Podrobnosti
Kategorija: Novice

Pred dnevi so pNafto zapušča dosedanji kapetanriprave na novo sezono pričeli tudi drugoligaši, rokave so zavihali tudi Lendavčani. Nafta se bo v sezono 2022/23 podala z novim kapetanom, saj je Vedran Vinko slekel modri dres.
Vedran Vinko ni več nogometaš lendavske Nafte, so danes potrdili v taboru modrih. Zdaj že bivši kapetan Lendavčanov se je odločil poiskati nove izzive.

Dolgoletni član Nafte je v zadnjih sezonah veljal za enega od simbolov lendavskega kluba, v katerem je preživel večji del svoje kariere, v kateri je sicer igral še za Muro, preizkusil pa se je tudi v Franciji in Avstriji.

Ostaja trener v klubski akademiji
Dvaintridesetletnik je bil ob Mitji Noviniču v zadnji sezoni praktično edini domačin iz okolice Lendave, ki je odigral vidnejšo vlogo v sredini z bogato finančno podporo madžarske države.

Otrok lendavskega kluba je za Nafto odigral kar 195 uradnih, 60 tudi v prvoligaški konkurenci, v modri opravi pa se je veselil 60 zadetkov.

Čeprav v prihodnje ne bo več del igralske zasedbe, pa bo Vinko ostal trener v mladinski akademiji, so še sporočili iz Lendave, ki jo je zapustil tudi vratar Marko Galoši.

   V novo sezono z močno spremenjeno ekipo
V Lendavi se je to poletje zgodilo že precej kadrovskih sprememb, prve že pred pričetkom priprav, ki potekajo pod vodstvom dosedanjega trenerja Gaborja Boera.

Aljaž Cotman, David Zana, Daniel Fekete in Gergö Bolla so se z Nafto razšli že pred uvodnim treningom, Daniel Nemeth, Erik Nemeth, Bence Szabo in Oleksandr Safronov pa so priprave pričeli z ZTE-jem.

Lendavčani so kadrovali tudi v smeri prihodov. Nemško-hrvaški napadalec Dragan Brkić je nazadnje igral za Brežice, branilec Blaž Urh pa se je v Prekmurje preselil iz sežanskega Tabora.

Devetnajstletni napadalec Haris Sadiković je spomladi kot posojeni član ljubljanske Olimpije igral za Primorje, kot zadnji pa se je ekipi pridružil leto starejši madžarski branilec David Zoltan.

Po nastopanju za Koper in ZTE sta se v Lendavo vrnila tudi Stjepan Oštrek in Mihael Rebernik, prvo profesionalno pogodbo pa je podpisal 17-letni Niko Zamuda, ki je bil priključen članskemu moštvu.

Bo Nafta po bledih rezultatih v zaključku zadnje sezone v prihodnjih mesecih posegla višje na lestvici 2. SNL?

vir: sobotainfo

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Po drugi svetovni vojni so na njem pokopali le nekaj tistih, ki so preživeli holokavst, zadnjega med njimi leta 1997
Predsednik Judovskega združenja Slovenije – skupnosti tradicionalnih Judov Elie Rosen in lendavski podžupan v funkciji župana Ivan Koncut sta podpisala sporazum o pokopih na judovskem pokopališču, ki bo znova postalo prostor za pokope.

Drugo največje in edino v celoti ohranjeno judovsko pokopališče pri nas je v Dolgi vasi, na njem pa je bil kot zadnji pred skoraj četrt stoletja pokopan Ludvik Blau. To je po današnji položitvi dodatnih tlakovcev spomina v Lendavi in ob podpisu sporazuma z Judovskim združenjem Slovenije med drugim povedal lendavski podžupan Ivan Koncut, je poročal Radio Slovenija: "Edino celovito ohranjeno judovsko pokopališče v Sloveniji je prostor, kjer se srečujeta preteklosti in prihodnost. Z negovanjem spomina na prednike in njihove dosežke, izkazujemo spoštovanje do preteklosti, ki je osnova za gradnjo kakovostne prihodnosti."

Koncut je, kot je poročala STA, spomnil, da so bile do leta 1944 v Prekmurju tri dobro organizirane in za pokrajino izredno pomembne judovske skupnosti, ki so bile nosilke številnih družbenih in gospodarskih dejavnosti. Judovska skupnost pa je bila integralni del barvite in heterogene lendavske skupnosti, kjer so se, tako kot danes, prepletale številne kulture, narodi in vere. Lendava je vse te različnosti znala sprejeti in jih vpeti v svoj svetovljanski značaj, je dodal.

