, s katerim bo podjetje še dodatno okrepilo zanesljivost oskrbe bolnikov po svetu in utrdilo svojo vlogo v globalni verigi kakovosti. Vrednost naložbe znaša 10 milijonov evrov, ustvarjenih pa bo skoraj 40 novih delovnih mest.

Nov laboratorij bo namenjen testiranju serij trdnih farmacevtskih izdelkov, ki se pakirajo v Lendavi, in stabilnostnim študijam. S tem bodo bistveno skrajšani pretočni časi, optimizirane zaloge in izboljšana odzivnost na potrebe trga.

Gregor Makuc, glavni izvršni direktor in predsednik Sandoza Slovenija, je poudaril pomen investicije:

»Danes je spet eden od tistih pomembnih dni. Zakaj? Zato, ker polagamo temeljni kamen za še eno ključno naložbo – naložbo v nov laboratorij, kjer bomo izvajali kontrolo kakovosti zdravil. Sama naložba, 10 milijonov evrov, 40 novih delovnih mest, predvsem pa – izboljšanje oskrbe trga.«

Ob tem je spomnil na pomembnost lendavske lokacije v okviru globalnih operacij Sandoza, kjer že danes deluje največji pakirni center za trdne izdelke v skupini.

Lokalna moč za globalne dosežke

Dr. Simon Rečnik, direktor Trdnih izdelkov Lendava in član vodstvenega tima Sandoza, je izpostavil strateški pomen Lendave: »Danes ne polagamo zgolj temeljev za nov evropski visokotehnološki laboratorij za kontrolo kakovosti zdravil, ampak tudi temelje za nadaljnjo rast, krepitev znanja in utrditev vloge Lendave kot ključnega farmacevtskega središča.«

Rečnik je poudaril, da nova naložba prinaša večjo lokalno samostojnost, krajše pretočne čase ter hitrejše analize, kar pomeni tudi boljšo odzivnost in večjo kakovostno neodvisnost:

»To neposredno vpliva na bolnike in jim omogoča hitrejši in bolj dostopen dostop do kakovostnih zdravil. Veseli me, da bomo z novo enoto ustvarili do 40 vrhunskih delovnih mest ter ohranili znanje in tehnologijo tukaj v regiji.«

več na: Pomurec.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Tri dni na teden preživita v podjetju Virs, preostala dva dneva pa na Dvojezični srednji šoli Lendava.

Na Dvojezični srednji šoli (DSŠ) Lendava že od februarja gostijo dva dijaka iz Finske v okviru programa Erasmus+. Markus Ylinen in Miro Niemelä, dijaka 2. letnika programa strojni tehnik v izobraževalnem centru REDU Rovaniemi, bosta v Lendavi vse do 20. maja opravljala praktično usposabljanje. Tri dni na teden preživita v podjetju Virs, kjer imata svojega mentorja in spoznavata raznovrstno delo, najbolj pa ju zanima varjenje. Podjetje Virs je finska dijaka z veseljem sprejelo tudi zato, ker sodelujejo s finskim podjetjem Kemppi.

Ob delu v podjetju dva dni na teden preživita v šoli, kjer obiskujeta praktični pouk pri profesorju Mariu Raduhi in izdelujeta izdelek. »Kot prvo mi je bilo zanimivo ugotoviti, kaj vse obvladata in česa ne, saj izhajata iz čisto drugega šolskega sistema. Izkazalo se je, da imata veliko več delovne discipline kot naši dijaki. Pri nas moramo profesorji narediti več, da dijaki pridejo do nekih ugotovitev, kar ni napaka dijakov, ampak našega sistema, medtem ko je pri Markusu in Miru tako, da sem jima ob njunem prihodu samo predstavil idejo, povedal sem, na kaj morata paziti, in zadeva je stekla povsem brez moje pomoči. Zelo zanimivo,« pove Raduha.

Finska in Slovenija se med seboj po marsičem razlikujeta. Nekaj izkušenj z življenjem in navadami na severu Evrope ima koordinatorica projektov Erasmus+ na DSŠ Lendava Lučka Bačič, ki je bila na Finskem že večkrat, prvič že v času študija, kasneje pa med drugim kot mentorica dveh dijakov lendavske šole, ki sta lani opravljala praktično usposabljanje prav v Rovaniemiju, pa tudi nekaj profesorjev DSŠ je bilo pred leti na strokovni ekskurziji na Finskem.
Povsem običajno je, da se mladostniki na Finskem pri 15 letih osamosvojijo in gredo na svoje, kar podpira tudi država s subvencijami najemnin za stanovanje. Tudi šolski sistem je drugačen. Dijaki obiskujejo posamezne vsebinske sklope v okviru srednje šole, ki trajajo tri mesece oziroma neko število ur, znotraj vsakega sklopa pa zasledujejo določene cilje. Teh se zelo dobro zavedajo tudi dijaki sami, tako sta tudi v Lendavi gostujoča dijaka samoiniciativno izrazila željo, da ob delu v podjetju Virs delata še v šolski delavnici, da s tem dosežeta zastavljene cilje izobraževanja. »Finci se opredeljujejo kot srečen narod in to tudi zelo dobro tržijo. So skromni, ker živijo v okolju, ki je bolj neprijazno od našega, in tega se dobro zavedajo. Zaupajo v sistem in spoštujejo vse poklice, zelo so povezani z naravo in veliko časa posvetijo aktivnostim na prostem,« je še povedala Lučka Bačič.

