Družba Jagros bo objekt preuredila v novo poslovalnico trgovske verige.

Po stečaju podjetja Kocet je objekt trgovskega centra v Lendavi, ki zajema supermarket z notranjo opremo, parkirišča, gostinski lokal in pripadajočo trgovinsko opremo, najemala družba Kea, ki deluje kot franšiza Tuša, gostinski lokal – restavracijo Troica pa je najemal Marjan Kocet. Po Sparu in Tušu bo zdaj v trgovskem centru deloval novi trgovec. Konec septembra je namreč stečajni upravitelj Drago Dubrovski uspešno izvedel javno dražbo in našel novega lastnika.

Kot je razvidno iz sklepa o izročitvi nepremičnine, ki ga je izdalo okrožno sodišče v Murski Soboti, je na javni dražbi uspela družba Jagros in za 2,8 milijona evrov kupila trgovski center v Lendavi. Jagros je družinsko trgovsko podjetje z več kot 30-letno tradicijo, ki ga danes vodijo Aleš, Boštjan in Miha Jager. V Sloveniji imajo že 42 poslovalnic, od tega štiri v Pomurju (Radenci, Ljutomer, Turnišče in Odranci). Lani je družba ustvarila 169 milijonov evrov prihodkov, kar je za 14 odstotkov več kot leto prej, dobiček pa je zrasel za 42 odstotkov in je znašal 12,2 milijona evrov. Letos prav tako načrtujejo več kot desetodstotno rast.

Po prevzemu nepremičnine bodo preuredili ponudbo, ki zajema živila, tehniko in tekstil, je za Vestnik potrdil eden od direktorjev Jagrosa, Aleš Jager. Posloviti pa se bo moral Kocet s svojo restavracijo Troica. »Restavracija ne bo več del ponudbe tega objekta, saj menimo, da je gostinske ponudbe na tej lokaciji dovolj. Trenutno se pripravljamo na prevzem objekta in preureditev ponudbe ter na prezaposlitev sedanjih zaposlenih,« je za naš časopis še dejal direktor, odgovoren za oddelek tehnike, investicije in logistiko. Objekt v Lendavi bodo tako v celoti namenili trgovski dejavnosti, potrebovali pa bodo približno 18–20 zaposlenih. Družba Jagros sicer zaposluje že skoraj 800 ljudi.

V stečajnem postopku družbe Kocet, ki 79 različnim upnikom dolguje več kot 2,8 milijona evrov, se še zmeraj prodaja tudi trgovski objekt v Veliki Polani. Prvi poskus prodaje po izhodiščni tržni vrednosti 302 tisoč evrov ni uspel, zdaj poteka drugi postopek prodaje po znižani ceni, dobrih 241 tisoč evrov.

vir: vestnik.si

Na pobudo poslanca Ferenca Horvátha in Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti ter na pobudo narodnostnega poslanca Feliceja Žiže in Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti bosta v Pomurju in na Primorskem kmalu ustanovljena Urada za dvojezičnost.

Predsednik sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti in poslanec Ferenc Horváth je pri tem povedal, da ustanovitev Uradov za dvojezičnost pomeni še eno uresničitev dogovora med vlado in narodnostnima poslancema, ki se nanaša na izboljšanje uporabe madžarskega in italijanskega jezika na dvojezičnih območjih.

»Dostop javnih institucij in prebivalcev do prevodov iz slovenskega v madžarski jezik in obratno bo po novem lažji, posledično bodo prenehale obstajati nekatere jezikovne ovire, s katerimi so se srečevali tako deležniki v javnih upravah in zavodih kot v kulturi, gospodarstvu, turizmu ter na drugih področjih,« je dejal.

64 tisočakov na leto, zaposlili bodo dva človeka

Urad v Pomurju bo deloval pod okriljem Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti (PMSNS), za stroške pa bo iz letnega proračuna namenjeno 64.000 evrov. Na novo zaposlena sodelavca bosta skrbela za prevajanje strokovne literature, dopisov, korespondence in dokumentacije iz slovenskega jezika v madžarščino in obratno.