Molk ob tragičnih dogodkih holokavsta je bil po njegovih besedah dolg desetletja. Šele v 90. letih prejšnjega stoletja se je začela obujati dediščina Judov. "Dejanja, kot so tematske razstave, stalna muzejska razstava, prenovljena sinagoga, spominski dogodki, povezovanja z judovskimi skupnostmi in ustanovami, ki skrbijo za varovanje judovske dediščine, predavanja, zgodovinske učne ure za šolarje in polaganje tlakovcev spomina so dejanja, ki postopoma, a vztrajno utrjujejo zavedanje o pomenu izginule judovske skupnosti," je poudaril Koncut.

Elie Rosen pa je današnji dan označil kot pomemben za judovsko skupnost in obenem znak, da judovska skupnost na tem območju še živi.

"77 let po koncu grozot druge svetovne vojne lendavsko pokopališče vračajo njegovemu prvotnemu namenu. Čeprav se to sliši nekoliko nenavadno, je to znak, da judovska skupnost v Prekmurju in Sloveniji še živi," je povedal po poročanju Radia Slovenija.

Pokrajina je bila po njegovem mnenju po drugi svetovni vojni podcenjena, s tem pa tudi judovska skupnost, zato so v združenju zadovoljni, da skupnost deluje tudi na obrobju Slovenije. Vendar pa le polaganje kamnov ni dovolj, potreben je še kakšen korak več za boljše življenje Judov in vseh ljudi v Sloveniji. K temu po Rosnovem mnenju prispeva sporazum, ki odpira pot za kulturno sodelovanje tako pripadnikov judovske skupnosti kot vseh drugih.

Slovenska judovska skupnost je v sodelovanju z Judovsko skupnostjo Gradec 9. novembra 2021 odprla sinagogo Ljubljana, maja 2022 pa je ministrstvo za kulturo Judovsko združenje Slovenije – skupnost tradicionalnih Judov priznalo kot versko skupnost.

vir rtvslo

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Na pokopališču v Šarvarju na Madžarskem, kjer je pokopanih 732 jugoslovanskih internirancev, med njimi 37 slovenskih, je bila 17. junija spominska slovesnost ob 80. obletnici internacije Slovencev iz Prekmurja v taborišče, dobrih 90 kilometrov oddaljenem od Lendave. Med udeleženci je bil tudi Jože Vidič, eden še redkih preživelih taboriščnikov.

Prvo večjo akcijo je madžarski okupator izpeljal 21. junija 1942 zvečer. Vojska je blokirala vseh pet vasi v katerih so živeli primorski Slovenci: Benica, Pince-Marof, Petišovci, Dolga vas in Kamovci. Racija je trajala do 23. junija 1942, ko so zajete iz teh krajev napotili peš na 5 do 12 kilometrov oddaljeno železniško postajo v Lendavo. Po večkratnem preštevanju so jih strpali živinske vagone in odpeljali proti Madžarski. Po mukotrpni vožnji v vročini in brez vode, se je naslednji dan vlak ustavil v Šarvarju, v neposredni bližini taborišča, ki je bilo v opuščeni tovarni svile. Transport 589 Slovencev je pričakalo več kot 7000 Srbov, ki so bili v taborišču že od poletja 1941 in pripovedovali o hudi zimi in težkih razmerah v taborišču, o umiranju predvsem otrok in starejših.

Takrat je v taborišču že potekala akcija reševanja otrok iz taborišča, ki jo je sprožila srpska pravoslavna cerkev. V akcijo so vključili tudi Slovence. Skupno je bilo rešenih 2812 otrok, med njimi 206 Slovencev. V Bački so jih sprejele rejniške družine. Tam so otroci oktobra 1944 dočakali tudi osvoboditev. Internirance v Šarvarju pa je osvobodila Rdeča armada, zadnje dni meseca marca 1945. V taborišču Šarvar in njegovih podružnicah je bilo okoli 18.000 Jugoslovanov, od tega v Šarvarju 7 do 8 tisoč. Število vseh žrtev se giblje med 700 in 1800.

