Podrobnosti
Kategorija: Novice

Prostorska stiska v zdravstvenem domu je pereča že vrsto let.
Občina Lendava je zavrnila kot nedopustne in nesprejemljive vse tri ponudbe za gradnjo prizidka zdravstvenega doma in napovedala, da kot naročnik postopka oddaje javnega naročila ne bo ponovila. To pomeni, da se naložba ne bo izvedla po dosedanjem načrtu in da se njena realizacija, kljub temu da so zanjo že bila odobrena državna sredstva, odlaga. Direktorica Zdravstvenega doma (ZD) Lendava Olga Požgai Horvat je dejala, da jih je odločitev občine neprijetno presenetila. Toliko bolj, ker bi zdravstveni dom sofinanciral naložbo z lastnimi sredstvi v najvišjem možnem znesku.

Kot smo že poročali, je Občina Lendava na razpis zdravstvenega ministrstva za naložbe v osnovno zdravstvo prijavila projekt v višini 4,29 milijona evrov in zanj pridobila državno sofinanciranje v višini 1,3 milijona evrov. V občinskem proračunu je bilo za naložbo, ki naj bi se izvajala dve leti, predvidenih 1,88 milijona evrov, skoraj milijon evrov bi vložil še ZD Lendava. Toda ponudbe za izvedbo gradbenih del so vse presegle skupaj z DDV štiri milijone evrov. Legartis, gradbeno podjetje iz Lendave, je oddal ponudbo v višini 4,1 milijona evrov, IMP, družba za svetovanje, projektiranje, inženiring in gradnjo iz Ljubljane, 4,2 milijona evrov in Pomgrad 4,6 milijona evrov. Podatka, za koliko so ponudbe presegle razpoložljiva sredstva, ki so bila v finančnem načrtu celotnega projekta predvidena za izvedbo gradbenih del, v občinski upravi ne razkrivajo. Kot pravijo, gre za pomemben podatek, ki ga občina in soinvestitorji ne razkrivajo zaradi pridobivanja najugodnejše ponudbe. Na vprašanje, zakaj se občina kot glavni investitor ni odločila za postopek javnega naročila z možnostjo nadaljnjih pogajanj s ponudniki, pa odgovarjajo, da občina te možnosti v okviru javnega razpisa ni imela.

Če torej ponovljenega razpisa ne bo, s tem pa občina kot soustanoviteljica ZD Lendava tudi ne bo izkoristila že odobrenih državnih sredstev za naložbo, kakšne možnosti za rešitev perečega prostorskega problema preučujejo? Občinska uprava pojasnjuje, da se sredstva za tovrstne naložbe zagotavljajo na osnovi zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih od 2021 do 2031. "Nova priložnost bo, kot so nam to zagotovili na ministrstvu za zdravje, že v začetku naslednjega proračunskega leta," so nam še sporočili z Občine Lendava. To torej pomeni, da se bo morala občina za izvedbo projekta znova potegovati za državna sredstva s prijavo na razpis, ki bo temeljil na drugi pravni podlagi od zdajšnjega. Spomnimo še, da so na razpis za sofinanciranje investicij na primarni ravni zdravstvenega varstva za leti 2022 in 2023, ki ga je zdravstveno ministrstvo objavilo januarja letos, občine v Pomurju prijavile pet naložb, in sicer gradnjo prizidka pri zdravstvenem domu v Gornji Radgoni, nadzidavo objekta za potrebe murskosoboškega zdravstvenega doma, obnovo zdravstvenih postaj v Turnišču in Črenšovcih ter gradnjo dveh prizidkov pri lendavskem zdravstvenem domu. Razen lendavske naložbe se preostale že izvajajo ali so dela tik pred začetkom.

vir: vecer.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Lendavo rešuje geotermalna energija.

Ob drastičnih podražitvah energentov ima Lendava zaradi možnosti ogrevanja z geotermalno energijo veliko srečo, ugotavlja Igor Kolenko, direktor Stanovanjskega podjetja (SP) Lendava, ki upravlja večstanovanjske in poslovne objekte na lendavskem območju. Cena ogrevanja z uporabo geotermalne energije se namreč ni spremenila že od oktobra 2018 in po zagotovilih dobavitelja energije, to je Petrol, bo ostala nespremenjena do konca februarja prihodnje leto. Strošek ogrevanja za povprečno veliko stanovanje znaša od 45 do 55 evrov na mesec. Fiksni del cene porabniki plačujejo vseh dvanajst mesecev v letu, variabilni del, ki znaša manj kot polovico stroška ogrevanja, pa samo za čas kurilne sezone. Ker pa ob nižjih temperaturah zraka objektov vendar ni mogoče dovolj ogreti samo z izkoriščanjem geotermalne energije, je potrebno dogrevanje, za kar se uporablja zemeljski plin. V strukturi cene ogrevanja tvori strošek souporabe zemeljskega plina približno deset odstotkov. To pomeni, da podražitve tega energenta lahko vplivajo na morebitni dvig cene ogrevanja samo v tem deležu. Se bo pa cena ogrevanja spremenile šele po tem, poudari Kolenko, ko bo morebitni predlagan dvig potrdila Agencija za energijo.