Poskusila lokalno kulinariko

Čeprav je pri nas drugače, sta Markus in Miro prihod v Slovenijo doživela brez večjih pretresov. »Bilo pa je tukaj nekoliko topleje,« pravi Miro, oba pa sta se strinjala, da je Lendava lepo mesto s prijaznimi ljudmi. »Postane pa čez nekaj časa malce dolgočasno, ker tukaj ni veliko aktivnosti. Pogrešava prijatelje, starše. In dekleti!« sta iskrena dijaka, ki sta si za čas praktičnega usposabljanja najela stanovanje v središču Lendave, kjer tudi sama skrbita za svoje obroke, čeprav imata včasih nemalo težav z iskanjem sestavin, ki jih v naši kulturi ne poznamo. Sta pa poskusila tudi nekaj lokalnih dobrot, med drugim langaš in bograč. In krofe!

V prostem času igrata nogomet in obiskujeta fitnes, med sošolci na šoli sta našla tudi nekaj prijateljev za druženje. V prihodnjih tednih bosta obiskala še Mursko Soboto in Ljubljano, morda še kakšen kraj ob morju, čeprav je njuna mobilnost slabša zaradi slabih povezav z javnim prevozom. So jima pa zato na šoli omogočili uporabo koles. In kaj pričakujeta od obiska slovenske prestolnice? »Veliko ljudi. Veliko mesto,« sta se nasmejala. Všeč jima je tudi delo v podjetju, za katero pravita, da ponuja veliko možnosti za učenje, imata pa tudi dovolj podpore zaposlenih.

Na poti v Lendavo ju je spremljala njuna profesorica, ki je tukaj ostala nekaj dni. V tem času je prisostvovala pouku, si ogledala šolske delavnice, poklepetala z učitelji in si ogledala nekaj zanimivosti takrat sicer deževne Lendave. Kljub temu ni skrivala navdušenja nad gostoljubjem, lendavskimi goricami in domačimi dobrotami.

Za DSŠ Lendava je to prvič, da gostijo tuje dijake v okviru mobilnosti Erasmus+ z namenom opravljanja praktičnega usposabljanja, pri čemer je to tudi izziv za profesorje, ki na ta način slišijo kaj novega. »Ko potegnemo črto, je zanimivo za obe strani in vsi, ki smo del tega, gotovo nekaj pridobimo,« je sklenila Lučka Bačič.

vir: svet24.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Kmetijsko gospodarstvo Lendava je ostalo brez polovice zemljišč, ki jih je imelo doslej v zakupu. Ga čaka likvidacija?
“Agrarna reforma v Lendavi je končana, sledi drugi polčas,” je večinski lastnik Kmetijskega gospodarstva (KG) Lendava Jožef Magyar napovedal za Dnevnik, potem ko je kmetijski sklad na novo oddal v zakup 1858 hektarjev kmetijskih zemljišč, ki jih je doslej obdelovalo njegovo podjetje. To ima po novem v zakupu 1006 hektarjev državnih zemljišč ali dvakrat manj kot doslej. Magyar pravi, da so jim ostala le najslabša, zato razmišlja o likvidaciji podjetja. Napoveduje tudi tožbe.

Kmetijsko gospodarstvo Lendava je doslej obdelovalo 2059 hektarjev državnih kmetijskih zemljišč. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov (v nadaljevanju sklad) mu je z začetkom leta 2021 zakupno pogodbo odpovedal. Leta 2020, ko ga je vodila Irena Majcen, je sklad podjetje KG Lendava pozval, naj kmetom z območja Hotize prepusti 84 hektarjev zemljišč, ki jim jih je morala država zagotoviti po arbitražnem sporazumu, saj so njihova ostala na hrvaški strani meje. Ker so kmetje zahtevali najkakovostnejša zemljišča, ki segajo do dvorišča posestva KG Lendava, jim ta ni želel ustreči, zato mu je sklad odpovedal celotno zakupno pogodbo. Ker je lendavsko podjetje v nadaljevanju na vseh sodnih instancah zemljiški spor izgubilo, je sklad lanskega julija na novo ponudil v zakup okoli 1858 hektarjev zemljišč, ki jih je doslej obdelovalo podjetje KG Lendava.

več na dnevnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Pri prenovljenem nogometnem igrišču ob Dvojezični osnovni šoli I Lendava je zaživelo prvo javno pickleball igrišče v občini.
Lendava ima novo športno atrakcijo – pickleball igrišče, ki se nahaja v neposredni bližini prenovljenega nogometnega igrišča pri Dvojezični osnovni šoli I Lendava.