Zbrane so na spominski svečanosti nagovorili Jože Vidič, predsednik lendavske borčevske organizacije, župan Šarvarja Ištvan Kondora in podžupan občine Lendava v opravljanju funkcije župana Vladimir Koncut. Slavnostni govornik je bil Janez Alič, član predsedstva ZZB NOB Slovenije.

Vence k spomeniku na pokopališču in k spominski plošči na nekdanjem vhodu v taborišče so položili tudi slovenski veleposlanik v Budimpešti Marjan Cencen in generalna konzulka Republike Slovenije v Monoštru Metka Lanjšček ter delegacija Mednarodne veteranske organizacije FIR, na čelu s predsednikom Vilmosem Hantijem. Na slovesnosti, ki se jo je udeležilo okoli 200 ljudi, je bil prisoten tudi član državnega zbora Darko Kranjc. V kulturnem programu sta nastopila Kvintet Lindve in Kvartet Lindenau pod vodstvom Jožeta Gerenčerja, program pa je oblikovala in vodila Nataša Tomšič.

Venec na lepo urejenem pokopališču sta v imenu ZZB NOB Slovenije položila preživeli taboriščnik Jože Vidič in Janez Alič. Foto: Iztok Pipan

vir svobodnabeseda

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Ob dnevu rudarjev so v Lendavi slovesno prerezali trak ob postavljeni maketi naftnega vrtalnega stolpa. Hkrati so predstavili publikacijo Galerije-Muzeja Lendava z naslovom Nafta 75, ki predstavlja 75 let pridobivanja ogljikovodikov v okolici Lendave.

Tri metre visoko maketo so izdelali študenti nekdanje višje rudarske šole v Lendavi in jo septembra 1950 podarili podjetju Nafta Lendava. Pozneje je bila odstranjena, zdaj pa so restavrirano vnovič postavili na mesto, kjer je bila izdelana in kjer je stala že pred leti.

Za njeno oživitev je v veliki meri zaslužen podžupan v funkciji župana občine Lendava Ivan Koncut, ki si je dolga leta želel najti maketo in jo umestiti v mestno središče. Po naključju je izvedel, da stoji pred jedilnico podjetja Nafta Strojna. Z direktorjem podjetja so se nato dogovorili za njeno restavriranje, saj je bila zelo zarjavela, in za prenos na sedanji prostor.

Na območju makete je nekoč stala stavba podjetja Nafta Strojna. Pozneje so se preselili v obrtno cono, kjer so zgradili rafinerijo z rezervoarji. Ti stojijo še danes in tam so shranjene državne rezerve. Podjetje še vedno deluje, so pa bile vmes nekatere reorganizacije. Nekoč je bila denimo Ina Nafta Lendava, potem pa so denimo nastali segmenti Nafta Lendava, Nafta Strojna, Petrol Geo.

  Nafta 75
Publikacija z naslovom Nafta 75: 75 let pridobivanja ogljikovodikov v okolici Lendave je nastala po razstavi, ki so jo leta 2018 postavili na ogled v Muzeju meščanstva na Glavni ulici v Lendavi, je povedal direktor Galerije-Muzeja Lendava Dubravko Baumgartner.

"Tam smo razstavili arhivske fotografije bogate zbirke fotografij Nafte Lendava, več kot 600 fotografij smo imeli na voljo. Iz tega smo izbrali najboljše, najpomembnejše in te predstavili tudi v omenjeni publikaciji." Avtor publikacije je muzeolog in kustos Zoltan Lendvai Kepe, ki je zbral podatke o pridobivanju ogljikovodikov v okolici Lendave, to je vse od Peklenice na Hrvaškem prek Lovaszija na Madžarskem do Goričkega in Petišovskega polja, kjer še danes stoji rafinerija. Zgodovinsko dogajanje v povezavi s tem je zelo pestro, je dodal Baumgartner.

Na njivi je bila črna mlaka
Da je na tem območju nafta, so okoli leta 1930 ugotovili "v Peklenici v Medžimurju, ko so ljudje našli predel njive, kjer je bila neka črna mlaka, kjer je izhajala ta snov. Takrat so torej našli vrelec nafte," je pojasnil Baumgartner.

