Aleš Šteger je nepreklicno odstopil kot vodja programskega sveta za pripravo kandidature Lendave za EPK 2025. V pismu, ki ga je datiral z 31. decembrom 2018 in ga poslal županu Janezu Magyarju in občinskemu svetu, navaja, da je odstopil iz osebnih razlogov.

V petek, 11. januarja, pa je svoj umik iz programskega sveta napovedal še Mitja Čander, idejni vodja projekta in svetovalec donedavnega župana Antona Balažka. Oba ključna človeka projekta z izkušnjami pri organizaciji EPK v Mariboru sta torej odstopila prav v času, ko je treba pripraviti prijavo kandidature. To je namreč treba oddati letos ali najpozneje v začetku leta 2020. Lendavska občina se je na projekt Lendava EPK 2025 pripravljala že od aprila 2016, pomembno podporo pa ji je lani izrekla tudi celotna regija. Svet pomurske razvojne regije je namreč projekt sredi lanskega leta potrdil kot prioritetni regijski kulturno-turistični projekt in v programski svet imenoval svojega predstavnika, podprli pa sta ga tudi obe regiji sosednjih držav.

Magyar podpiral, a bil kritičen
Zdi se, da je odstop programskega vodje lendavskega župana ujel nepripravljenega na to možnost. Znano je, da je Magyar v svojem predvolilnem programu projekt EPK zagovarjal, a hkrati izražal pomisleke glede obsežne infrastrukture in vlaganj v objekte, ki so jih načrtovali v sklopu priprav na EPK, bil pa je tudi kritičen do finančnih okvirov.

Magyar odstopov Čandra in Štegra ni komentiral, zagotovil pa nam je, da bodo na izpraznjeni mesti »s konsenzom imenovani najbolj kompetentni ljudje«. O imenih ni želel govoriti, prav tako ni ne zanikal niti potrdil informacije, ki se je razširila v nekaterih krogih, da naj bi pomembno vlogo v lendavski kulturi spet dobila Tanja Šimonka, nekdanja direktorica Zavoda za kulturo in promocijo Lendava. V okviru tega zavoda je na začetku z bogatim programom uspešno deloval tudi lendavski kulturni dom, Šimonkova in Balažek pa sta se zaradi dlje trajajočih nesoglasij glede načina vodenja zavoda dokončno razšla leta 2015. Ob tem še spomnimo, da je Šimonkova pred osmimi leti kandidirala za položaj programskega direktorja zavoda Maribor 2012 za izvedbo EPK, vendar je potem ta položaj zasedel Čander.

Programski svet brez razprave
Magyar je torej poudaril, da bo pri imenovanju novih ljudi v programski svet pomemben konsenz, česar Balažek ob njegovem formiranju ni iskal. Poziv za zbiranje predlogov za imenovanje članov programskega sveta za EPK je bil objavljen avgusta, člane pa je občinski svet potrdil oktobra 2017, ne da bi imel možnost razpravljati o imenih. Balažek je takrat svetnike seznanil, da je kljub pozivu prejel zelo malo predlogov, v potrditev pa jim je predlagal Aleša Štegra, Dejana Süča, Dubravka Baumgartnerja, Sabino Šinko in Melito Kontrec. Sedmega člana naj bi imenovali preostali člani sami. Ob tem ožjem programskem svetu pa naj bi deloval še projektni svet v širši sestavi s petnajstimi člani. Vodenje tega je prevzel Balažek, vanj pa so bili vključeni še direktorji javnih zavodov, predstavniki madžarske narodnosti, romske skupnosti in hrvaškega kulturnega društva. Ne toliko sestava programskega sveta, ampak način, kako je bil ta imenovan, je potem zelo negativno odmeval v javnosti, nekateri pa so že takrat opozarjali na tveganje, povezano prav z vključevanjem zunanjih svetovalcev zaradi možnosti njihovega odhoda, ker da razmišljajo in ravnajo tržno.