Kolenko pojasni, da so ugodne cene daljinskega ogrevanja z geotermalno energijo posledica nizkih stroškov pridobivanja te energije, predvsem pa tega, pove, ker se Petrol tu obnaša kot gospodar, ki racionalno ravna z razpoložljivimi viri. Daljinsko ogrevanje z geotermalno energijo se v Lendavi izvaja na osnovi koncesijske pogodbe, ki jo je Občina Lendava s Petrolom sklenila konec leta 2015 in z veljavnostjo desetih let. Ob njenem izteku pa se bo zagotovo znova tehtala tudi gospodarnost izvajanja te dejavnosti. Zdajšnji se je v tej luči odločil, da mreže daljinskega ogrevanja ne bo širil, saj bi bila za to potrebna velika vlaganja, to pa bi vplivalo na dvig fiksnih stroškov ogrevanja in cene ogrevanja za uporabnike. SP Lendava ima v upravljanju deset kotlovnic, od tega so štiri velike v mestu Lendava priključene na daljinsko ogrevanje z uporabo geotermalne energije. Gre za 622 stanovanjskih in poslovnih enot. Šest manjših kotlovnic za skupaj 70 stanovanjskih enot pa je nameščenih v objektih v različnih krajih na območju lendavske upravne enote in te kot energent še vedno uporabljajo kurilno olje. To pa zato, pojasni Kolenko, ker ni možnosti za priključitev na plinsko omrežje, prav tako stanovalci ne zmorejo plačila za menjavo vira ogrevanja. Večino kotlovnic so že obnovili in izboljšali izkoristek kurjenja, zaradi nihanja cen tega energenta pa se pri SP Lendava ne odločajo za nakup energenta na daljši rok. O vznemirjenju, ki ga povzročajo pri ljudeh napovedi visokih stroškov ogrevanja zaradi rasti cen energentov, ima Kolenko jasno stališče. Vprašati se je treba, kaj tako pomembnega se je zgodilo v zadnjem letu ali dveh, da bi upravičilo tako drastičen skok cen energentov in goriv. Nič, ugotavlja, samo vojna v Ukrajini, ki vpliva kvečjemu na ceno plina.

»Gre za pogoltnost dobaviteljev in proizvajalcev energije,« je jasen Kolenko. Podčrta še, da so te podražitve zaradi domino učinka sprožile široko paleto podražitev. A težava po njegovem ni v tem, da je nekdo to sprožil, pove, ampak da smo vsi to mirno sprejeli kot nekaj najbolj normalnega. Kako se bodo ljudje pri ogrevanju odzivali na nenehne pozive k varčevanju z energijo, Kolenko ne upa napovedati. Ugotavlja pa, da so nekateri stanovalci že sedaj pri ogrevanju prekomerno varčni in se s tem odrekajo normalnim razmeram za življenje. Opozarja tudi na nesmiselnost zniževanja temperature v delovnih prostorih pod raven sprejemljivosti.
vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Štirideset milijonov evrov vreden proračun Občine Lendava za to leto je bil nerealen. Na to so opozarjali nekateri svetniki že ob njegovem sprejemanju, zdaj je to potrdil pregled izvrševanja proračuna ob polletju ter predvidene izvedbe do konca leta. Odkloni na prihodkovni in odhodkovni strani so veliki, realizacija načrtovanega pa skromna.

Največje odklone na prihodkovni strani ugotavljajo pri transfernih prihodkih, saj so znašali samo 1,3 milijona evrov, kar je petina načrtovanega. Zamikata se na primer gradnja prizidka pri zdravstvenem domu in gradnja telovadnice v Gaberju, za katero je Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost (PMSNS) na račun občine že zdavnaj nakazala 916 tisoč evrov. Prelaga se obnova podružničnih vrtcev, projekt stanovanjske skupnosti za starejše, na prihodnje leto ali poznejša se prelagajo tudi ureditev mednarodnega kulturnega centra, ki naj bi nastal v nekdanji blagovnici, večnamenska športna dvorana s pokritim bazenom in še druge večje naložbe. Gre za projekte, ki jih je občina že predstavljala kot paradne konje nadaljnjega razvoja. Investicijski odhodki so bili ob polletju uresničeni samo v višini 1,6 milijona evrov, kar je 14 odstotkov načrtovanega, po predvidevanjih naj bi ob koncu leta znašali 60 odstotkov načrtovanih ali približno sedem milijonov evrov.

Občinski svet je na zadnji seji tudi zavrnil prvo branje proračuna za prihodnje leto z umikom točke z dnevnega reda, z obrazložitvijo nekaterih, da je to nekorektno do občinskega sveta, ki se bo konstituiral na novo po lokalnih volitvah. Prav tako so nekateri opozorili, da bodo novemu vodstvu lokalne skupnosti prepustili vodenje občine z občinskim proračunom, za katerega je že zdaj jasno, da bo imel ob koncu leta, če mu odštejejo sredstva, prejeta od PMSNS, negativni predznak.

vir vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V vaškem domu v Gaberju je Kulturno društvo Zarja Gaberje sedmič organiziralo etnološko-kulinarično prireditev Zlevankijada, na kateri so izbirali najboljše koruzne zlevanke.

Zlevanke so ocenjevali v dveh kategorijah: po tradicionalnem receptu in moderne zlevanke. Torej take, kot so jih pripravljali že naši predniki, pa tudi take, kjer so gospodinje in gospodinjci ob pripravi uporabili še ideje, da bi bila tradicionalna jed nekoliko drugačna. Pogoj pri obeh kategorijah je bil, da mora jed obvezno vsebovati koruzno moko. Koruzne zlevanka je lahko vsebovala različne nadeve. V klasični so to smetana, marmelada in jabolka. V moderni pa so lahko tudi orehi, mak, čokolada, semena, suho sadje in drugo.

V ocenjevalni komisiji so bili Angela Toplak iz Kapce, Irenca Smodiš iz Melinec in Arpad Berki iz Lendave. Ocenjevali so 43 zlevank, 22 klasičnih in 21 modernih, ki jih je prineslo na ocenjevanje 36 gospodinj in gospodinjcev. V kulturnem programu so nastopili ljudski pevci in godci Gaberski mantraši, ljudski pevci iz Madžarske ter ljudski pevci in citrarji iz Gaberja. Svojo knjigo Moja herbija - Spumijni pa pripuvejsti ud inda pa je predstavila Marija Hren iz Srednje Bistrice.

Med klasičnimi zlevankami je po mnenju komisije bila najboljša tista, ki jo je na ocenjevanje prinesla Judit Štefanec iz Dolgovaških goric. Druga je bila Salorte Hajas iz Bejcgyertyanosa na Madžarskem, tretja pa Rozalije Bukovec iz Gornjega Lakoša. Med modernimi je bil najboljši Stanislav Vučko iz Gaberja, drugo mesto je pripadalo Društvu žena Pince Marof – Benica, tretja pa Olgi Magdič iz Dolgovaških goric. Najbolj inovativna pa je pri pripravi zlevank bila Dragica Nagy iz Gaberja.