Sodelovala bosta pri iskanju terminoloških rešitev in ustvarjanju standardizirane baze strokovne pravne terminologije, namenjene usklajeni uporabi madžarskega jezika, ki bo dostopna celotni državni in občinskim upravam na narodnostno mešanem območju. Urad bo sodeloval z ministrstvi in drugimi javnimi ustanovami ter pomagal drugim organizacijam na narodnostno mešanem območju pri prevodih. Skrbel bo za spremljanje izvajanja dvojezičnosti in usklajeval tečaje za izpopolnjevanje madžarščine. Enake naloge, vendar v zvezi z italijanskim jezikom, bo imel Urad za dvojezičnost na Primorskem, so še sporočili v PMSNS.

vir: vestnik

VIRS in VARIS med pomurskimi podjetji, ki so v zadnjem desetletju najbolj izstopala

Medijska hiša Vestnik in Pomurska gospodarska zbornica (PGZ) sta peto leto zapored pripravila akcijo, v kateri strokovna komisija, pa tudi bralci, izbirajo najuspešnejša pomurska podjetja. Letos so bila izbrana tista, ki so najbolj zaznamovala obdobje med letoma 2010 in 2020.

To so zmagovalci
- V kategoriji MALO podjetje je zmagovalec Virs d.o.o., dobavitelj profesionalne opreme za rezanje in varjenje.
- V kategoriji SREDNJE VELIKO podjetje je komisijo najbolj prepričal Paradajz d. o. o., največji pridelovalec paradižnika v Sloveniji.
- V kategoriji VELIKO podjetje je slavil Elrad Electronics d. o. o., dobavitelj elektronskih sklopov na področju bele tehnike in električnih orodij.
- Naslov naj... zaposlovalec je prejel Arcont d. d., ki se ukvarja s proizvajanjem bivalnih enot.
- Pomursko podjetje desetletja po izboru bralcev Vestnika je postal Varis Lendava, ena od vodilnih evropskih družb z razvojem in proizvodnjo dokončanih kopalnic.

»To je bil najtežji izbor najboljših podjetij do zdaj in vreden naziva pomursko podjetje desetletja. Komisija, ki je zares strokovno izbrana, je imela še težje delo kot prejšnja leta, saj v niti eni kategoriji nismo zmagovalca in vseh nominirancev izbrali v prvem krogu. To kaže na to, da imamo v Pomurju zares veliko dobrih podjetij, ki so svoj položaj v zadnjih desetih letih le še utrdila,« je povedal Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice. Obenem pa je dodal, da se je treba še zavedati, da nam ta podjetja s svojim razvojem omogočajo blaginjo in boljši življenjski standard celotne regije.

Adriana Gašpar, direktorica in odgovorna urednica Vestnika, je ob letošnji akciji izpostavila ponos, da izbor najboljših podjetij v regiji iz leta v leto dobiva večjo težo. »Štiri leta smo izbirali tiste, ki so bili v prejšnjem letu za odtenek boljši od drugih odličnih, tokrat pa smo se odločili, da naredimo presek desetletja, saj lansko leto zaradi raznih ukrepov ni bilo reprezentativno.« Do zadnjega trenutka smo si želeli, da bi lahko podjetnike gostili v živo, ampak v teh težkih časih to ne bi bilo odgovorno, je poudarila.

»So pa ti podjetniki ljudje, ki tudi v težkih časih ne morejo stisniti tipke pavza in čakati, kaj se bo zgodilo. To so gospodarstveniki, ki morajo v težkih situacijah iskati rešitve za zaposlene, za podjetja. In kakor koli se nam zdi, da nam bo na trenutke zmanjkalo sape, nas ravno ti težki časi tudi kalijo. Podjetja, ki so bila izbrana kot najboljša v zadnjem desetletju, so morala premostiti veliko ovir, da so se povzpela med nominirance. Verjamem, da je za tem uspehom tudi veliko neprespanih noči, poznih sestankov, pokvarjenih koncev tedna, tudi užaljenih partnerjev, da so morali spet delati. A ko se ozrejo nazaj in pogledajo širšo sliko, verjamem, da vidijo, da je bilo vredno,« tako Gašparjeva.

vir: vestnik.si

Najtežji som, ki so ga ujeli v tej stoječi vodi.

V gramoznici Speedway Petišovci je Boris Jeneš, član Ribiške družine Lendava TE Petišovci, ujel soma, težkega okoli 45 kilogramov in dolžine 1,8 metra. Ujel jo je z ribiško palico za krapolov, po mnenju poznavalcev pa ulov predstavlja rekord jezera.