Igrišče je že pripravljeno za uporabo in odprto za vse občane, ki želijo preizkusiti ta vse bolj priljubljeni šport.

Pickleball je dinamična mešanica tenisa, badmintona in namiznega tenisa, igra pa se z loparji in posebno plastično žogico z luknjicami. Šport je v zadnjih letih postal pravi hit po vsem svetu, predvsem zaradi svoje dostopnosti in primerne zahtevnosti za vse starostne skupine.

Idealen šport za vse generacije
Nova pridobitev je pomembna predvsem zato, ker spodbuja medgeneracijsko rekreacijo in gibanje na prostem. Igrišče se nahaja ob šolski infrastrukturi, kar omogoča tudi vključevanje šolskih programov in rekreativnih dejavnosti.

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Sporni posegi kmetijske družbe na plazovitem območju spet burijo duhove. Inšpekcijski postopki še niso povsem končani.

Hrib Čonka v Lendavi, med domačini bolj znan kot Csukadomb, je zaradi svoje specifične peščeno-laporne sestave opredeljen kot plazovito območje, kjer se občasno pojavljajo plazovi in zdrsi zemlje. Najbolj znan primer je iz junija leta 2016, ko se je s pobočja odtrgala skala, težka dve toni in pol, in padla na restavracijo Trije izviri ter bližnje parkirišče ob eni najstarejših vpadnic v mesto. Že pred leti je podjetje Kmetijsko gospodarstvo (KG) Lendava, ki je lastnik več tamkajšnjih zemljišč in stare obnovljene meščanske hiše, znane kot vila Hermina, izvedlo več zemeljskih del na tem območju, predvsem z namenom revitalizacije starih teras za vinograde in sadovnjake. Sedaj se problematika ponovno zaostruje. Lastniki sosednjih parcel namreč menijo, da je KG Lendava z nadaljnjimi posegi – še posebej nedavnim posekom dreves – dodatno destabiliziralo teren. Kot pravijo, je zaradi plazenja terena že prišlo do poškodb ograje in celo razpok na počitniški hiši enega od sosedov. O spornih posegih so bile že v preteklosti obveščene inšpekcijske službe, a se ni zgodilo nič, trdijo sosedje.

Na inšpektoratu za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo so nam pojasnili, da se v zvezi s problematiko na območju hriba Čonka vodita dva različna inšpekcijska postopka zoper družbo KG Lendava. Kmetijska inšpekcija vodi postopek zaradi ureditve teras na predmetnem območju, gozdarska inšpekcija pa zaradi ureditve dostopne poti brez ustreznih dovoljenj. Izvršitvi inšpekcijskih odločb se v KG Lendava očitno več ali manj spretno izmikajo in izkoriščajo procesne možnosti za neskončno vrtenje v krogu slovenske birokracije. Kmetijska inšpekcija je namreč julija 2022 izdala odločbo, s katero sta bili družbi naloženi poravnava teras in uporaba zemljišča izključno za kmetijske namene. Ker podjetje, kot navajajo na inšpektoratu, odločbe ni upoštevalo, je bila aprila 2023 uvedena izvršba. Podjetje se je pritožilo, a je kmetijsko ministrstvo njihovo pritožbo zavrnilo. Hkrati so ugotovili, da odločba še vedno ni bila izvršena, zato je lanskega aprila sledila izvršba z denarno prisilitvijo. Zoper ta sklep se je podjetje ponovno pritožilo, odločitev ministrstva pa še do danes ni znana. Na drugi strani je gozdarska inšpekcija maja 2022 začela postopek zaradi gradnje pešpoti brez soglasja Zavoda za gozdove Slovenije. Inšpekcija je izdala ureditveno odločbo o sanaciji gozdnega zemljišča na trasi zgrajene pešpoti in vzpostavitvi stanja zemljišča, ki bo primerno za razvoj gozdne vegetacije. Inšpekcijski postopek je v fazi izvršbe, saj po pojasnilih inšpektorata KG Lendava ni v določenem roku v celoti izvedlo naloženih obveznosti. Na inšpektoratu so ob tem za naš časopis poudarili, da je Zavod za gozdove Slovenije marca 2023 izdal družbi KG Lendava na parceli, kjer je zgrajena pešpot, in na dveh sosednjih parcelah odločbo o krčitvi gozda v kmetijske namene. »Iz tega izhaja, da je bil posek dreves izvršen v skladu z izdano odločbo Zavoda za gozdove Slovenije, inšpekcijski postopek pa se bo nadaljeval zaradi zgraditve pešpoti,« so še pojasnili na inšpektoratu.