Najprej so nato postavili preproste trinožce, okoli pa se je vzpostavila naftna industrija, postavljali so se vrtalni stolpi, veliko jih je bilo na Petišovskem polju. Največ vrtin je v vaseh okoli Lendave, dokaj bogata zgodovina črpanja ogljikovodikov pa je tudi na Madžarskem s pomembnim nahajališčem Gellenhaza. "Kjer koli so vrtali, so prišli do nafte," je še povedal Baumgartner in spomnil, da je bil nekakšen stranski produkt teh črpanj tudi odkritje termalne vode. Termalna voda iz petišovske vrtine se uporablja še danes.

Baumgartner je v govoru od odprtju makete tudi poudaril, da je bila lendavska Nafta pomemben gospodarski steber nekdanje skupne države in regije s številnimi delovnimi mesti ter da skorajda ni bilo družine na tem območju, ki s podjetjem ne bi bila kakor koli povezana.

vir:rtvslo.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Zadnji dnevi so na sončni strani Alp zelo vroči.Tako je tudi v smislu prestopnega roka, ki bo uradno odprt v petek (1.7.). V minuli drugoligaški sezoni se lendavski Nafti, ki jo poganja madžarski sponzor ni uspelo uvrstiti med elito. V sezono, ki je pred nami in se bo začela čez dober mesec, pa si želijo vodilni možje tega kluba s severovzhoda Slovenije znova povratka med deseterico najboljših.

   Novinec pri modro-belih je 22-letni Kamničan Blaž Urh. Osrednji branilec je v minuli sezoni vpisal devet prvoligaških tekem v dresu Sežane. V Lendavo se seli za eno sezono z možnostjo podaljšanja pogodbe. Nafta bo njegov sedmi članski klub. Nekdanji mladi slovenski reprezentant ima izkušnje ima tako v prvi kot drugi ligi. Nosil je drese Domžal, Roltek Doba, Brd, Brava, Brežic in Sežane.

vir Sportal

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Na 24. srečanju so se v Lendavskih goricah zbrali potomci velike družine Čontalovih, potomci Verone in Jožefa Zvera iz Turnišča, in obujali spomine na otroštvo in mladost ter na dedka in babico in ostale pokojne sorodnike.

V Čontalovi družini se je Veroni in Jožefu, ki je bil znani turniški čevljar, rodilo enajst otrok. Na srečanjih pa se zdaj zbirajo njuni vnuki in vnukinje, pravnuki in pravnukinje z družinami, prišleki, ki so »plemenitaši« in zdaj že tudi prapravnuki. Neverjetno piana druščina, ki čutijo družinsko pripadnost in so ponosni, da so bili nekoč doma v pokrajini ob Muri, da so se tu naužili otroških in mladostih radosti, pri tem pa vedno našli varno zavetje v naročju stroge, a pravične babice Verone in vedno nasmejanega in prijaznega dedka Jožefa.

Življenjske zgodbe in usode Čontalove družine, ki so razkropljeni po celi Sloveniji, na Nizozemskem in celo v daljnem Urugvaju, so neverjetno zanimive, raznolike in bogate. O njih bi lahko Miško Kranjec napisal novo Povest o dobrih ljudeh, kot nam je sporočil eden od članov družine Marjan Toš. Žal je korona v minulih letih preprečila družinsko srečanje, zato bodo šele prihodnje leto zabeležili srebni jubilej srečevanj.

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Pred lepim številom gledalcev je bila na stadionu v Petišovcih pri Lendavi na sporedu prva dirka letošnjega DP v spidveju.

Kar malce presenetljivo smo videli lepo dirko, glede na to, da na dirko ni prišel veteran iz Krškega Denis Štojs, ki se je pred dnevi poškodoval. Poleg tega pa domači klub SC Lendava ni mogel dobiti Slovakov, ki so imeli svoje obveznosti in je tako nastopilo le 13 voznikov. Prišla sta tudi dva Argentinca ter po en Avstralec in Bolgar. V rednem delu dirke je bilo sicer opazna kar velika kakovostna razlika med favoriziranim dvojcem Maticem Ivačičem in Nickom Škorjo ter nekaterimi mladimi vozniki. V rednem delu dirke je bil najbolj zanimiv medsebojni dvoboj obeh favoritov, ki je pripadel aktualnemu prvaku Maticu, ki sicer vozi za Lendavo in občinstvo je bilo zelo zadovoljno. S pristopom do voženj pa je presenečal Ljubljančan Žan Grmek, s katerim sta oba omenjena favorita imela kar veliko dela. Dobro je na začetku šlo tudi Krčanu Miranu Prazniku. Toda v osmi vožnji se mu je zalomilo in je padel v tretjem krogu, potem ko je imel že veliko prednost pred Madžaroma Magoshijem in Kovacsem. Takrat je prišlo celo do pritožbe s strani mladega Kovacsa zaradi nepravilne vožnje veterana Magoshija. Sodnik je to upošteval in zaradi tega se Magoshi ni mogel boriti za finale. Žal je mlademu Prazniku zanesljivost padla in končal je na enajstem mestu s šestimi točkami, čeprav bi se lahko boril celo za veliki finale.