    Obiskovalce prireditve je nagovorila predsednica Kulturnega društva Zarja Gaberje Elvira Vaupotič Göncz, ki je povedala, da z Zlevankijado in drugimi prireditvami in aktivnostmi promovirajo zlevanke in druge tradicionalne jedi kraja in okolice. V času prireditve so obiskovalci lahko poskusili zlevanke, ki so jih pripravili člani društva, po ocenjevanju pa so lahko poskusili tudi tiste, ki so jih ocenjevali. Tudi po njihovi zaslugi so koruzne zlevanke in druge tradicionalne jedi pogosteje na mizah. V društvu so tudi raziskali zgodovino kulinarike v vasi in ugotovili, da so njihovi predniki koruzo veliko uporabljali v kulinariki in znali pripraviti iz nje zelo okusne jedi. Zato so se tudi pred sedmimi leti odločili za organizacijo Zlevankijade. Prireditev je mednarodna, saj se je udeležujejo tudi gospodinje iz Madžarske.

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Barting
Podjetje iz Lendave, ki ga je Robert Bažika ustanovil leta 2001, se ukvarja z distribucijo lesenih palet in odkupom mleka. So eden največjih slovenskih distributerjev EURO in EPAL palet, novih, rabljenih in za enkratno uporabo, poleg tega odkupujejo mleko in ga prodajajo na evropskem trgu. »Nominacija je veliko priznanje za naše dosedanje delo in podjetje, ves čas ohranjamo likvidnost in imamo dobre bilance in premišljeno poslovno politiko,« pravi Bažika. Pohvali odlično ekipo sodelavcev in doda, da niso družinsko podjetje, imajo pa družinsko vzdušje. Zaradi vojne v Ukrajini, od koder je veliko njihovih poslovnih partnerjev, se je precej spremenilo, a se trg počasi odpira. »Če pa bi se kar koli zgodilo, bi prej prodal delež podjetja kot zamenjal ekipo. Zmagovalni so,« pravi Bažika. Ima veliko idej in načrtov, a zaradi trenutnih razmer pri investicijah ostajajo previdni.


Benko-Tehna
Osnovna dejavnost družinskega podjetja iz Puconec, ustanovljenega pred tremi desetletji, je trgovina s kovinskimi proizvodi na debelo. So eden največjih ponudnikov ekspondirane in perforirane pločevine, mrež, okovij za vrata in vremensko odpornega jekla. »Trudimo se od ustanovitve leta 1991, dobri rezultati pa so zasluga celotnega tima,« pove direktor Simon Benko, ki je podjetje leta 2010 prevzel od očeta, aktivno pa se vključuje že hčerka študentka. Ker imajo razpršeno mrežo dobaviteljev po Evropi, trenutna situacija ne vpliva na njihovo poslovanje. Stremijo k temu, da je kupec njihovih produktov zadovoljen. Nedavno so zagnali robotizirano skladišče za pločevino, načrtujejo postavitev sončne elektrarne, nakup laserskega rezalnika in druge opreme, da bi ponudbo dopolnili z dodatnimi storitvami in servisom prodajanih izdelkov. Poudarjajo pomen partnerskega odnosa tako z dobavitelji kot s kupci.

VIRS
Podjetje iz Lendave, ki je dobavitelj profesionalne opreme za rezanje in varjenje, podprte z najsodobnejšimi tehnologijami na področju robotskega varjenja in avtomatizacije, se že vrsto let uvršča med najuspešnejša pomurska podjetja. »Nominacija je obveza, da delamo še naprej tako, kot smo do zdaj, in ohranjamo svoje poslovne vrednote. V ospredju sta inovativnost, timski duh, izjemno pomemben pa je profesionalen in individualen pristop do kupca,« poudarja direktor Renato Pahor in doda, da vztrajno iščejo rešitve za vse želje kupcev, da bi prispevali k njihovemu boljšemu delu. V negotovih časih delajo dobro, imajo dovolj naročil, so pa kupci, pravi, nekoliko previdnejši.

KIT Žižki
Proizvodni program podjetja iz Žižkov zajema širok asortiment izdelkov, kar kupcem omogoča izbiro pri opremljanju zasebnih ali poslovnih prostorov. Leta 1993 so začeli s preprostimi kovinskimi izdelki, danes pa so strokovnjaki za garderobne omare, skladiščno opremo, arhivske in trgovinske regale ter druge izdelke iz kovinskega programa. Rasti proizvodnje prilagajajo strojno opremo in posodabljajo proizvodne procese ter sledijo zahtevam trga. »Uvrstitev med najboljša mala podjetja v Pomurju je potrditev, da delamo dobro, kar je plod in izraz dela vseh zaposlenih. Uspešnost gradimo na kakovosti izdelkov ter inovativnih, strokovnih in zanesljivih pristopih do poslovnih partnerjev. To nas tudi stimulira za prihodnje delo in napredek naše dejavnosti ter opogumlja za načrtovane investicije,« pravita direktorja Anton Cigan in Peter Tibaut.

vir vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Slovenske predstave, ki jih bo šest, bodo napovedali sproti

Gledališka in koncertna dvorana Lendava je 11. septembra objavila sklop predstav madžarskega gledališkega abonmaja 2022/23 z željo sodelavcev Zavoda za kulturo madžarske narodnosti Lendava, da bi naše življenje spet teklo normalno kot v obdobju pred težavami zaradi epidemije in vojne. Nemalo pa so bili presenečeni zvesti obiskovalci slovenskih predstav, ki so tudi letos hoteli vpisati abonma nove sezone, ko jim je bilo rečeno, da slovenskega abonmaja, kot so ga poznali v preteklih sezonah, letos ne bo. Pojasnila, zakaj ne, niso dobili.