 

"O nevarnosti plazenja le z geomehanskim poročilom

Na Zavodu za gozdove Slovenije pojasnujejo, da izdajajo odločbe o krčitvi gozda v kmetijske namene na podlagi zakona o gozdovih, ki v 21. členu pravi, da je za krčitev gozda v kmetijske namene potrebno pridobiti dovoljenje zavoda, to pa je izdano z odločbo, če zavod ugotovi, da je krčitev gozda v skladu s prostorskim aktom, s katerim se ureja območje, na katerem leži gozd oziroma gozdno zemljišče. Ob tem na zavodu opozarjajo, da pri posegih v gozd oziroma gozdni prostor presojajo le vplive na gozd oziroma njegove funkcije in ne vplivov gozda na druge dejavnike v prostoru. »Zavod namreč nima strokovnih kompetenc in pristojnosti, da presoja kakšne so možnosti plazenja nekega terena. To se lahko ugotovi le z geomehanskim poročilom, ki ga izdela strokovno usposobljena institucija. Zavod kljub temu v takih primerih v izreku odločbe lastnike opozori, da morajo novo nastale brežine urediti tako, da se prepreči morebitno premikanje zemljine,« so za naš medij še pojasnili in poudarili, da v drugih upravnih postopkih na zemljiščih na hribu Čonka ne sodelujejo, saj ta površina uradno ni več gozd in tam nimajo pristojnosti."

vir: svet24.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V starostnih kategorijah do 13 in 17 let je nastopilo sedem članov BK Mladost Lendava.

Pod okriljem Badminton zveze Slovenije je ta konec tedna v Ljubljani potekal 3. turnir do 13 in 17 let v letošnji sezoni. Na turnirju so pod mentorstvom trenerja Nejca Šendlingerja nastopili tudi Pika Breznik, Sven Pahor, Črt Soldat, Kaja Utroša, Evian Wolf, Samo Zupanič in Neža Žitek, člani Badminton kluba (BK) Mladost iz Lendave.

Dekleta so nastopala v starostni kategoriji do 13 let, pri tem so bile uspešne tako med posameznicami kot v igri dvojic. Med posameznicami sta bili v jakostni kategoriji A najuspešnejši Kaja Utroša, ki je osvojila tretje mesto, ter Neža Žitek, ki je bila četrta, je pa skupaj z Utroševo v igri dvojic prav tako osvojila tretje mesto. Pika Breznik se je uvrstila med osem najboljših.

Fantje so nastopali v jakostni kategoriji A in B, v prvi jakostni skupini je nastopil Sven Pahor, ki je tekmovanje zaključil v polfinalu, premagal ga je Matic Knez Ogorelec, ki je postal tudi zmagovalec turnirja. Je pa Pahor osvojil še bronasto kolajno v igri dvojic, kjer sta zaigrala skupaj z Janom Hotkom iz BK Pišece. V jakostni skupini B je tekmoval le Samo Zupančič, ki je osvojil zlato medaljo.

V starostni kategoriji do 17 let sta nastopala Evian Wolf, ki je tekmovanje sklenil med najboljših 16, in Črt Soldat, ki se je prebil vse do polfinala in osvojil četrto mesto. Tudi v igri dvojic sta Wolf in Soldat osvojila četrto mesto.

vir: svet24.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zavračajo očitke o netransparentnosti postopka glede razdelitve državnih kmetijskih zemljišč v Lendavi. Kot so za STA še navedli v odzivu na kritike in pozive k reviziji postopka, državni sklad kmetijskih zemljišč in gozdov pri odločitvah upošteva zakonodajo ter uradne podatke.

Ministrstvo ne vidi potrebe po reviziji ali ponovitvi razpisa, saj ocenjuje, da je bil postopek izpeljan transparentno in v skladu z veljavno zakonodajo. Po podatkih Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS je bilo obravnavanih 115 pritožb, pri čemer so bile tri rešene v korist vlagateljev, \"kar kaže na izjemno nizek odstotek morebitnih napak pri izvedbi postopkov,\" so na ministrstvu zapisali v odgovoru.