Jeneš, bivši nogometni sodnik in sedanji kontrolor, je sicer strasten ribič, da je iz gramoznice potegnil tega težkega soma, pa je potreboval kakšno uro.

Ribič je soma nato vrnil v vodo, v kateri jo je ujel.
vir: vestnik.si

Meteorno vodo naj bi spuščali v Ledavo, vendar Direkcija RS za vode mnenja o tem še ni izdala.
Občina Lendava je 4. oktobra vložila na Upravno enoto Lendava vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja za načrtovano gradnjo večnamenske športne dvorane, ki naj bi jo postavili do konca leta 2022, vendar je upravni organ ugotovil, da ta ni popolna. Občina kot investitorka namreč ni izkazala pravice graditve za vsa zemljišča, pojasnjujejo pristojni na upravnem organu. To je namreč potrebno imeti tudi za zemljišča, kamor se bo iz objekta spuščala meteorna voda.

Gre torej za vprašanje izpuščanje vode v reko Ledava, s čemer pa mora soglašati Direkcija RS za vode (DRSV). Gradbeni zakon namreč predvideva za vse gradnje, za katere je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, tudi pridobitev mnenj pristojnih služb. DRSV je pristojni mnenjedajalec za vse gradnje, ki lahko vplivajo na vodni režim in stanje voda.

Vloge za objekte državnega pomena in v katerih nastajajo tehnološke odpadne vode, ter še za nekatere druge rešujejo za celotno državo v okviru Sektorja za presojo prostorske in okoljske dokumentacije v Ljubljani, za vse druge posege pa so pristojni oddelki na regijskih lokacijah. Za Ledavo je pristojen Sektor območja Mura v Murski Soboti.

Za izdajo pozitivnega menja za izpuščanje meteorne vode v vodotok Ledava načeloma ni nekih zadržkov, pravi Anton Kustec, vodja sektorja, vendar ima njihova pravna služba v obravnavi več takih vlog. Pripravljavci dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja bi s tem morali računati.

vir: vestnik.si

Občina Lendava je na območju med TC Lendava in Dvojezično srednjo šolo Lendava zgradila E-kolesarnico, ki pa jo bodo namenu predali prihodnje leto.

V sklopu projekta je bila urejena dovozna pot, postavljena nadstrešnica z betonsko podlago, nabavljenih 8 električnih koles, 8 polnilnih postaj za e-kolesa, postaja z ekranom na dotik za izposojo e-koles ter servisno stojalo za kolesa.
Aktivnosti projekta so se pričele v sklopu operacije Pametne vasi za jutri. Oddana je bila tudi vloga za sofinancerska sredstva preko prijavitelja LAS Pri dobrih ljudeh 2020 na razpis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. Delno bo projekt financiran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (v višini 85 odstotkov vrednosti projekta).

Gre za investicijo s katero želi občina Lendava slediti sodobnim trendom razvoja trajnostne mobilnosti. Višina investicije je znaša 48.426,44 evrov DDV, od tega pričakujejo 85 odstotkov sofinancerskih sredstev.

Kljub temu, da je investicija zaključena, bo otvoritev e-kolesarnice v uporabo občanom ter drugim uporabnikom zaradi prihajajoče zime šele spomladi 2022.
vir: pomurec.com

Rezultat 1:0 (0:0)
(Nermin Haljeta v 52. min)

V petek je bila v Športnem parku Lendava odigrana prvenstvena tekma 14. kroga 2. Slovenske lige. Dobro pripravljena ekipa Nafte 1903 je na večernem srečanju gostila moštvo Beltinci Klima Tratnjek. Prekmurski derbi se je končal z zmago Nafte.

Po začetnem merjenju moči se je v 13. minuti srečanja nerodno poškodoval naš najmlajši igralec Marko Čuček Bezjak, ki je po poskusu nadaljevanja igre svoj prostor moral prepustiti Davidu Zani. Igra se je nadaljevala v zmernem tempu s pretežno posestjo žoge na strani modro belih, in se je kljub nekaj priložnostim z ene in druge strani, brez pravega razburjenja, do konca prvega polčasa obdržala pri rezultatu 0:0.