Z umikom dali priložnost drugim
Če kdo, je Süč edini v Lendavi, ki po odstopu Štegra natančno pozna dosedanje delo projektnega sveta, menijo nekateri poznavalci, in bi torej lahko povezal pretrgane niti. »O odstopni izjavi gospoda Štegra sem sam žal izvedel iz medijev, tako da ne vem, kdaj jo je dal, in tudi sicer dvomim, da je bila razlog odstopa medijska izpostavljenost moje zaposlitve v KKC Lendava. Verjamem pa, da je gospod Šteger odločitev temeljito premislil in ima tehtne razloge za odstop,« je Süč povedal za naš medij. Na vprašanje, ali bi bil kljub vsemu pripravljen prevzeti vodenje programskega sveta, če bi ga za to zaprosili, pa je odgovoril, da je kandidaturo ustvarjalo do sedaj kar nekaj kakovostnih kadrov, da so bili rezultati tega dela vidni tudi širši javnosti in imeli pozitivne učinke v družbi. »Bolj kot odstop Štegra me skrbi negativna klima v družbi, ki se ustvarja že vse od konca lokalnih volitev. O konkretnih potezah je v tem trenutku nemogoče govoriti, saj na temo projekta kandidature nisem imel nobenega razgovora od zaključka lokalnih volitev. Bi pa želel poudariti, da sam še naprej verjamem v projekt kandidature za evropsko prestolnico kulture leta 2025 in da je Lendava lahko uspešna pri tem,« je še dejal.

Šteger pa je za lendavski spletni medij izjavil, da je s položaja predsednika programskega sveta odstopil, ko mu je poteklo pogodbeno razmerje z lendavsko občino. Bil je tudi jasen, da proces kandidature za EPK ni le kulturno-umetniški, ampak v prvi vrsti politični projekt. Brez timskega dela in podpore nedeljene politične strukture, je poudaril, tega namreč ni mogoče izvesti. »Zato je prav, da ima novoizvoljeno vodstvo vse možnosti, da se do projekta kandidature na novo opredeli in nastopi z ljudmi, ki jim zaupa, s svojim timom. To je nekaj povsem normalnega, del določene politične kulture, enako kot moj odstop,« je še zapisal.

Zaradi podobnih razlogov kot Šteger je po lastnih navedbah odstopil tudi Čander. Odstopil pa je tudi zato, ker ga novi župan po izvolitvi še ni poklical. »Ker nisem dobil klica ali povabila na sestanek, sem sklepal, da si župan želi sodelovati z drugimi ljudmi pri pripravi kandidature, pri čemer ga nisem želel ovirati,« je še navedel v svoji izjavi.

VIR: Vestink.si / Majda H. / Foto Tit K

Janez Magyar, uspešen poslovnež in večinski lastnik zdaj že družinskega podjetja Prekmurec d.o.o. preseneti že ob prihodu. Pričakovano, saj sem že ob dogovarjanju termina za intervju začutil, da gre za dobrega človeka, kateremu v poslu ni težko doseči, da ljudje sledijo njegovim sanjam. Delaven, pošten, vztrajen, resnicoljuben, odprt do ljudi in neusahljiv optimizem so vodila njegovega življenja, ki moja predvidevanja samo še podkrepijo.

Janez Magyar, ime podjetja Prekmurec d.o.o. ni izbrano po naključju. Vaš dedek Franc Vuk je namreč enako ime uporabljal za svojo prvo privatno zadrugo v takratni skupni državi Jugoslaviji?
Leta 2006, ko sem podjetje registriral in sem se odločal za ime podjetja, je moja želja bila, da družinsko tradicijo nadaljujem tudi z imenom podjetja. Da imena Prekmurec d.o.o. še ni uporabil kdo drug, si niti slučajnio nisem predstavljal. Zato seveda že takrat veliko veselje in vzpodbuden začetek, ki ga podjetniki prav gotovo potrebujemo.

Ste se takrat zavedali, v kakšnem konkurenčnem okolju realizirate trgovino Hungarikum?
Po pravici, niti ne. Ko se danes ozrem v različne smeri v okolju, kjer z zaposlenimi soustvarjamo skupno prihodnost, se zavem velikih multinacionalk. Prav ti so naša huda konkurenca, ki me dnevno spominjajo, da je v trgovinski dejavnosti težko, če pa imaš sanje in delaš pošteno pa je premostljiva sleherna ovira.