Zatrdili so, da noben predlog sklada ni povezan z osebnimi koristmi zaposlenih ali članov njegovega sveta. \"Nihče izmed slednjih tudi ni zakupnik sklada,\" so poudarili.
Glede očitkov o domnevnih nepravilnostih pri razdelitvi zemljišč so pojasnili, da je sklad pri preverjanju prednosti do zakupa uporabljal veljavne uradne informacije. Pri zaznanih nepravilnostih je predvidena možnost prekinitve zakupne pogodbe, so navedli.
Prav tako so zavrnili očitke o morebitnih zlorabah s spremembo stalnega prebivališča. Ob tem so dodali, da \"možnosti, da bodo nekateri izkoristili možnost spreminjanja stalnega prebivališča, pravilnik ni predvidel\".

Poslanec madžarske narodne skupnosti Ferenc Horvath je v začetku marca na kmetijsko ministrico Matejo Čalušić naslovil poslansko vprašanje o razdelitvi 2000 hektarjev državnih kmetijskih zemljišč v Lendavi. Po njegovem mnenju je pri delitvi prišlo do nepravilnosti, zato je zahteval revizijo. Tako kot ministrstvo je sklad kmetijskih zemljišč in gozdov očitke zavrnil.

Kot so opozorili na ministrstvu, je sklad samostojen organ, ki deluje skladno z zakonodajo, internimi predpisi in razvojno strategijo. Pri dodeljevanju državnih kmetijskih zemljišč postopke izvaja v skladu z določili zakona o kmetijskih zemljiščih in pravilnika o zakupu kmetij in kmetijskih zemljišč, so sklenili. 
VIR:STA033 2025-03-18

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Občine Lendava, Kobilje, Beltinci in Puconci imajo še dobro leto dni časa, da dajo na mizo občinske prostorske načrte. Dokument pogoj za izdajo gradbenih dovoljenj.

Najpomembnejši dokument urejanja prostora na lokalni ravni so občinski prostorski načrti (OPN), ki poenostavljeno povedano določajo, kaj in kje se na ozemlju posamezne občine sme graditi. Že zaradi vsebine je jasno, da dokument kar kliče po trku različnih javnih in zasebnih interesov. Ob operativno in strokovno šibkih občinah ter desetinah mnenjedajalcev, ki v postopku natančno pregledajo vsako predlagano prostorsko rešitev in dajejo zelene ter pogosteje rdeče luči, ni presenetljivo, da se ti postopki vlečejo kot jara kača in tudi stanejo veliko. Izraz mnenjedajalci v resnici ni ravno posrečen, saj imajo ti skoraj neomejeno moč, da postopke zavlečejo v nedogled. Gre za državne organe in nosilce javnih pooblastil, ki nemalokrat sledijo inerciji »raje zavrniti, da ne bo odgovornosti«. Zlasti ko gre za spremembe namembnosti zemljišč – recimo iz kmetijskega v stavbno –, so postopki dolgotrajni in nepredvidljivi. Nezanemarljiv je tudi vpliv politike, čeprav se vsaka odločitev skriva za strokovnimi argumenti.

Gradnja več ne bo mogoča

V zadnjem hipu se je s spremembo zakona o urejanju prostora lani podaljšal rok, do katerega mora imeti vseh 212 slovenskih občin sprejete in veljavne OPN. Vse do spremembe zakona je bil zastavljen rok do konca lanskega leta, sedaj je podaljšan do 30. oktobra 2026. Če se to ne bi zgodilo, s prvim januarjem letos na območju 23 občin, kjer še nimajo sprejetega OPN, ne bi bila več možna izdaja gradbenih dovoljenj. To pomeni, da se ne bi moglo graditi nič. Ne stanovanj in hiš, ne poslovnih, kmetijskih ali javnih objektov, niti kanalizacije in vodovoda. Od podaljšanja roka do danes se je število občin brez OPN znižalo na 22, a med njimi ostajajo razvite in gospodarsko močne, kot so Kranjska Gora, Koper, Celje, Maribor, Piran, Izola, Slovenska Bistrica, Lenart. Na seznamu so tudi štiri pomurske občine: Lendava, Puconci, Beltinci in Kobilje. V teh občinah se za urejanje prostora in graditev objektov še vedno uporabljajo stari prostorski akti in prostorski ureditveni pogoji, župani pa morajo predloge OPN dati svojim občinskim svetom v obravnavo in potrditev že do 30. aprila prihodnje leto. Bodo ta rok ujele? Ocene in izkušnje pomurske četverice so si zelo različne.