Redni del dirke je pripadel Ivačiču, ki ni izgubil nobene točke, Nick pa le eno. Presenetljivo je bil na tretjem mestu Grmek s kar 13 točkami. Slednji je moral potem nastopiti v vožnji za uvrstitev v veliki finale, kjer je bil premočan za Madžara Fazekasa, Avstralca Mc Guinessa in Bolgara Maneva. Vrhunec dirke smo videli v velikem finalu in tudi veliko senzacijo. Grmek je iz zunanjega dela odlično startal, toda vseeno je kazalo, da bo Ivačič, ki je uspel v ovinku priti pred Škorjo, prišel v ravnino kot prvi. Toda mladi član AMTK je v tem trenutku iz motorja iztisnil vse atome moči in prišel na čelo. Vseeno so vsi pričakovali, da bo omenjeni dvojec prehitel mladeniča, ki na presenečenje vseh na stadionu ni napravil nobene napake in ohranil vodstvo do konca ter slavil veliko zmago, svojo prvo v članski konkurenci. Obenem so bile to sploh prve stopničke za Žana pri članih. Oba naša ostala finalista sta mu morala s kislim nasmeškom seči v roko. Četrti v tem finalu je bil Madžar Fazekas, ki je na dobri poti, da obrani naslov madžarskega prvaka.

Takoj po koncu je Grmek dejal: "Saj ne morem verjeti, kaj mi je uspelo. Vse se je razpletlo kot v najlepših sanjah. Presrečen sem," ter odhitel na razglasitev. Po 20 letih smo končno videli veliko presenečenje na naših stadionih. Leta 2002 smo to doživeli s strani Mateja Žagarja, ki je takrat ugnal nepremagljivega Mateja Ferjana.

Izidi
1. Ž. Grmek (AMTK LJ)
2. M. Ivačič (SC Lendava)
3. N. Škorja (AMD KK)
4. D. Fazekas (Madž),
5. B. McGuiness (Avs),
6. M. Manev (Bol),
7. R. Kovacs (Madž) 8,
8. C. Zubilaga (Arg) 8,
9. N. Magoshi (Madž) 7,
10. E. Ampugnani (Arg) 6,
11. M. Praznik (AMD KK) 6,
12. M. Barany 5,
13. R. Fuzesi (oba Madž) 3

vir: svet24.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V sklopu Poletne muzejske noči je Galerija-Muzej Lendava na lendavskem gradu odprla tri razstave: dve stalni etnološki razstav s skupnim naslovom Multikulturna pokrajina in likovno razstavo Kristine Rutar z naslovom Vanitas. Ob tem so si ves dan lahko obiskovalci ogledali vse njihove stalne in občasne razstave. Društvo Kaleido je pripravilo delavnico za otroke Ujeti metulj Štefana Galiča, večer pa so popestrili še s koncertom kitarista Dušana Stojanovića.

Stalni etnološki razstavi, kateri sta v prvem nadstropju lendavskega gradu, je predstavil in odprl etnolog in višji kustos v Galeriji-Muzeju Lendava Zoltan Lendvai Kepe, ki je tudi njun soavtor skupaj z Mario Bihar Kepene. Lendvai Kepe je povedal, da so lani odprli stalno arheološko razstavo o Lendavi in okolici, tokrat pa odpirajo še dve stalni etnološki razstavi. Prva ima naslov Etnološka dediščina Lendave in okolice, druga pa Kultura hetiškega ljudskega tekstila. Lendava in okolica stoji na stičišču štirih evropskih narodov in jezikovnih kultur: slovenske, madžarske, hrvaške in avstrijske. Ta njen zemljepisni položaj se seveda odraža tudi na področju etnologije. Sledi multikulturnosti zasledimo na področju kmetijstva, vinogradništva, lončarstva, bivalne kulture, najbolj pa gotovo na področju gastronomije.