Izjava generalnega sekretarja sindikatov delavcev trgovin gospoda Rožiča, ki ocenjuje, da so plače prodajalk in prodajalcev “mizerne”. Kje ste drugačni, saj iz vašega podjetja zaposleni ne odhajajo?
Moje sodelavke in sodelavci so mi kot družina. Ko sem se podal v podjetniške vode, sem verjel v svoje sanje, v pošteno delo, v firmo. Zaposlene, ki so ključ do skupnega uspeha sem postavil na prvo mesto. Stimulativno in nadpovprečno plačilo glede na konkurenco, regres izplačan konec aprila, božičnica, skromna pozornost ob rojstnih dnevih, druženje…danes rožica, jutri čokolada. Gre za odlične in skoraj prijatelsjke odnose, kjer je samoumevno vsako dogovarjanje o dopustih, zamenjavah…, skupni izleti, druženja ob raznih prireditvah ter izmenjava vsakodnevnih težav pa delovno klimo samo še izboljšujejo.

Gospod Magyar, Pomurje ima potencial, da Slovenijo oskrbi s čim več lokalno pridelane hrane. Ima potencial, da kmetijska dejavnost postane znova cenjena, kmetovalec spoštovan, s primernim zaslužkom. Verjamete v to “zgodbo”, ki bi lahko bila uresničljiva?
Prav gotovo. Naše stranke vse bolj iščejo domače, preverjeno, produkt, ki mu lahko zaupajo, da je sledljiv in je zrasel pod “domačimi rokami”. Ne morem se sprijazniti, da lahko v sosednji Republiki Avstriji vzpostavijo podjetniško okolje, kjer je samozaposlitev samoumevna, prihodek pa dostojen. V Pomurju morajo rasti rastlinjaki, zelenjadarstvo in sadjarstvo pa mora postati dodana vrednost, priložnost za zaposlitve. Žalosten sem, ko dnevno vse več naših ljudi migrira iz Lendave, ki dnevno delajo za tuje lastnike, nato pa te njihove izdelke odkupimo. Rešitev so prav gotovo dovolj visoke vzpodbude, zadruge in izkoriščanje potenciala geotermalnih virov, ki so še ena izmed konkurenčnih prednosti tega okolja. Toda, opozarjam, da uvedba davčnih blagajn, stalnih pritiskov ter inšpekcijskih nadzorov ni prava pot. Ljudje morajo ustvarjati neobremenjeno, kreativno, v vzpodbudnem podjetniškem okolju in z inšpektorji svetovalci ter nadzorniki “lumpov”. Žal trenutno ni tako in tudi na tem področju mora priti do sprememb.

Zaposlujete že 20 sodelavk, upravljate že s kar tremi trgovinami Hungarikum, v posel pa ste pritegnili že oba sinova, kar pomeni, da bo tudi v prihodnje Prekmurec d.o.o. živel. Veseli?
Rahel nasmešek. Več kot vesel. Čeprav sem v zadnjih petih letih izgubil očeta in brata, kar dva zaveznika mojega dela in motivatorja sta tu že sinova Alen in Matej. Starejši sin je že solastnik podjetja, mlajši končuje Ekonomsko poslovno fakulteto in bo dobil enak solastniški delež. Verjamem v njune sposobnosti, njun odnos do dela, do sodelavk in sodelavcev, naših zvestih strank in dobaviteljev. Sicer pa sta odraščala v verni družini, ki verjame, da za poštenim in zavzetim delom prihajajo rezultati. Tradicija se torej nadaljuje! Gospod Janez Magyar, zahvaljujem se vam za današnji prijeten pogovor in vam v imenu uredništva čestitam za drugačen pogled na delo trgovk in trgovcev, v imenu vaših zvestih strank pa hvala, da zadovoljujete njihova vsakodnevna povpraševanja.

VIR: http://pomurske-novice.si   / B.P.

Janez Magyar, župan Občine Lendava in kandidat za poslanca SDS na aprilskih volitvah, je bil 22. avgusta lani v Glavni ulici v Lendavi vpleten v prometno nesrečo z materialno škodo. Policisti so ga zaradi nesreče obravnavali dan kasneje. Po pritožbi na plačilni nalog bo zdaj zadnjo besedo imelo sodišče. Županov primer bo po besedah Otona Nemca, predsednika ljutomerskega okrajnega sodišča, obravnavan predvidoma junija ali julija pred sodnimi počitnicami.