Zaradi petih hektarjev v razvojni blokadi

Najbolj vroče je v lendavski občini, kjer so že leta v boju s kmetijskim ministrstvom. Občina je leta 2021 pripravila osnutek OPN in ga poslala pristojnim odločevalcem na državni ravni za pridobitev njihove zelene luči. Župan Janez Magyar je tako predvidel razgrnitev OPN spomladi 2022 in zatem tudi njegovo sprejetje, toda naletel je na oviro. Ves ta čas je največji kamen spotike pet hektarjev veliko kmetijsko zemljišče ob avtocesti in obstoječi industrijski coni na jugu Lendave, ki bi mu občina spremenila namembnost zaradi širitve industrijske cone. Gre za zemljišče v lasti sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, ki ga je imelo do prekinitve zakupne pogodbe v najemu Kmetijsko gospodarstvo Lendava. Kmetijsko ministrstvo namreč sledi mnenju sklada in je prižgalo rdečo luč spremembi namembnosti, saj da gre za zemljišče najvišje bonitete, ki so po zakonu trajno varovana. »Gre za degradirano zemljišče ob dveh infrastrukturnih objektih in avtocesti. Kje pa naj potem gradimo tovarne?« se cinično sprašuje župan, ki pripomni, da bi pričakovali rdečo luč za marsikatero drugo zemljišče, za to še najmanj.

Magyar poudarja, da je občina izenačila bilanco in zagotovila nadomestna kmetijska zemljišča, kar je doslej zmeraj zadostovalo, zato ocenjuje, da je v ozadju tudi politično nagajanje njemu, ker nima ustrezne strankarske izkaznice. »S tem ne škodijo meni, ampak vsem našim občanom in celotnemu lendavskemu gospodarstvu,« poudarja besen župan, ki opozarja, da je sprejetje občinskega prostorskega načrta ključno tudi za družbo Lek. Magyar pripomni, da sklad po zakonu niti ni naveden kot mnenjedajalec, zato niti ne bi smel biti vključen v postopek in gre v tem primeru za kršitev zakona. Na kmetijskem ministrstvu so nam na županove pomisleke in očitke postregli z birokratsko votlim odgovorom. Pojasnili so, da je lendavska občina v okviru postopka sprejemanja OPN na ministrstvo poslala šest vlog, do katerih se je ministrstvo vsakokrat opredelilo v smislu, ali so posegi z vidika varstva kmetijskih zemljišč sprejemljivi, pogojno sprejemljivi ali nesprejemljivi. »Za nesprejemljive posege je ministrstvo navedlo, zakaj poseg ni sprejemljiv. Ko na primer gre za poseg v odprt kmetijski prostor ali za poseg na zemljišča v upravljanju Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije,« so na ministrstvu brez jasne obrazložitve zapleta.

vir: Vestnik

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Poslanec madžarske narodne skupnosti Ferenc Horvath je na kmetijsko ministrico Matejo Čalušić naslovil poslansko vprašanje o razdelitvi 2000 hektarjev državnih kmetijskih zemljišč v Lendavi. Po njegovem mnenju je pri delitvi prišlo do nepravilnosti, zato zahteva revizijo. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov zavrača očitke, odgovora Čalušić še ni.

Po Horvathovih navedbah je svet Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS spremenil določbe pravilnika. "Tako naj bi med drugim svet sklada spremenil nekatere določbe pravilnika - med drugimi je bil v 6. členu spremenjen pogoj oddaljenosti stalnega bivališča do zakupa ponujenega zemljišča," je za STA navedel Horvath. Spremembe so vplivale na prednostni vrstni red upravičencev, kar naj bi po njegovem prepričanju škodilo lokalnim kmetom.
"Po mojem mnenju bi moral biti pravilnik napisan tako, da bi pri pridobivanju zemlje sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, torej državne zemlje, dajal prednost lokalnim kmetom, ne le mladim, temveč vsem, ki želijo kmetovati," je dodal.

Horvath opozarja na možnost konflikta interesov pri delitvi zemljišč. Po njegovih navedbah so nekateri člani sveta sklada, ki so na dopisni seji glasovali o spremembi pravilnika, nato sami kandidirali za zakup zemljišč in jih tudi pridobili.
Omenil je tudi domnevno izigravanje pravilnika z uporabo pravnih manevrov, kot so spremembe stalnega prebivališča in pogodbe o preužitku, ki naj bi posameznikom omogočile prednost na razpisu. Pomisleke ima tudi o transparentnosti postopka, saj odpiranje ponudb ni bilo javno.
Zato je Horvath kmetijskemu ministrstvu predlagal, da opravi revizijo razpisa ali celo razmisli o njegovi ponovitvi. Podobno zahtevo je pred časom podal tudi lendavski župan.
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov zanika, da bi pri postopku prišlo do kakršnekoli nepravilnosti. \"Vse izbire oziroma odločitve sklada so skladne z zakonom o kmetijskih zemljiščih in pravilnikom o zakupu kmetij in kmetijskih zemljišč,\" so za STA sporočili iz sklada. Povpraševanje po zemljiščih je bilo večje od razpoložljivih površin, zato jih nekateri prijavitelji niso uspeli pridobiti, so dodali.