V programu dela zavoda Knjižnica - Kulturni center Lendava (KKCL) za leto 2022, v sklopu katerega poteka tudi gledališka in koncertna dejavnost in ki ga je potrdil svet zavoda marca letos, je med drugim navedeno, da bo tako kot vsako leto oblikovan tudi slovenski gledališki abonma, ki da sodi med temeljne programske vsebine, ki jih izvaja KKCL. Abonmajske predstave bi se vrstile od septembra do junija naslednje leto.

Prav tako je v omenjenem programu opredeljeno izhodišče za izbor predstav, ob tem pa dodano, da se je zavod odločil, da bodo zaradi negotovega stanja na področju gledališke umetnosti predstave v sklopu slovenskega gledališkega abonmaja prodajali posamezno, s predvidenim popustom za abonente iz prejšnjih sezon.

Da bodo vstopnice za slovenske predstave prodajali sproti, je povedala tudi zdajšnja direktorica zavoda KKCL Judit Zagorec Csuka, ni pa pojasnila, zakaj letos ni pripravljen seznam predstav, ki bi se odvile v sklopu slovenskega abonmaja.

"Navajeni sprememb in izzivov današnjega časa vstopamo v novo sezono s trdo kožo in izkušnjami, zato smo tudi letos primorani ponudbo predstav nekoliko prilagoditi. Ponudili vam bomo šest predstav vrhunskih slovenskih gledališč, vstopnice pa se bodo prodajale posamezno po predstavah. Vstopnice za predstave si boste zvesti abonenti pretekle sezone (2020/2021) lahko zagotovili ugodneje," je navedla direktorica in še dodala, da obiskovalce z veseljem pričakujejo tudi v sezoni 2022/2023.

lendava

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Marsikdo se na novo delovno mesto ne prijavi zato, ker zanj nima ustreznih veščin in znanj, obenem pa se mu morda zdi, da je že prepozno za ponovno sedenje v šolskih klopeh. Spet drugi se v starosti morda srečujejo s skrbjo, kako bodo lahko še naprej opravljali fizično zahtevna dela.

V Varisu Lendava jim je uspelo z eno potezo rešiti obe težavi – z uvedbo Varis Akademije so v kolektiv uspešno vpeljali medgeneracijsko učenje in tudi nekatere nenačrtovane, a dobrodošle izboljšave. »V Varisu smo opažali potrebo po kvalificiranem kadru, ki ga na trgu dela zaradi deficitarnosti teh poklicev ni bilo več mogoče najti. Hkrati smo se zavedali, da je naša delovna sila iz leta v leto starejša. Zato smo vpeljali projekt Varis Akademije,« pove Matej Furlan, vodja splošne službe v Varisu Lendava. Kot pravi, je njen namen pomoč tako pri zagotavljanju kadra, ki je potreben za izvajanje del, kot pri zagotavljanju medgeneracijskega prenosa znanja s starejših, izkušenih delavcev s potrebnimi znanji na mlajše. »Prav tako je bil eden izmed osnovnih ciljev razbremeniti starejše delavce težaških del, ki se pojavljajo v gradbeništvu, da jih lahko v podjetju zadržimo dalj časa in ne odhajajo v predčasne upokojitve ali – huje – da niso zadnja leta več na bolniškem dopustu kot na delu,« še doda.

In kako poteka urjenje na njihovi akademiji? Kot pojasni Furlan, gre v enem segmentu za usposabljanje novih zaposlenih za dela, za katera sicer niso usposobljeni, in poda primer natakarja z gostinsko izobrazbo, ki se želi preizkusiti v gradbeništvu ali na terenu v tujini: »Z mentorjem – starejšim delavcem, ki skrbi zanj in ga usposablja – mu nudimo zaposlitev in hkrati učenje za samostojno delo,« pove in doda, da se »tako rekoč 'šola' pri nas in hkrati prejema plačo«. To »šolanje« je v celoti sestavljeno iz praktičnega učenja, torej ne gre za teoretični prenos znanja, še pojasni.

Nepričakovani, a dobrodošli učinki

Seveda pa je prenos znanj in veščin pri medgeneracijskem učenju dvosmeren – tako kot se lahko mlajši marsikaj naučijo od starejših, si tudi starejši lahko razširijo obzorja ob pomoči mlajših. Enako je na Varis Akademiji. V njenem drugem segmentu mladi delavci usposabljajo starejše za kvalificirana dela, ki so lažja – Furlan pri tem ponudi primer, ko se starejši zidar usposablja za vodovodnega inštalaterja: »S tem se ga razbremeni težaških del, hkrati pa gre za medgeneracijski prenos znanj. Ker delata v paru, je konec koncev delo bolj zanimivo, pride tudi do prenosa drugih znanj (delovnih navad, veščin komuniciranja, reda in discipline, digitalnih znanj).«

Največ šteje ravno odziv zaposlenih. Kot pravi Furlan, opažajo, da so vsi vključeni zadovoljni, poleg hitrejšega prenosa znanj, razbremenitve težaških del in podaljšanja delovne dobe pa je prišlo tudi do drugih učinkov, na katere sploh niso računali, kot sta komunikacija in pripadnost. »Vse navedeno je v bistvu tudi eden od razlogov za sodelovanje v projektu ASI oziroma Z leti še vedno ZAvzeti. Dejstvo je, da smo prišli do faze, ko starejši sami zaprosijo za tovrstna usposabljanja, nekateri zaradi razbremenitev pri delu, drugi zaradi novih znanj, zaslužka na višje rangiranem mestu, spet tretji zaradi mentorstva mladim ali nagrad za izvajanje le-tega,« še pojasni. Spomnimo – Varis Lendava je tudi prejemnik priznanja Zlata nit: z leti še vedno ZAvzeti.

Vsakodnevno dokazujejo, da se da

In četudi so jih nekateri učinki med izvajanjem aktivnosti na Varis Akademiji presenetili, to ne pomeni, da si za doseganje takih učinkov niso aktivno prizadevali tudi na drugih področjih. Ravno nasprotno. Ob pomoči zunanjih svetovalcev so zasnovali serijo treningov, katerih namen je bil jasen – opolnomočiti sodelavce preko prenosa vrednot in organizacijske kulture Varis Lendava. Z različnih delovnih mest so izbrali 22 zaposlenih različnih profilov in izkušenj, z jasnim ciljem oblikovati ekipo, ki bo znala reševati različne izzive znotraj podjetja.