Drugi polčas je z bolj energično igro dvignil temperaturo pri gledalcih in v 52. minuti dosegel vrhunec z natančnim strelom na gol, ki ga je po podaji z glavo Davida Zane, rutinirano dosegel Nermin Haljeta s svojim šestim golom sezone. V nadaljevanju igre smo videli nekaj neverjetnih priložnosti domačih igralcev, ki pa so se žal končale brez pričakovanega zaključka. Rezultat je vse do konca srečanja ostal nespremenjen pri 1:0 za domačo ekipo.

Naslednje srečanje Lendavčanov se bo odigralo 7. novembra v 15.krogu 2. Slovenske lige pri gostitelju Jadran iz Dekanov.

Velika pričakovanja postala veliko razočaranje. Izvajalce obnovitvenih del najema nizozemsko podjetje.

Peter Molnar ni več direktor Term Lendava. Na njegovo mesto je prišel zadnje dni septembra Daniel Kovacs, prav tako s stalnim bivališčem v Budimpešti. Zakaj je prišlo do zamenjave, ni znano. V bistvu pa to tudi ni vredno velike pozornosti. Molnar, ki je mesto direktorja prevzel februarja lani, namreč ni obetal trajnosti pri vodenju družbe, saj kot freelancer svoje storitve menedžerja ponuja na trgu. Njegove ambicije pa zagotovo presegajo raven zaprtega hotela in nedelujočega turističnega kompleksa, kar so Terme Lendava tudi postale. Terme Lendava za lani tudi niso oddale letnega poročila na Ajpes, kar bi sicer morale storiti do konca avgusta. Zaradi dviga cen storitev v tem letu v odprtem apartmajskem naselju ter avtokampu, ki so v primerjavi z lani poskočile za nekajkrat, pa so lendavskim termam hrbet obrnili tudi številni zvesti gostje.

Obljube madžarskega lastnika, državnega energetskega sklada Comitatus, ki je termalno kopališče kupil od Save leta 2018, se torej spreminjajo v novo razočaranje. Kljub temu, da je kupnina v višini devet milijonov evrov veliko obetala v smislu hitre obnove in zagona dejavnosti s turistično ponudbo na višji ravni, iz česar bi se naložba lahko poplačevala, je zgodba zašla v drugo smer.
Znano je bilo ves čas, da bo obnova zaradi dotrajanosti objektov in sistemov zahtevna ter draga, toda zdaj se ta vleče kot jara kača. Pri tem pa je treba izpostaviti še to, da obnovitvena dela ne potekajo v okviru Term Lendava, ampak izvajalce najema podjetje s sedežem v kraju Ede na Nizozemskem. In kar nekaj domačih podjetij se je pri tem poslu že opeklo. To in pa neobičajni pristop k obnovitvenim delom pri poznavalcih že vzbuja pomisleke, tudi sume, da gre za sporne posle, celo za pranje denarja.

vir: vestnik.si

Bralni krogi - predhodniki današnjega knjižničarstva - imajo v Lendavi bogato zgodovino. Prvi tamkajšnji bralni krog, imenovan tudi Meščansko bralno društvo, je bil ustanovljen 24. decembra 1871, čeprav je bil uradno registriran šele novembra 1872.
Ob 150-letnici ustanovitve prvega bralnega kroga v Lendavi so v gledališki in koncertni dvorani organizirali simpozij, na katerem so predavatelji predstavili različne segmente bralne in knjižničarske dejavnosti na lendavskem območju.

Dogodek je organiziral Albert Halasz, direktor Knjižnice – Kulturnega centra Lendava. Po njegovih besedah je bil prvi bralni krog v Lendavi "meščanski bralni krog, ki je združeval takratno inteligenco v Lendavi, predvsem uradnike, ki so imeli možnost plačati članarino v klubu".

Lendavski lekarnar, prvi predsednik bralnega kroga
Lekarnar Bela Kiss je bil prvi predsednik kroga, ki je deloval v takratnem hotelu Krona, današnji lendavski mestni hiši, kjer so imeli tri prostore: čitalnico, prostor za druženje in prostor za zabavo oziroma biljard. Prvi bralni krog, katerega knjižnica je obsegala 673 knjig ali zvezkov, je deloval do konca prve svetovne vojne.
Po prvem bralnem krogu je v Lendavi nastalo kar nekaj podobnih društev in možnosti za izposojo knjig. Svoja bralna društva so ustanovili podjetniki in politične stranke. Tudi mladinski klub je imel svojo knjižnico, podobno Meščanska šola od leta 1872. Svojo knjižnico je imel lokalni tiskar, ki je tako omogočal izposojo knjig.