Obe razstavi so postavili na površini 120 m2, razstavljenih pa je okoli 250 predmetov, ob katerih je strokovno besedilo v slovenskem in madžarskem jeziku. Ena od pomembnih strokovnih nalog je bila, kako v prostoru povezati že obstoječo arheološko razstavo z novo Etnološka dediščina Lendave in okolice. Za najboljšo rešitev se je pokazala keramika, oziroma dediščina naših lončarjev.

Razstavo Kristine Rutar Vanitas je v kletnih prostorih lendavskega gradu odprl kustos razstave Atilla Pisnjak, v otvoritvenem performansu pa sta nastopila Muzikačaka in nosferatu3285. Pisnjak je povedal, da je avtorica rojena v Tolminu, živi pa v Ljubljani, kjer dela kot docentka na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Besedo vanitas (latinsko praznina, ničevnost) zaznamujemo umetniška dela, večinoma tihožitja, ki prikazujejo minljivost življenja in nesmiselnost užitkov našega zemeljskega obstoja.

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Na mizi znova sklep o podaljšanju pravice do uporabe objektov za nogometno akademijo še za 30 let. Mura s poplavnim območjem na območju Lendave naj postane krajinski park.

Lendavski občinski svet bo na jutrišnji seji sprejemal odločitve o treh pomembnih zadevah, katerih posledice bodo dolgoročne ali trajne. Na mizi imajo gradivo o rešitvi problema lastništva objektov, ki služijo kot vaški domovi na Kapci, Dolini, Mostju in Gornjem Lakošu. Ti so v lasti Župnije Lendava, toda vzdrževala in obnavljala jih je občina. Pogovori o rešitvi lastniških razmerij potekajo med občino in župnijo že od leta 2019, vendar neuspešno. Župnija nepremičnin ne želi prepustiti občini, zavrnila je tudi možnost podelitve brezplačne stavbne pravice, na osnovi katere bi občina lahko še naprej vlagala v objekte.

Občinski svet bo odločal o možnosti, da se prične postopek za odkup z zagotovitvijo sredstev v proračunu, morebitne drugačne odločitve pa bi pomenile, da se ti objekti več ne bi uporabljali za potrebe lokalne skupnosti.

Svetniki bodo znova odločali o tem, ali bodo Nogometnemu društvu Lendava 1903, ki mu je občina leta 2018 podelila stavbno pravico na zemljišču za gradnjo objektov nogometne akademije za 20 let, podaljšali uporabo za izvajanje dejavnosti športa in rekreacije. In to vsaj še za 30 let po prenehanju pogodbe o podeljeni brezplačni stavbni pravici. Enkrat so svetniki o tej temi že razpravljali, vendar odločitve takrat niso sprejeli. V primeru, da predlaganega sklepa ne potrdijo, naj bi, po navedbah društva, madžarski sklad Bethlen Gabor Alapkezelő Zrt, preko katerega Madžarska financira naložbo, to prekinil.

  Tretji sklep se nanaša na pobudo za zavarovanje območja reke Mure s poplavnim pasomkot krajinskega parka.

vir:vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Do zapleta je prišlo zaradi namembnosti zemljišča.
Občina Lendava je kot lastnica zemljišča leta 2018 podelila brezplačno stavbno pravico za namen gradnje športne infrastrukture v korist imetnika stavbne pravice Nogometnega društva Lendava 1903. Ta stavbna pravica velja za naslednjih dvajset let, torej do leta 2038.

Občina kot lastnica zemljišča še določa, da je podrobnejša namenska raba zemljišča, v tem obdobju, določena za šport in rekreacijo.

Spomnimo, gradnja se je po večkratnem zamiku vendarle začela konec leta 2020, čeprav so temeljni kamen položili že leta 2018. Potrebna sredstva za investicijo Akademije - Športnega centra zagotavlja madžarska država preko sklada Bethlen Gábor Alapkezelő Zrt.

Klub že marca podal soglasje
ND Lendava 1903 je že letos marca zaprosila za soglasje, s katerim bi se objekt nogometne akademije tudi po poteku dvajsetih let stavbne pravice še vsaj 30 let uporabljal za športne namene.