Zavrnili so tudi očitke o morebitni osebni koristi članov sveta sklada in zaposlenih. \"Noben predlog sklada v nobenem primeru ni povezan z osebnimi koristmi zaposlenih ali članov sveta sklada. Nihče izmed slednjih tudi ni zakupnik kmetijskih zemljišč, s katerimi v imenu države in za njen račun upravlja sklad,\" so zapisali. Glede transparentnosti postopka pa so pojasnili, da odpiranje ponudb ni javno skladno z navodili za izvedbo licitacije.

Navedli so še, da je sklad doslej podpisal 37 novih zakupnih pogodb, od tega 35 s fizičnimi in dve s pravnimi osebami. Med temi je tudi prejšnji najemnik, Kmetijsko gospodarstvo Lendava, ki bo imel zdaj v zakupu nekaj več kot 1006 hektarjev kmetijskih zemljišč.
Na zahtevo po reviziji razpisa na skladu odgovarjajo, da so bili postopki izvedeni skladno z zakonodajo, pri čimer so obravnavali 115 pritožb sprejemnikov ponudbe, od katerih so bile ugodno rešene zgolj tri.
Odgovore kmetijskega ministrstva oziroma ministrice Čalušić STA še čaka.

vir.STA

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Pomožni objekt lendavske knjižnice, ki je dolga leta sameval in bil v slabem stanju, se trenutno prenavlja. Po zaključku del bo v njem urejen sodoben mladinski oddelek, ki bo izboljšal dostopnost do knjižničnih vsebin za mlajše generacije.

Gradbena dela so se začela 1. septembra 2024 in še vedno potekajo. Obiskovalce knjižnice zato prosijo za razumevanje in previdnost, saj je gibanje po dvorišču omejeno in ustrezno označeno.

Obnova v sklopu večjega projekta

Prenova pomožnega objekta je del širšega projekta celovite obnove Knjižnice – Kulturnega centra Lendava, ki ga financira občina. Pogodbo za izvedbo del sta 13. avgusta 2024 podpisala Janez Magyar, župan občine Lendava, in Igor Klemenčič, direktor podjetja GDO. Prisotna je bila tudi direktorica knjižnice Judit Zágorec-Csuka.

V sklopu obnove bodo prenovili fasado, zamenjali stavbno pohištvo ter rekonstrukcijo dotrajanega pomožnega objekta. Celotna investicija je ocenjena na 536.409,75 evra z vključenim davkom na dodano vrednost.

Kaj vse bo prenovljeno?

Na fasadi in oknih bodo odstranili poškodovane dele, obnovili štukature ter fasado prepleskali v skladu s smernicami Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Posebno pozornost bodo namenili zaščiti in obnovi redkih ohranjenih secesijskih vitražev. Pomožni objekt bodo celovito rekonstruirali, pri čemer bodo zamenjali streho, posodobili inštalacije ter prostore preuredili v sodoben mladinski oddelek.

Več kot le prenova

Prenova bo knjižnici prinesla številne prednosti. Energetska učinkovitost se bo izboljšala, posledično pa bodo nižji tudi obratovalni stroški. Knjižnica bo s prenovljenimi prostori postala prijetnejši in dostopnejši prostor za vse obiskovalce, še posebej za mlade, ki bodo pridobili svoj poseben oddelek.

Lendavska knjižnica, ki domuje v vili iz leta 1906, bo s tem projektom ohranila svojo zgodovinsko vrednost, hkrati pa ponudila sodobno izkušnjo obiskovalcem. S prenovljenimi prostori bo še naprej igrala ključno vlogo pri bogatitvi kulturnega življenja v regiji.
vir pomurec.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Športna zveza Lendava je krovna organizacija športa občine Lendava. Ustanovili so jo športna društva in klubi z namenom boljše organiziranosti in delovanja, ter doseganja boljših športnih dosežkov. Zveza povezuje več kot 30 športnih organizacij v našem lokalnem okolju, s svojim delom pa pomembno prispeva k vrhunskim dosežkom in razvoju športa kot pomembnega dela naše lokalne skupnosti.

Vsem športnikom in športnicam, ki so ponovno dokazali, da vztrajno delo, borbenost, marljivost in trud obrodijo željene sadove je čestitala tudi direktorica občinske uprave Občine Lendava Lidija Vučko Bukovec. V pozdravnem nagovoru je poudarila, da Občina Lendava z odgovornostjo podpira športnike in športne delavce ter ustvarja vse boljše pogoje za športno udejstvovanje občanov. Izpostavila je tudi pomembne investicije v športno infrastrukturo in načrtovane projekte, ki bodo prispevali k razvoju športnega turizma ter kakovostnim pogojem za rekreativni in profesionalni šport.