Prometna nesreča, v katero je bil 22. avgusta 2021 vpleten Janez Magyar, župan Občine Lendava in kandidat za poslanca SDS na aprilskih volitvah, še nima epiloga. Policisti so Magyaru zaradi prekrška v prometu izdali plačilni nalog v višini 160 evrov, na katerega pa se je pritožil. Županov primer bo zdaj obravnavala pisarna za prekrške pri okrajnem ljutomerskem sodišču. To se bo besedah Otona Nemca, predsednika Okrajnega sodišča Ljutomer, zgodilo šele po volitvah v državni zbor, ki so razpisane 24. aprila letos. »Postopek proti vozniku, ki je bil 22. avgusta lani v Glavni ulici v Lendavi udeležen v prometni nezgodi, ni zaključen in bo prišel na vrsto nekje v času pred sodnimi počitnicami tega leta. Kaj več v zvezi z dogodkom oziroma prometno nezgodo oziroma odgovornostjo voznika, boste lahko izvedeli po končanem postopku,« je za Vestnik.si povedal Oton Nemec, predsednik ljutomerskega okrajnega sodišča.

Hujši prekrški v treh mesecih, manjši v enem letu

Preverili smo, kakšni so časi reševanja postopkov, povezanih s prometnimi prekrški. Pisarna za prekrške Okrajnega sodišča Ljutomer hujše prometne prekrške (recimo: obdolžilni predlog za odvzem vozniškega dovoljenja zaradi vožnje pod vplivom alkohola) rešuje prednostno, zahteve za sodno varstvo (recimo: pritožbo na policijski plačilni nalog zaradi neuporabe varnostnega pasu) pa se rešujejo neprednostno. Povprečen čas reševanja hujših prekrškov je od 1 do 3 mesecev, povprečen čas reševanja manjših prekrškov pa od 9 do 12 mesecev. Pisarna za prekrške je v letu 2021 v reševanje prejela 517 zadev s področja hujših prekrškov in jih rešila 406. V letu 2021 so prejeli še 182 zahtev za sodno varstvo in jih rešili 57.

Odlomilo se je ogledalo

Spomnimo. V nedeljo, 22. avgusta lani, se je po podatkih Policijske uprave (PU) Murska Sobota v Pomurju zgodilo šest prometnih nesreč, od tega tri zaradi neprilagojene hitrosti, dve zaradi nepravilne strani ali smeri vožnje in ena zaradi nepravilnega premika z vozilom. V treh prometnih nesrečah so se udeleženci lažje poškodovali, v vseh je nastala materialna škoda. V eni je bil rezultat alkotesta pozitiven. V treh nesrečah so udeleženci zapustili kraj nesreče, dva so policisti kasneje izsledili. Eden od njiju je župan Lendave Janez Magyar, ki pa na zadevo gleda drugače kot policisti.

Magyar je za Vestnik.si potrdil, da je bil predzadnjo avgustovsko nedeljo vpleten v prometno nesrečo z materialno škodo. Ta dan je okoli devetih dopoldan sedel za volanom službenega vozila in se z njim peljal po Glavni ulici v Lendavi proti Gornji Radgoni, bil je namenjen na sejem Agra, kjer se podpisovalo pismo podpore za izgradnjo izobraževalnega centra za čebelarstvo v Pomurju. "Ob vožnji sem zaznal oplazenje z drugim vozilom, vendar zaradi preprečitve naleta drugih vozil za mano nisem nenadoma zaustavil. Takoj pri objektu stare Dvojezične šole Lendava sem vozilo obrnil in odpeljal nazaj na mesto dogodka. Nobenega vozila ali voznika na mestu dogodka ni bilo, zato sem menil, da je voznik odpeljal naprej. Tudi sam sem, ker poškodb na vozilu ni bilo, odpeljal naprej po avtocesti v smeri Gornje Radgone. Pri tem sem srečal nasproti vozečo vozilo policije, ki pa me ni zaustavilo," je opisal Magyar. Na službenem vozilu se je ta dan odlomilo levo vzvratno ogledalo, a lendavski župan pravi, da je bila to posledica kombinacije sunka vetra in velike hitrosti na pomurski avtocesti, ki sicer ni bila prekoračena.