Občinski svet na svoji 21. seji 30. marca, k vlogi ND Lendava 1903 ni podal soglasja.

Svetniki so v razpravi menili, da predloga o uporabi tega zemljišča v športne namene za nadaljnjih 30 let po prenehanju stavbne pravice ne morejo sprejeti, saj naj ne bi bilo korektno do naslednjih generacij in da hkrati nimajo dovolj informacij o zadevi.

Svetniki so menili tudi, da je občina interes po uporabi tega zemljišča za športne namene že izrazila leta 2018, ko je podelila stavbno pravico.

Namen uporabe tega zemljišča za športne namene je sicer jasno razviden iz veljavnih prostorskih planov, kakor tudi iz novega Občinskega prostorskega načrta (OPN). Svetniki so si še postavljali vprašanje glede odnosa občine do madžarskih investitorjev, saj ti naj ne bi bili najboljši.

vir: sobotainfo.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Kandidat za poslanca na listi Gibanja Svoboda Dejan Süč je z današnjim dnem postal vodja kabineta ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irene Šinko.

Kmetijsko ministrstvo, ki ga vodi ministrica Irena Šinko iz Šalovcev, je dobilo še eno prekmursko okrepitev. Z današnjim dnem je vodja kabineta postal Dejan Süč, ki se mu je na državnozborskih volitvah v lendavskem volilnem okraju za malo izmuznila uvrstitev v državni zbor na listi vladajoče stranke Gibanja Svoboda. Resor ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano spada sicer ravno v kvoto vladajoče stranke premierja Roberta Goloba, Süčeva zaposlitev pa je vezana na zaupanje ministrice.

Svetnik ostaja
Süč je doktorand zgodovine in raziskovalec judovske zgodovine Prekmurja, ki se je na lokalnih volitvah leta 2018 meril s sedanjim poslancem SDS Janezom Magyarjem za županski stolček lendavske občine. Na aprilskih državnozborskih volitvah je bil eno vidnejših imen Golobove stranke v Pomurju, v lendavskem okraju pa je sicer osvojil največ glasov, a mu ob volilni matematiki ni uspelo postati poslanec, zato se je že ob sestavljanju nove vladne ugibalo, kakšno funkcijo bi lahko v njej zasedel. Najpogosteje se ga je omenjalo na kulturnem ministrstvu, a ta spada v kvoto Levice, preigravala pa naj bi se tudi opcija v kabinetu predsednika vlade. Ko je podal odpoved pri svojem prejšnjem delodajalcu - javnem zavodu Knjižnica-kulturni center Lendava pa je bilo jasno, da se je vendarle našlo mesto zanj. Kot nam je potrdil novopečeni vodja kabineta, pa ne glede na novo zaposlitev v Ljubljani, ostaja svetnik v lendavskem občinskem svetu.

     V Golobovi vladi je tako že kar nekaj prekmurskih imen. Süč je zdaj torej vodja kabineta prekmurske ministrice, bivši soboški župan Aleksander Jevšek je kohezijski minister, nekdanji pomurski poslanec Dejan Židan je državni sekretar na gospodarskem ministrstvu, karierna diplomatka Ksenija Škrilec pa vršilka dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za zadeve Evropske unije na zunanjem ministrstvu.

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

EY Slovenija je z nagrado odličnosti za družinsko podjetje 2022 nagradilo podjetje VARIS Lendava. Ekipa vodilnih evropskih specialistov za razvoj in proizvodnjo gotovih kopalnic na leto naredi od 4.000 do 4.500 kopalnic, v 40-letni zgodovini pa že več kot 100.000. V tem času je vodenje podjetja prevzela druga generacija družine.

Družinsko podjetje VARIS Lendava vodi mag. Sabina Sobočan, direktorica in solastnica družinskega podjetja v drugi generaciji. Večkrat nagrajeno podjetje, med drugim z nagrado za inovacijo 2016 za edinstven okolju prijazen »zeleni« beton (v smislu lastnosti betona in njegove toplotne prevodnosti, požarne varnosti in protihrupne izolativnosti), je z izjemno vizijo, rezultati in družinskim delovanjem, prepričalo tudi EY Slovenija. Nagradili so jih z nagrado odličnosti za družinsko podjetje 2022.