Razvoj knjižničarstva po drugi svetovni vojni
Vsi bralni klubi in društva so delovali do konca prve svetovne vojne, med vojnama pa te dejavnosti ni bilo. Po drugi svetovni vojni se je začelo ustanavljati knjižničarstvo, kot ga poznamo danes. "Tudi Knjižnica Lendava hrani nekaj knjig tega prvega bralnega kroga," je še povedal njen direktor Albert Halasz.

Na današnjem simpoziju so predavatelji predstavili različne segmente knjižničarstva, po Halaszovih napovedih pa načrtujejo, da bi njihove prispevke izdali tudi v publikaciji. Simpozij se je sklenil z odprtjem priložnostne razstave o knjižničarstvu, ki je na ogled v avli gledališke in koncertne dvorane v Lendavi.

vir: rtvslo.si

Iz Lendave sporočajo o novih okužbah med varovanci doma starejših občanov.

Ekipa Doma starejših Lendava je na družbenem omrežju sporočila, da so v domu prepoznali nove okužbe s covidom med varovanci, a so se na razmere dobro pripravili in odzvali hitro. Vzpostavili so sivo in rdečo cono, kjer obiskov ne sprejemajo, za stanovalce pa je dobro poskrbljeno.

Spoštovani stanovalci, svojci in obiskovalci! obveščamo vas, da smo v domu prepoznali nove okužbe z virusom corona-19....

Posted by Dom Starejših Lendava Lendava on Saturday, October 23, 2021

Dom ni zaprt, okuženih dvanajst stanovalcev

"V preostalem delu doma, kjer je nameščena večina stanovalcev, obiski potekajo v skladu z zadnjim obvestilom, ki smo ga objavili na spletni strani doma ter na oglasnih deskah doma," so poudarili v sporočilu. Pred dnevi so sicer na spletni strani objavili obvestilo, da so obiski omejeni na največ dve zdravi osebi in ob upoštevanju pogoja PCT.

Kot je za naš medij pojasnil direktor lendavskega doma Goran Kuzma, je po zadnjih podatkih okužba potrjena pri dvanajstih oskrbovancih, a da se vsi zaenkrat počutijo dobro. V domu je sicer skoraj vseh 174 oskrbovancev (več kot 93 odstotkov) precepljenih z dvema odmerkoma, okužbe pa so zaznali pri osebah, ki večinoma predhodno niso prebolele covida. Stanje je pod nadzorom in na ostalih oddelkih obiski potekajo v skladu z objavljenim obvestilom na spletnih straneh. Direktor nam je še dejal, da je seznanjen z objavami, ki krožijo na družbenih omrežjih, v katerih posamezniki širijo nepreverjene informacije, da naj bi bil dom zaradi okužb zaprt.


Precepljenost oskrbovancev skoraj 96-odstotna, porast okužb v lendavski občini


Na tiskovni konferenci 20. septembra je minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj predstavljal razmere v domovih za starejše, ki so bili v prvem in drugem valu hudo žarišče okužb, saj je spet bilo zaznati porast okužb med oskrbovanci teh ustanov.

Kot je takrat dejal minister, je bilo do konca septembra v domovih za starejše in socialnovarstvenih zavodih cepljenih 95,5 odstotka stanovalcev in 60,5 odstotka zaposlenih. V zadnjih dneh se ravno v lendavski občini soočajo z večjim številom novih okužb. Včeraj so potrdili 17 novih primerov, v zadnjih petih dneh pa skupno že 67.

vir: vestnik.si

Občinski svet je na 19. redni seji sprejel sklep o podelitvi naziva častnega občana Občine Lendava škofu msgr. Antonu Žerdinu Bukovcu za njegovo plemenito in humano delo, ki ga opravlja; kar so prepoznale tudi najvišje avtoritete Vatikana ter mu podelile naziv škofa. Življenje in delo Antona Žerdina Bukovca, rojenega v Čentibi, je posvečeno najšibkejšim in najranljivejšim članom skupnosti v kateri živi, s čimer nam je vsem zgled humanega človeškega delovanja.