Janez Magyar je za Vestnik.si potrdil, da se je pritožil na plačilni nalog, ki so mu ga izdali policisti, in dejal, da dosedaj še ni bil poklican na sodišče zaradi tega prekrška.

Prejel je globo v višini 160 evrov

Kakorkoli že, nekdo je dogodek (oplazenje dveh vozil) očitno videl drugače kot župan, poklical je na 113 in policiji izdal registrsko številko njegovega službenega avtomobila. Postopek zoper voznika iskanega avtomobila so prevzeli policisti Policijske uprave Murska Sobota, ki so Magyarja zaradi udeležbe v prometni nesreči obravnavali šele naslednji dan. Kot smo izvedeli od župana, so policisti prišli v ponedeljek zjutraj na sedež občine in se pozanimali, kdo je v nedeljo upravljal obravnavano vozilo. "Policistu sem za zapisnik izjavil, da sem ob oplazenju z drugim vozilom odpeljal naprej izključno zaradi preprečitve naleta drugih vozil in preprečitve nesreče z vozniki, ki so vozili za mano, kar dokazujem tudi s takojšnjo vrnitvijo na kraj dogodka," je Vestniku.si razložil lendavski župan in potrdil, da so mu policisti zaradi prekrška v prometu izdali plačilni nalog v višini 160 evrov.

Janez Magyar je po ugotovitvah policistov prekršil 110. člen zakona o pravilih cestnega prometa, ki govori o dolžnostnih ravnanjih ob prometni nesreči. Člen med drugim navaja, da mora udeleženec prometne nesreče osebi, ki ji je povzročena škoda, pa je ni na kraju nesreče, posredovati svoje osebne podatke. Prav tako bi moral udeleženec nesreče ostati na kraju prometne nesreče, dokler ogled ni končan.

vir:vestnik.si

V drugem krogu lokalnih volitev v Lendavi, je slavil Janez Magyar z 372 glasovi prednosti pred Dejanom Süčem.

Novoizvoljeni župan Janez Magyar verjame, da bo znal držati distanco med interesi občine in manjšinske skupnosti: "Svojega ugleda ne mislim zapraviti zaradi parcialnih zadev."

V Lendavi je v drugem krogu lokalnih volitev slavil kandidat SDS, podjetnik Janez Magyar. Njegova izvolitev v javnosti zbuja nekaj pomislekov, predvsem glede prihodnjih odnosov med vodstvom občine in madžarsko manjšinsko skupnostjo v Lendavi. Znotraj te delujejo posamezniki, ki so v preteklosti izkazali naklonjenost politiki povezovanja madžarskega narodnega telesa, ki jo izvaja vlada Viktorja Orbana, kar je včasih sprožilo negodovanja slovenskega življa na dvojezičnem območju. Ta politika se danes latentno promovira z izvajanjem finančne pomoči zamejski skupnosti. Gre za območja, ki jih je Madžarska izgubila s Trianonsko mirovno pogodbo po prvi svetovni vojni, ko sta bili od matične države odsekani dve tretjini nekdanjega madžarskega državnega ozemlja. Madžarska vlada je v skladu s svojo dolgoročno zunanjo politiko že leta 2010 zamejskim Madžarom dala možnost pridobitve državljanstva, najprej simboličnega, ki so ga kasneje nadgradili v polnopravno državljanstvo z volilno pravico. Magyar pravi, da sam zanj ni nikoli zaprosil: "O tem nisem niti nikoli razmišljal, v tem pogledu sem zaveden Slovenec." Sledile so tudi številne aktivnosti v smeri zbliževanja matične države z območji, na katerih živi madžarska skupnost, od ustanavljanja generalnega konzulata Madžarske v Lendavi, pisarne madžarske trgovske hiše do finančne pomoči zamejskim Madžarom in aktivnosti v zvezi z ustanavljanjem nogometne akademije v Lendavi. Magyar, ki z ženo Aranko in sinovoma Alenom in Matejem živi v Dolnjem Lakošu, je glede na svoje dozdajšnje javne izjave takim potezam bil naklonjen predvsem s podjetniškega vidika. Na svoje madžarske korenine je bil vedno ponosen, tudi svoj poslovni uspeh je doživel s trgovinami Hungarikum, v katerih prodajajo madžarsko blago. "Živimo v Evropski uniji, v kateri je prost pretok blaga eno temeljnih načel. V Lendavi so danes številne trgovske verige, Nemci so pripeljali svoje blago, Italijani svoje, tudi jaz sem pripeljal 'svoje' blago, denar od davkov pa ostane v Sloveniji."