»Prejeto nagrado krasijo ponos, poslanstvo in odgovornost. Ponos na to, da smo prepoznani kot odlični in trajnostni. Ter poslanstvo in odgovornost, da bomo takšni še naprej. Do nas samih, naših družinskih članov in poslovnih partnerjev, do lokalnega okolja, nenazadnje tudi do slovenskega in globalnega gospodarstva ter družbe kot celote. Za vse nas ustvarjamo boljši svet in gradimo odgovorno prihodnost,« se je za nagrado zahvalila Sobočan.

V letu 2021 ustvarili skoraj 32 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje

Družinsko podjetje VARIS je specializirano za izdelavo individualiziranih gradbenih modulov, tj. gotovih kopalnic. Proizvajajo betonske, lahke in kombinirane kopalnice in so med vodilnimi evropskimi proizvajalci ter partner svetovnih hotelskih verig Sheraton, Motel One, Hampton by Hilton, Holiday Inn, InterCity, Premier Inn ... Poleg gotovih kopalnic med njihove prepoznavne produkte sodijo tudi betonski elementi za skate parke in pump track steze. Njihovi finalizirani gradbeni elementi in moduli, so namenjeni za vgradnjo v hotelske, stanovanjske, bolnišnične, študentske in druge objekte ter v zapore, kjer sta poleg videza še pomembnejša funkcionalnost in trajnost objekta.

Prednost takšnih produktov je v cenejši in varnejši naložbi. Objekt, na primer hotel s 130 sobami, se v primerjavi s klasično gradnjo z gotovimi kopalnicami zgradi tri mesece hitreje. To vpliva na pocenitev naložbe oziroma zmanjšanje skupnih stroškov investicije in hitrejšo povrnitev naložbe za investitorja. S tako gradnjo tudi ni zapletov na gradbišču in nepredvidenih stroškov. Največ poslujejo z Nemčijo, sledijo Avstrija, Švica in Slovenija. V letu 2021 so ustvarili skoraj 32 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje – skoraj dvakrat več kot leta 2016.

V delovanje podjetja vpeti obe generaciji družine

Podjetje sicer izdeluje gotove kopalnice od leta 1977 in izhaja iz nekdanjega Gorenja IMO, kjer je bil Štefan Sobočan, oče in solastnik VARISA, tudi direktor. Svoje delo je uspešno opravljal do leta 2015, ko je vodenje prevzela hči Sabina. Tako o izbiri naslednika pripoveduje Sobočan: »Pri izbiri naslednika imaš tri možnosti. Lahko nekoga priučiš, pridobiš izkušenega managerja s priporočili ali pa izbereš nekoga z družine, ki ga vzgojiš v svojega naslednika.« Oče je danes vpet v podjetje pri odločitvah o strateških naložbah, vodenje podjetja opravlja Sabina, v vodstveno ekipo je vpet tudi njen partner Marko Čuš. V družinskem podjetju trenutno zaposlujejo 211 sodelavcev.

Osnovna enota uspešnega evropskega podjetja je družina

»Osnovna enota podjetja VARIS Lendava je družina Sobočan. Podjetje je svoji industriji v Evropi vodilno, s celostnim načinom družinskega delovanja pa se postavlja kot zgled tudi v svetovnem merilu. Razlogov je več, med pomembnejšimi pa se kaže obvladovanje kakovosti na vseh nivojih podjetja. Zvesto sledijo viziji delovanja 'da se!', z nenehnim vlaganjem v razvoj pa skrbijo za prihodnost podjetja, da ga bodo v odlični kondiciji prepustili tudi prihodnjim generacijam,« poudarja Mojca Emeršič, vodja družinskega podjetništva pri EY Slovenija, kjer so letos sedmič zapored podelili nagrado odličnosti slovenskemu družinskemu podjetju. Lani so nagradili podjetje Intra Lighting, pred tem pa podjetja Lotrič Meroslovje, Vivapen, Lumar IG, KLS Ljubno in Roto.

Podjetje je za nagrado izbrala neodvisna izborna komisija, ki jo sestavljajo prof. dr. Boštjan Antončič, predstojnik katedre za podjetništvo na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, mag. Edita Krajnović, direktorica družbe Mediade, in predsednik komisije Matjaž Čadež, ustanovitelj podjetij Halcom in MBILLS.

vir: irt3000.si