Tako je nastala ekipa Varis da se!, katere ime so si izbrali člani sami. Besedna zveza v njej izkazuje njihovo poslanstvo prenosa pozitivnega vpliva med sodelavce in zaposlene po celotnem podjetju. Omeniti velja, da je delovanje in treninge ekipe aktivno podprlo tudi vodstvo; enega izmed srečanj se je kot gostja udeležila tudi direktorica Sabina Sobočan. Opolnomočeni člani ekipe so po zaključenih treningih postali promotorji in pozitiven zgled skupnih vrednot in ciljev, ki jih širijo med svojo socialno mrežo v podjetju. S tem se prizadevanja za utrjevanje vezi in gradnjo dobrih medosebnih odnosov uresničujejo na vsakodnevni ravni.

vir: dnevnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

30-letnica proizvodnje kalijevega klavulanata v Lendavi.
Strokovnost, kakovost, znanje, dolga tradicija in vpetost v lokalno okolje so besede, s katerimi lahko opišemo tri ponosna desetletja Lekovega obrata Antiinfektivi Lendava. Leta 1992 se je namreč začela proizvodnja kalijevega klavulanata, učinkovine najbolje prodajanega Sandozovega širokospektralnega antibiotika Amoksiklav. Okroglo obletnico so skupaj z zaposlenimi in ob prisotnosti nekdanjih direktorjev obeležili na lokaciji v Lendavi.

Začetki lendavske lokacije sicer segajo že v leto 1982, ko je majhen obrat, takrat za proizvodnjo kozmetike, pomenil začetek razvoja. Proizvodnja farmacevtskih učinkovin v Lendavi se je začela leta 1985, pomembna prelomnica pa je začetek devetdesetih let, ko so zgradili sodobni proizvodni obrat in začeli proizvajati kalijev klavulanat, ki je danes in bo tudi v prihodnosti ključni izdelek lokacije. Proizvodnja se je nenehno povečevala in skladno s tem so v Leku v Lendavi intenzivno vlagali v povečevanje proizvodnih kapacitet in gradili potrebne objekte. Kalijev klavulanat je tako sprožil kontinuirani ciklus vlaganj. Leta 1998 je sledila še širitev proizvodnje, pomemben trajnostni mejnik in zaveza skrbi za lokalno skupnost pa je bila postavitev čistilne naprave v solastništvu z lendavsko občino leta 2001. Leta 2005 so zgradili objekt Finalne operacije, 2011 pa povečali kapacitete fermentacije te ključne sestavine najbolj prodajanega Sandozovega širokospektralnega antibiotika.

Že v prvem letu proizvodnje se je kalijev klavulanat uvrstil med deset vodilnih Lekovih izdelkov in takoj postal zgodba o uspehu. Ta farmacevtska učinkovina ostaja paradni konj proizvodnega obrata v Lendavi, z njo pa iz leta v leto dosegajo nove mejnike. Samo lani so bili priča rekordnim količinam, ob čemer so izvedli tudi uspešen prenos proizvodnje mešanic s Prevalj in zagon kontinuiranega postopka izolacije te ključne sestavine antibiotikov.

»Zasluge za napredek ima predana ekipa sodelavk in sodelavcev. S strokovnim znanjem, sodelovanjem, povezanostjo in prilagodljivost skupaj skrbimo, da obrat ne le veča proizvedene količine, ampak tudi izboljšuje učinkovitost, s čimer ohranja svoj trdni položaj v sicer zelo zaostreni globalni konkurenci,« je ob obletnici povedal direktor Antiinfektivov Lendava Saša Sankovič.

Zavezani sedanjosti, pripravljeni na prihodnost
Antiinfektivi, med katere štejemo tudi kalijev klavulanat, so eden pomembnejših delov Sandozove globalne dejavnosti, zato v družbi antibiotikov ne jemljejo za samoumevne, temveč vlagajo v proizvodnjo. Do danes skupni vložek v lendavsko lokacijo znaša 150 milijonov evrov, obrat pa predstavlja enega ključnih delov globalne farmacevtske družbe in eno redkih proizvodenj antibiotikov na evropskih tleh. Polovica vse proizvedene količine je vertikalno integrirane v lastno proizvodnjo širokospektralnega antibiotika, polovica pa se proda na poslovnem trgu, v obliki mešanice. Dolgoročni uspeh temelji na močni dediščini proizvodnje, s posodabljanjem in stalnimi naložbami pa so na lendavski lokaciji opremljeni za prihodnost.

Vlaganje v razvoj in rast podjetja pozitivno vpliva tudi na razvoj lokalnega okolja, v katerem podjetje deluje. Lek je v Lendavi pomemben člen lokalne skupnosti, saj z obema svojima enotama, Trdnimi izdelki in Antiinfektivi, nudi delovna mesta skoraj 800 ljudem, tvorno sodeluje z različnimi ustanovami v Lendavi in okolici ter vsa leta učinkovito posluje, pri tem pa spoštuje tudi vse ekološke vidike delovanja.

Foto: Lek farmacevtska družba d.d.

vir: si21.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Prva od več naložb, ki jih madžarska podjetja s podporo sosednje države načrtujejo v Lendavi

Nedaleč od razglednega stolpa Vinarium se gradi nov turistično-gostinski objekt, čokoladnica. Investitor je podjetje Forfino s poslovnim sedežem v Lendavi, ki so ga z namenom izvedbe naložbe avgusta 2020 ustanovili madžarski vlagatelji. Gre za znano družinsko podjetje Chocoland Kft, ki ima tovarno čokoladnih izdelkov v kraju Nagyatad, ki leži med Veliko Kanižo in Kaposvarjem. Poslovati je začelo leta 2007, najprej s prodajo bonbonov, uvoženih iz tujine, leta 2009 pa so začeli lastno proizvodnjo in prodajo izdelkov lastne blagovne znamke.