Zakaj je nekomu težko razumeti?
Kot je povedal pred državnozborskimi volitvami, na katerih je nastopil kot kandidat SDS, je kot manjšinski funkcionar tudi sam odigral vlogo pri tem, da je Orban prišel pred volitvami v Lendavo izrazit podporo pomurskim poslanskim kandidatom SDS, in pri dejstvu, da se je Madžarska odločila finančno podpreti gospodarstvo na dvojezičnem območju. "V Sloveniji podpiramo zamejske Slovence v Porabju, Avstriji in Italiji. Zakaj je nekomu težko razumeti, da ima tudi Madžarska kot matična država pravico pomagati svojim rojakom v drugih državah? V poslovnih krogih vsi hvalijo gospodarsko politiko madžarske države, tam je gospodarstvo v razcvetu," je povedal maja letos.

Kljub temu Magyarja javnost doslej ni dojemala kot enega od jastrebov manjšinske skupnosti, temveč kot pragmatičnega poslovneža, ki je tudi na podlagi madžarske identitete naredil dober posel, ne glede na trenutno politično dogajanje. Ravno na ta pragmatizem so verjetno računali tudi kandidati iz prvega kroga županskih volitev Igor Kulčar, Franc Laj in Mihael Kasaš, ki so si po šestnajstih letih županovanja Antona Balažka prizadevali za spremembe v občini, pri tem pa je bil Magyarjev protikandidat v drugem krogu, 29-letni Dejan Süč, v delu javnosti in med političnimi konkurenti prepoznan kot neformalni Balažkov naslednik, preko katerega bi nekdanji župan lahko ohranil svoj vpliv. Zato so pred drugim krogom podporo dali Magyarju.

Župan poudarja, da bo ščitil interese vseh.

Prvi bo povzdignil glas
"Skupaj z našimi pravniki in ekonomisti smo z Magyarjem opravili izčrpen pogovor, preden smo mu dali podporo, in na vsa naša vprašanja je odgovoril zelo pozitivno," pravi Kulčar, ki meni, da bo Magyar kot župan znal držati distanco med občinskimi in manjšinskimi zadevami. "Hkrati smo mu dali jasno vedeti, da bomo zelo ostro reagirali, če bi zadeva kakor koli šla v smer nacionalnih zaostrovanj. Bilo pa je treba presekati 'balažkovino'." Magyar sam je trdno prepričan, da manjšinska politika ne bo vplivala na njegovo delovanje. "Svojega ugleda ne mislim zapraviti zaradi takšnih parcialnih zadev. Sam bom prvi, ki bo povzdignil glas, da ne bi prišlo do kakršnih koli zaostrovanj ali diskriminacije, tudi dozdajšnjim poskusom določenih posameznikov, da bi zanetili tovrstne spore, smo uspešno kljubovali. Ščitil bom interese vseh tu živečih ljudi, ki so me konec koncev tudi izvolili." Kot pravi, se zaveda, da je njegova izvolitev zanimiva zgodba v širšem političnem kontekstu, in dodaja: "Upam pa, da sem jaz pozitivni del te zgodbe."

VIR: Vesnik.si / Foto: NATAŠA J.

Čeprav arbitražne odločitve Hrvaška ne uveljavlja, s Slovenijo očitno na mejnem območju tvorno sodeluje, saj obe državi skupaj preprečujeta poplavljanje Mure.
Kot harmonija se bere projekt Frisco, s katerim Slovenija in Hrvaška za slabe tri milijone evrov na obeh straneh Mure usklajeno gradita protipoplavne nasipe, s katerimi bodo zaščitili prebivalce okoliških naselij pred poplavno nevarnostjo ter izboljšali pogoje bivanja in obvarovali okolje.

Hrvati zaključujejo, mi začenjamo
V Sloveniji sicer z aktivnostmi šele začenjamo, na Hrvaškem pa so že v zaključni fazi. Nasip Sveti Martin na Muri je v zaključni fazi izvajanja in je dolg dva kilometra. Z njim so zaščitili kar 65 stanovanjskih objektov in 200 prebivalcev.