Predsednik Športne zveze Lendava, Andrej Matjašec, je v svojem nagovoru poudaril pomen 60-letnega sodelovanja med lendavsko športno zvezo in Športno zvezo županije Zala ter izpostavil izjemne dosežke lokalnih športnikov, ki s svojo predanostjo in vztrajnostjo prispevajo k prepoznavnosti občine. Ob tem je izrazil tudi zahvalo vsem športnim delavcem, mentorjem in organizatorjem, ki s svojim delom ustvarjajo spodbudno okolje za razvoj športa v regiji.

Navzoče v gledališki in koncertni dvorani je nagovoril tudi podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije ter predsednik strokovnega sveta športa za vse Miran Kos, ki je poudaril pomen športa za vse generacije ter njegovo vlogo in vrednost v lokalnem okolju.

Naj športniki leta 2024

Najboljši športnik leta 2024 je postal Kristjan Horvat iz Lokostrelskega kluba Lendava. Na drugo mesto se je uvrstil Matic Ivačič, Speedway team Lendava na tretje mesto pa Jožef Hozjan iz Lokostrelskega kluba Lendava.

Športnica leta je postala Tija Horvat, druga je Nika Bedič, obe iz Badmintonskega kluba Mladost Lendava, tretje mesto je pripadlo Greti Galombos iz Športno strelskega kluba COAL Petišovci.

Naj moška ekipa, klub oz. društvo leta so člani ND Nafta 1903, na drugo mesto se je uvrstil Športno strelski klub COAL Petišovci, na tretje pa Lokostrelski klub Lendava. Med ženskimi ekipami so prvo mesto zasedle članice Odbojkarskega kluba Lendava.

Iz Judo kluba Lendava je Jan Kočila prejel priznanje za Naj športnega strokovnega delavca, Ria Gabor pa priznanje za izredne dosežke v športu v preteklem letu.

Priznanje za najboljša rekreativca leta 2024 sta prejela Tadej Törnar, član Planinskega društva Lendava in Dean Kulčar iz Judo kluba Lendava.

Plakete in priznanja za izreden uspehe v športu so podelili tudi mladim perspektivnim športnicam in športnikom ter ekipam. Perspektivni športniki leta 2024 so Sven Pahor, Samo Zupanič in Rok Torma iz Badmintonskega kluba Mladost Lendava, Bor Bratkovič Odar iz Lokostrelskega kluba Lendava ter Oto Podgorelec in Gabor Varga iz Judo kluba Lendava.

Perspektivne športnice so Naja Horvat, Kaja Utroša in Neža Žitek iz Badmintonskega kluba Mladost Lendava, Mojca Lebar iz Odbojkarskega kluba Lendava ter iz Judo kluba Lendava Brina Podgorelec, Gaja Škraban in Adela Mulahmetović.

Perspektivne ekipe leta 2024 so Nafta 1903 v kategoriji U15, Judo klub Lendava, kategorija U14 in ekipa male odbojke Odbojkarskega kluba Lendava.

Jubilejno nagrado so za 30. obletnico delovanja podelili Športno strelskemu klubu COAL Petišovci.

Športna zveza je s podelitvijo posebnih priznanj predstavnikom Zalske županije ter predstavnikom različnih športnih panog v županiji in lendavski občini obeležila 60-letnico sodelovanja med Športno zvezo Lendava in Športno zvezo Zalske županije.

V kulturnem delu programa so z glasbeno točko na tolkalih nastopili Enej Babič, Luka Maroša in Svit Ščančar, s plesno koreografijo pa sta navdušili Brina Gerebic in Izza Lebar, vsi iz Glasbene šole Lendava.

pomurske-novice.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Gre za sofinanciranje dvojezičnosti in uresničevanje ustavnih pravic avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti v letu 2025.

Vlada je izdala odločbo o sofinanciranju dvojezičnosti in uresničevanje ustavnih pravic avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti v letu 2025. Zakon o financiranju občin (ZFO-1) v tretjem odstavku 20. člena namreč določa, da se občinam, v katerih živita italijanska oziroma madžarska narodna skupnost, oziroma samoupravnim narodnim skupnostim v teh občinah, za vsako proračunsko leto zagotovijo sredstva v višini 0,15 odstotkov skupne primerne porabe občin. V letu 2025 ob višini povprečnine 771,33 evra znaša 0,15 odstotkov skupne primerne porabe občin oziroma obseg z odločbo zagotovljenih sredstev 2.373.366,00 evra.

S to odločbo zagotovljena sredstva se bodo Mestni občini Koper in občinam Ankaran, Izola, Piran, Lendava, Moravske Toplice, Dobrovnik, Hodoš, Šalovci ter Madžarski narodni samoupravni skupnosti Občine Šalovci, ki je podala zahtevo za neposredno financiranje, nakazala v roku desetih delovnih dni po vročitvi odločbe.

vir: vesnik.si