Leta 2020 je podjetje ustvarilo novo blagovno znamko Forfino, s tem imenom pa torej zdaj vstopa tudi kot investitor in s pomembno finančno podporo madžarske države na slovenski trg. Lastniki podjetja so namreč blizu ministru za zunanje zadeve in trgovino Petru Szijjartu, ki je oktobra 2020 tudi obiskal Chocoland, ob tem pa jim predstavil dokument, s katerim se jim, kot so takrat zapisali na svojem omrežju, odpirajo priložnosti za nastop na več mednarodnih trgih.

Sprva so madžarski vlagatelji načrtovali gradnjo objekta v velikosti 200 kvadratnih metrov, zdaj bo ta velik tisoč kvadratnih metrov. Objekt gradi podjetje Hoving iz Beltinec, projekte je pripravilo podjetje Projekt T iz Lendave, ki bo tudi izvajalo nadzor. Dela naj bi bila dokončana septembra prihodnje leto.


Projektna dokumentacija govori o novogradnji turistično-gostinskega objekta. V pritličju bo kavarna s prodajalno čokolad in prostor za pečenje tort in slaščic. Govor je o prihodu izstopajočega madžarskega slaščičarja. V nadstropju bodo multimedijski prostor in konferenčna soba, namenjena kongresnemu in poslovnemu turizmu, ter zasebni bivalni prostori. Objekt bo tudi podkleten, v kleti bo prostor za predstavitveno čokoladnico s prikazom izdelave čokoladnih izdelkov, pa tudi skladišče, kurilnica in pralnica. V pritličju bo še zunanja terasa, namenjena gostinski ponudbi.

Gradnja čokoladnice je prva od več podjetniških naložb madžarskih podjetij z različnimi dejavnostmi, ki jih s finančno podporo sosednje države načrtujejo na območju Lendave.

vir vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Vsa infrastruktura je iz Slovenije, a hišnih številk ne dobijo.
Čeprav je vse bližje dan, ko bodo Hrvati vstopili v schengensko območje, državi sosedi niti po dobrih 31 letih po osamosvojitvi ter dobrih pet let po pravnomočnosti arbitražnega sporazuma nista mogli določiti dokončne meje med njima. Nedoločena meja ni grenila življenja zgolj prebivalcem na Obali, Trdinovem vrhu, pri Razkrižju in še kje, temveč tudi ob Muri, v Krajevni skupnosti Hotiza, predvsem v zaselku Brezovec – del ali sedaj končno tudi uradno v Mirišču.

Arbitražna razsodba je omenjeni prijetni zaselek ob Muri jasno pripisala Sloveniji, zaselek je prejel smerno in krajevno tablo, to pa je tudi vse. Naselje Mirišče je ostalo na slovenski strani meje.

So in bodo Slovenci
»Takratni župan občine Lendava je marca letos naročil oddelku za prostor, infrastrukturo in gospodarske javne službe, da začne postopke za označitev naselja Mirišče, ter o tem obvestil predsednika KS Hotiza Igorja Kövesa,« so na poizvedovanje, kako daleč je rešitev zapleta, zapisali na občinski upravi. V zaselku Mirišče je nekoč živelo 30 ljudi, danes jih le še osem. Uradno se je kraj doslej imenoval Brezovec – del, a se krajani s tem niso strinjali in so že pred leti postavili tablo Mirišče. »Mi smo bili in smo Slovenci,« je bilo še pred arbitražno razsodbo jasnih osem krajanov, ki vztrajajo v omenjenem zaselku. Nezaupljivi so in naveličani, ker so si politiki tu leta in leta samo podajali kljuko. Krajani pravijo, da so šolo obiskovali v Sloveniji. »Vsi so nas imeli za Slovence in nikoli ni nihče niti pomislil, da smo Hrvati ali da prihajamo s hrvaškega ozemlja, ali da bi bilo to kadar koli kaj spornega.«

Nekdanji jugoslovanski republiki katastra nista urejali in je Mirišče do arbitražne razsodbe ostalo na hrvaškem katastrskem ozemlju. Spomnimo: hiše so bile brez hišnih številk in brez oznak vasi, a voda, elektrika, telefon in tudi poštar so slovenski. Tudi edina cesta, ki vodi do Mirišča, gre že od nekdaj po Sloveniji. Hrvati so jo sicer nekoč hoteli zgraditi do zaselka, a jim je to, spomnimo, preprečila slovenska posebna policijska enota. V zaselek do arbitražne razsodbe niso stopili ne slovenski in ne hrvaški policisti. Občina Lendava je pred dnevi v skladu z arbitražno razsodbo v naselju Mirišče na Hotizi postavila kažipote in table, ki označujejo naselje.

   Katastrofa v praksi

Že junija 2019 so se takratni župan Janez Magyar, podžupan dr. Mihael Kasaš ter direktorica občinske uprave Aleksandra Kreslin skupaj s predstavniki resornih ministrstev odpravili na teren preverit, kako se uveljavitev arbitražne sodbe kaže v praksi. »Občina Lendava si bo še naprej prizadevala za spoštovanje in upoštevanje arbitražne sodbe, vsekakor pa je treba poudariti, da sta in bosta Slovenija in Hrvaška na območju naše občine še naprej dobro sodelovali in živeli v sožitju ter medsebojnem spoštovanju,« so sporočili z občine, kjer je problem prebivalcev omenjenega zaselka zelo pereč. Ti so na upravni enoti zaprosili za nove osebne dokumente, vendar teh ne morejo dobiti z novim naslovom. To pomeni, da tri družine po naslovu sodeč v osebnem dokumentu še vedno živijo v zaselku Brezovec – del, torej v delu hrvaške vasi Brezovec. »Na matičnem uradu so nam povedali, da novega naslova še ne morejo upoštevati, in ker brez osebnega dokumenta ne morem biti, sem to, da se navede stari naslov, pač sprejel,« pravi Viktor Bogdan, ki je nekaj pojasnil sicer dobil, vendar jih težko razume, in sicer, da prebivalci ne morejo dobiti dokumentov z naslovom Mirišče, dokler spremembe ne vpiše geodetska uprava.


vir: slovenskenovice.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Upravni odbor Združenja Manager je za managerja leta 2022 izbral Blaža Brodnjaka, predsednika uprave NLB, in Sabino Sobočan, generalno direktorico družbe Varis Lendava. Priznanji bosta prejela v četrtek, 29. septembra 2022, na Managerskem kongresu v Portorožu.