Skoraj kilometer nasipa
Začetek gradnje nasipa na slovenski strani meje je predviden spomladi prihodnje leto, gradbena dela pa bi se naj končala avgusta istega leta.

»Dela bodo vključevala gradnjo novega nasipa v dolžini 890 metrov, rekonstrukcijo dela obstoječega nasipa, gradnjo prehodnih ramp, servisne ceste in drugih podobnih gradbenih ukrepov z namenom funkcionalnosti objekta. Ocenjena investicija v gradnjo nasipa znaša 1,35 milijona evrov,« pojasnjuje Anton Kustec, vodja Sektorja območja Mura, Direkcija Republike Slovenije za vode.

Poplave so na tem območju v preteklosti pustile velike posledice, čeprav je bila Benici dodeljena prioriteta, pa imajo po besedah Kusteca še kar nekaj kritičnih točk, potrebnih obravnave.

»Reka ne pozna državne meje in se giblje, kjer se giblje. Imamo ukrep, ki ga moramo izvesti za zaščito slovenske strani, na katastru Hrvaške,« pravi Suzana Stražar, direktorica Urada za upravljanje z vodami.

Po arbitraži na Hrvaškem betonarna in igrišče
Na hrvaškem katastru je ostala tudi betonarna Balažic, ki jo je pred več kot 50-imi leti ustanovil dedek zdajšnjega lastnika. Slovenska zastava pred vhodom jasno sporoča, v kateri državi bi si želel biti. Za zdaj posluje nemoteno, kaj bo prinesla prihodnost ni znano.

Mejni prehod namreč stoji na območju, ki je pripadlo Hrvaški. Čez mejo je tudi igrišče nogometnega kluba Kapca. Slovenska vlada zato želi tukajšnjim nogometašem v sodelovanju z lendavsko občino zgraditi novega, za katerega so našli že tudi novo lokacijo.

»Država se je zavezala, da bo financirala. Občina oziroma mi, lokalna skupnost, pa bomo naredili vse potrebne podlage,« Janez Magyar, župan občine Lendava.

Pri nas se arbitražna odločitev uresničuje
Medtem pa so oblasti namesto oznake za hrvaško poimenovanje Brezovec del, že postavile novo oznako za slovensko ime Mirišče. Za mnoge majhen korak za domačine pa pomeni, da se arbitražna odločitev vendarle uresničuje.

»Na Hotizi lahko z veseljem povemo, da smo pridobili ozemlje, se pravi Mirišče je tudi uradno zdaj pod Hotizo,« z veseljem pove Igor Köveš, predsednik Krajevne skupnosti Hotiza.

Tudi oznaka pred zaselkom Mirišče za nekaj prebivalcev pomeni veliko zmagoslavje, čeprav so hišne številke na njihovih domovih že od nekdaj slovenske.

VIR: mariborinfo.com

V soboto so se pripadniki slovenske varde mudili v Pomurju, na svojem facebook profilu pa so objavili fotografije, iz katerih je razvidno, da so se srečali tudi z lendavskim županom. Za kaj je pravzaprav šlo?
Kot smo pisali v preteklih dneh, so se pripadniki varde v preteklih dneh mudili v Lendavi, pri tem pa so jih kontrolirali tudi policisti. Prišlo pa je tudi do srečanja z Janezom Magyarom, županom občine Lendava.

"Po prejetem telefonskem obvestilu s strani zaskrbljenih občanov, da se na parkirišču blokovskega naselja v Tomšičevi ulici zbirajo uniformirane osebe, se je župan občine Lendava Janez Magyar odzval in se na lokaciji želel prepričati, da varnost občanov ni ogrožena. Ob prihodu na lokacijo je tam bila že policija in župan Občine Lendava je v skladu z osnovnim bontonom vse prisotne le pozdravil in se pozanimal kaj se dogaja. Po prejetih informacijah, je dobil zagotovilo policije, da bo ta v skladu s svojimi zakonskimi pristojnostmi opravila svoje delo. Županova prisotnost ob tem dogodku je bila izključno v dobrobit in za varnost občanov," so ob tem sporočili iz lendavske občine.

vir: sobotainfo.com