Anton Žerdin Bukovec se je rodil 11. junija 1950 v Čentibi pri Lendavi, kjer je bil tudi krščen. Ko je bil star štiri leta, so se z družino preselili v Subotico v Vojvodini, vendar je leto za letom obiskoval sorodnike v Lendavi.

Anton je stopil v frančiškanski red 13. avgusta 1976 v Zagrebu, kjer je na teološki fakulteti tudi končal študij bogoslovja. V petem letniku je prišel na obisk v Zagreb škof iz San Ramona v Peruju in ga pregovoril, da je šel v misijone. Odpotoval je v Limo, kjer se je naučil španščine ter bil leta 1975 v San Ramonu posvečen za duhovnika. Kot župnik je v župniji Atalaya (ki meri kot štiri Slovenije) s svojimi verniki živel 27 let, in je kljub hudim preganjanjem in grožnjam s smrtjo ter odrezan od sveta z njimi vztrajal v amazonskem gozdu več kot leto dni.

Veliko pozornosti je posvečal in še vedno posveča malim amazonskim indijanskim narodom, ki živijo v pragozdu in so praktično pozabljeni od vseh državnih in cerkvenih struktur. Naučil se je njihovega jezika, prevedel jim je liturgične knjige, napisal jim je knjigo s slovnico, skrbi za njih v vseh pogledih.

V letu 1994 je na njegovo pobudo začel oddajati svoj program radio, ki ga je sam osnoval. Najprej je bil slišen le pet kilometrov naokoli, v svetem letu 2000 pa so dosegli, da je bil slišen že skoraj po celi njegovi župniji. Radijski program je predvsem izobraževalnega in informativnega značaja, ima pa tudi verske vsebine. Program pripravljajo v treh indijanskih jezikih. Delo z otroki in skrb za njihovo Izobraževanje sta zanj med najpomembnejšimi nalogami, zato je osnoval tudi več šol, dijaških in študentskih domov, med drugimi tudi univerzo za indijance v Napokiju, kjer je poudarek na izobraževanju učiteljev, ki gredo nazaj med indijance in izobražujejo svoje sorojake.

19. januarja 2002 ga je papež Janez Pavel II. imenoval za škofa v škofiji San Remón v južnoameriški državi Peru. Za škofovsko geslo si je izbral misel svetega Frančiška: »Orodje Tvojega miru«.

Odkar ga je papež imenoval za pomožnega škofa (in leto pozneje za krajevnega škofa) v perujskem San Ramonu, kjer deluje še danes, je večkrat obiskal domačo Lendavo in v cerkvi sv. Katarine Aleksandrijske, kjer je bil krščen, večkrat daroval mašo, pri kateri so ga številni domačini navdušeno poslušali. Lendavo je obiskal tudi letos in daroval mašo ob 20. avgustu.

Lendavčani smo ponosni na svojega rojaka, predvsem na njegovo plemenito in humano delo, ki ga opravlja, kar so prepoznale tudi najvišje avtoritete Vatikana ter mu podelile naziv škofa. Življenje in delo Antona Bukovec Žerdina je posvečeno najšibkejšim in najranljivejšim članom skupnosti v kateri živi, s čimer nam je vsem zgled humanega človeškega delovanja. Občanom Lendave je v čast in ponos, da je človek takšnega kova naš rojak, zato je pomembno, da ga izpostavimo kot dober zgled tudi z nazivom častnega občana Lendave.

vir: lendava.si

V soboto, 9. oktobra, je v Komendi potekal 6. mednarodni Pokal Komende v judu. Tekmovanja se je udeležilo 446 tekmovalcev iz 36 klubov iz Slovenije, Hrvaške, Moldavije in Bosne.
Nastopili so tekmovalke in tekmovalci iz Judo kluba Murska Sobota ter iz Judo kluba Lendava, ter dosegli odlične rezultate.

Judoistke kluba Lendava zelo uspešne
Med nastopajočimi so bili tudi judoisti iz Judo kluba Lendava, ki so se odlično odrezali.

V starostni kategoriji mlajši kadeti/kadetinje je Ria Gabor v kategoriji do 52 kg osvojila tretje mesto.

V starostni kategoriji starejši dečki/deklice je Lana Škraban v kategoriji nad 63 kg osvojila prvo mesto, Sara Sep pa v isti kategoriji drugo mesto.

vir sobotainfo.com