Kakovost voditeljstva in podjetništvo v Sloveniji sta v preteklih letih izjemno napredovala. A ker je vodenje in rezultate v velikih podjetjih težko primerjati z malimi in srednje velikimi, so ti premalokrat stopili v ospredje. Zato je upravni odbor Združenja Manager – združenje povezuje izjemne voditelje podjetij različnih velikosti – odločil, da letošnje priznanje Manager/-ka leta prejmeta Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB, ter Sabina Sobočan, direktorica družbe Varis Lendava.

Sabina Sobočan je družinsko podjetje Varis Lendava uvrstila med vodilne evropske proizvajalce gotovih kopalnic – do zdaj so jih proizvedli že več kot 100.000. Varis Lendava kar 95 odstotkov svojih prihodkov ustvari na tujih trgih, največ v Nemčiji. Vse bolj se usmerja k zelenim rešitvam in je med drugim razvil okolju prijazen ‘zeleni beton’. Sobočanova stavi na vključujoče vodenje, zaposleni pa jo opisujejo kot odločno in vztrajno pri doseganju ciljev.

Sabina Sobočan, magistrica ekonomskih znanosti, je direktorica družbe Varis Lendava. Svojo poslovno pot je gradila v več podjetjih, družinskemu podjetju Varis pa se je pridružila leta 2013. Vodenje družbe, ki se ukvarja s proizvodnjo gotovih kopalnic, je prevzela dve leti kasneje.

Kljub začetnemu prepričanju, da bo svojo kariero peljala izven družinskega podjetja in v stroki revizije, se je naposled na povabilo dolgoletnega direktorja in očeta Štefana Sobočana le pridružila Varisu Lendava. Ko je januarja 2015 prevzela vodenje družbe, je imela ta 157 zaposlenih. Njena takratna odločitev je bila v duhu njenega načela, ki ga pri vodenju zagovarja tudi danes. Besedna zveza ‘se ne da’ ne obstaja. ‘Da se!’ verjame Sobočanova.

Dinamična rast družinskega podjetja in odlični poslovni rezultati
Varis Lendava je uspešno srednje veliko, izvozno naravnano družinsko podjetje, v katerem letno proizvedejo med 4.000 in 4.500 gotovih kopalnic, v 45-letni zgodovini pa so jih proizvedli že več kot 100.000. Izkazali so se tudi z razvojem in proizvodnjo skate parkov ter pump trackov.

Odkar je Sobočanova prevzela vodenje družbe, so se čisti prihodki povečali za 2,5 krat in so konec lanskega leta znašali 31,9 milijona evrov. Čisti dobiček je desetkrat višji in znaša 6,3 milijona evrov. Bistveno je v teh letih zrasla tudi dodana vrednost, in sicer na 67.000 evrov na zaposlenega, kar je 65 odstotkov več od povprečja panoge. Donosnost kapitala je bila lani kar 33 odstotkov. Ob tem imajo v Varis Lendava sistemsko organizirano vpeljevanje nenehnih izboljšav, tako procesnih kot tehnoloških. Zaradi hitre rasti so na novo zastavili poslovne procese, intenzivno pa delajo tudi na digitalizaciji poslovnih procesov na vseh ravneh.

Kultura inovativnosti in podjetnosti z motom: Da se!
Odgovornost, kreativnost, korektnost, ambicioznost in kakovost so vrednote, ki jih v Varisu danes živi 243 zaposlenih. Teh je za polovico več, kot jih je bilo pred sedmimi leti. Njihove plače so za 35 odstotkov višje od povprečja panoge.

Kakovosten odnos do zaposlenih potrjujejo tudi priznanja in nagrade. Lani so se uvrstili med superfinaliste velikih podjetij v izboru Zlata nit, tri leta zapored so bili prejemniki priznanja starejšim prijazno podjetje. Raznolikost, vključujoče okolje ter multikulturnost so v DNK podjetja, tudi zaradi neposredne bližine Varisa hrvaški in madžarski meji. Za raznoliko in vključujoče delovno okolje so Varisovci leta 2015 prvi prejeli priznanje Vključi.Vse. Mešani timi, tako po spolu, starosti, izobrazbi in narodnostni pripadnosti, jim prinašajo številne prednosti: večjo raznolikost idej in rešitev, širše razumevanje potreb trgov in poslovnih partnerjev.

Poleg Varisove akademije, kjer razvijajo kompetence zaposlenih, ima vedno bolj pomembno vlogo tudi mentorstvo. Kulturo podjetnosti in inovativnosti krepijo z razvojnim programom Varis Da Se. S krepitvijo kompetenc in razvojnimi projekti se zaposleni vključujejo v uresničevanje štirih strateških ciljev Varisa, ki vključujejo dvig trojne kakovosti: izdelkov, procesov in odnosov ter digitalno preobrazbo.

Predana trajnostnem vodenju
Sabina Sobočan v podjetju stavi na vključujoče vodenje in v njem uvaja trajnostno voditeljstvo. Združuje pravo mero odločnosti in vztrajnosti pri doseganju ciljev organizacije ter sposobnosti empatije in skrbi za zaposlene. V Varisu ustvarja kulturo, kjer spodbujajo izražanje mnenj, predlogov in idej. Njena želja po učenju in znanju izvira iz potrebe po kakovosti in nenehnih izboljšavah. Zato ima zase in za svoj tim ima visoka pričakovanja.

Hkrati je tudi velika podpornica družbene odgovornosti. Zato v Varisu pri pokroviteljstvih in donacijah dajejo prednost tistim projektom, v katerih sodelujejo njihovi zaposleni. Največji delež pri družbeno odgovornih projektih namenjajo zdravju, izobraževanju, okolju, športu in odpravljanju revščine. Imajo sklenjena večletna partnerstva, med drugim z Dvojezično srednjo šolo Lendava, nogometnim klubom Dolga Vas, Kulturnim društvom Hotiza, društvom za napredek in kulturo, vsako leto pa podprejo tudi letovanje otrok v Baški. V preteklosti so skupaj z Ljudsko univerzo Lendava in z ZZRS že dvakrat izvedli prekvalifikacijo brezposelnih žensk v keramičarke in fugirke.

Izvozno usmerjena blagovna znamka vse bolj trajnostna
Varis Lendava se uvršča med vodilne evropske proizvajalce gotovih kopalnic. Njihovi kupci so najprestižnejši hotelirji, kot so Sheraton, Hilton in Holiday Inn, Intercity, Novotel in drugi. Glavni izvozni trg je Nemčija, kjer imajo 15-odsotni tržni delež in jim prinese med 70 in 90 odstotkov vseh prihodkov. Izvoz v Varisu sicer predstavlja kar 95 odstotkov vseh prihodkov, prepoznani pa so kot uveljavljen dobavitelj, ki zagotavlja kakovost, odlično izvedbo detajlov in hitro odzivnost, v zadnjem času pa je vse bolj tudi razvijalec tehnoloških rešitev za kupce.

Tako so razvili okolju prijazen, lahek samozgoščevalni beton, ‘zeleni beton’, za katerega so leta 2016 prejeli nagrado za inovacijo. V zadnjem obdobju trajnostni vidik poslovanja interno nadgrajujejo z vzpostavitvijo ekosistema dobaviteljev, ki prav tako kot oni trajnostno strateško poslujejo ter s svojimi zelenimi izdelki podpirajo Varisove zelene rešitve. Velika večina uporabljenih materialov in opreme sledi smernicam in zahtevam trajnostne gradnje (DGNB, LEEDs). V Varisu imajo tudi lastno elektrarno, s katero 100-odstotno pokrivajo lastne potrebe po električni energiji.

Podjetje se ponaša tudi z nazivom Ambasador slovenskega gospodarstva, ki mu ga je podelila javna agencija Spirit Slovenija za trajnostne, inovativne in pametne rešitve, s katerimi bodo lahko pripomogli k večji prepoznavnosti Slovenije ter k promociji stabilnega in naprednega poslovnega okolja.

Tako okoljski kot družbeni vidik sta za Varis Lendava in Sobočanovo izjemnega pomena in sta posredno ter neposredno vključena v vizijo in poslanstvo podjetja. Trajnostni razvoj – kot sinergija okolja, družbe in uporabnika – so temelj vseh projektov. Zadovoljstvo zaposlenih, kupcev in okoljska odgovornost pa so temelji poslovanja.

Francoski predsednik Macron jo je povabil k podpisu deklaracije
Sabina Sobočan se zaveda, kako pomembno je za managerja oz. managerko, da svoje znanje predaja tudi v širšem družbenem okolju, zato je aktivna v številnih organizacijah. Je članica UO Zbornice za gradbeništvo in gradbene materiale, članica predsedstva in UO Pomurske gospodarske zbornice, članica Združenja Manager in UO Sekcije managerk ter delovne skupine za trajnostno voditeljstvo, članica Kluba slovenskih podjetnikov – GIZ (SBC) in združenja žensk SBC ONA ter združenja FAM – Društvo poslovnih žensk Slovenije.

Visoko priznanje za Sobočanovo je marca letos prišlo iz Francije, saj je bila izbrana med 21 voditeljic, ki jih je v okviru predsedovanja EU francoski predsednik Emmanuel Macron 8. marca povabil v Elizejsko palačo k podpisu deklaracije za uravnoteženost spolov. Maja 2022 je prejela tudi nagrado Primus za komunikacijsko odličnost managerjev in managerk.

vir: mladipodjetnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V Lendavi je ljubiteljem kolesarjenja na voljo osem električnih koles, ki si jih lahko izposodijo za vožnjo po mestu in okolici.

Zavod za turizem in razvoj Lendava in tamkajšnja občina sta ob svetovnem dnevu turizma organizirala predstavitev nove e-kolesarnice in e-koles, s katerimi so se obiskovalci lahko tudi popeljali po okolici. E-kolesarnica z osmimi električnimi kolesi je ob parkirišču pri Dvojezični srednji šoli Lendava. Kolesa je sicer potrebno poganjati, a nekajkrat manj, kot če ne bi bila električna.

Na voljo je tako občanom lendavske občine, kakor tudi drugim uporabnikom. Za izposojo kolesa, oziroma uporabo sistema Lendavski biciklin, se morajo uporabniki registrirati. Uporabniško kartico prejmejo v Turistično-informacijskem centru ali v prostorih Zavoda za turizem in razvoj Lendava. Ob uporabniški kartici prejmejo še PIN številko.

     E-kolesarnico je zgradila Občina Lendava v sklopu projekta Pametne vasi za jutri, ki ga je sofinanciral Evropski sklad za regionalni razvoj. Pri tem so uredili dovozno pot, postavili nadstrešnico z betonsko podlago, nabavili osem električnih koles, osem polnilnih postaj za e-kolesa, postaje z ekranom na dotik za izposojo e-koles ter servisno stojalo za kolesa. Vrednost investicije je bila 48.426 evrov, od tega so dobili 85 odstotkov iz evropskega sklada. Prijavitelj projekta je bil LAS Pri dobrih ljudeh, razpisalo pa ga je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. S tem lendavska občina sledi sodobnim trendom trajnostne mobilnosti in spodbuja uporabo trajnostnega prevoza. Gre za naložbo, ki koristi tako okolju, kakor tudi zdravju ljudi.

vir: vestnik