Podrobnosti
Kategorija: Novice

predstavili 23. številko revije Lindua

V Sinagogi Lendava je v četrtek, 16. decembra, potekala predstavitev 23. številke multikulturne strokovno-družboslovno-literarnoumetnostne revije Lindua.

Tudi pri ustvarjanju tokratne številke je sodelovalo več avtorjev, ki so svoje prispevke za objavo v reviji odstopili brezplačno. Prispevki se delijo na osebnosti, eseje, študije, kritike, recenzije, književnost in zanimivosti.

Sklop osebnosti tokrat zaobjema tri intervjuje. Gabrijela Zver se je pogovarjala z Ferencem Hajósem, častnim občanom Občine Lendava, ki je bil prvi veleposlanik Slovenije na Madžarskem. Njen drugi sogovornik pa je bil Lajos Bence, upokojeni učitelj, profesor, novinar in umetnik. Tretji intervju pa je pripravila Ilona Zadravec-Szekeres, ki se je pogovarjala z Judit Zágorec-Csuka, pesnico madžarske narodnosti.

Eseje, študije in kritike so napisali različni avtorji. Sindi Časar je pisala o življenju Primorcev v Prekmurju, Dejan Süč o tem kako je Dolnja Lendava postala »velika občina«, Ines Varga pa o 150 letih knjižnične dejavnosti v Lendavi. Atila Pisnjak je orisal zgodovino gradnje meščanske šole v Lendavi, Tanja Šimonka pa je pripravila prispevek o umetnici Mariki Danč Roth. Poleg omenjenih so vlključeni še trije prispevki v madžarskem jeziku, ki so jih pripravili Atilla Pinjak, Halász Albert ter Vida Dorian in Bandi Szabolcs.

Literarna dela so prispevali Ivanka Bratkovič, Péter Pál, Béla Szomi Kralj, Lajos Bence, Judit Zágorec-Csuka, Ana Vida ter Olga Paušič. V sklopu zanimivosti pa Franc Horvat Meštrovič predstavlja mednarodno sodelovanje športnih zvez iz Lendave in županije Zala. Roberta Turk je predstavila 50 let delovanja Dvojezične osnovne šole II Lendava. Samo Sankovič je pisal o arheološki razstavi »Zemlja, ogenj, voda« na lendavskem gradu. Gabrijela Zver pa je pripravila prispevek Srečanje gimnazijcev z Jungom …, v katerem so razmišljanja dijakov Dvojezične srednje šole v Lendavi ob srečanju z izjavami psihoanalitika Junga.

Na koncu so v revijo vključene še fotografije članov Foto-video kluba Lendava, s katerimi so letos prvič sodelovali.

Publikacijo, ki jo od leta 2007 izdaja Knjižnica - Kulturni center Lendava, je letos ustvarjal uredniški odbor s člani: Ines Varga, Gabriela Zver, Bence Lajos, Dejan Süč, Maja Budin in Sindi Časar.

vir: pomurec.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Na okrajnem sodišču v Lendavi KG Lendava zaradi motenja posesti toži Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov.

Hotiški kmetje so marca začeli orati zemljo v Benici, ki jim jo je v skupni velikosti 83 hektarjev na osnovi arbitražnega sporazuma in zaradi izgubljenih zemljišč dal v zakup Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov (SKZG). Z namenom, da zemljo obdelajo, so istočasno tja prišli s stroji tudi traktoristi, ki jih je na delo napotilo Kmetijsko gospodarstvo (KG) Lendava, kateremu pa SKZG ni podaljšal zakupne pogodbe. Ta se je iztekla konec decembra lani.

Zaradi nastale situacije je posredovala celo policija, dogodek pa se je končal tako, da so se delavci KG Lendava umaknili. Jožef Magyar, član uprave in solastnik KG Lendava, je takrat napovedal, da bo spor s SKZG prišel na sodišče. Prva tožba bo tožba zaradi motenja posesti in tako naprej, je še dejal Magyar.

V ponedeljek je na okrajnem sodišču v Lendavi potekala glavna obravnava, povezana z omenjenim dogodkom in tožba KG Lendava zoper SKZG zaradi motenja posesti. Kot so za Vestnik.si pojasnili na lendavskem okrajnem sodišču, se je glavna obravnava zaključila: »Sklep o motenju izide pisno. Na glavni obravnavi je bil izveden celoten dokazni postopek, vključno z zaslišanjem zakonitega zastopnika tožeče stranke in sedmih prič.«
vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za kulturo RS so v petek, na Ta veseli dan kulture, že peto leto zapored, podelili nazive občinam, ki posebno pozornost posvečajo knjigi, bralni pismenosti in kulturi. Med njimi je tudi občina Lendava.

Namen javnega natečaja Branju prijazna občina je promocija dobrih praks, ki jih za izboljšanje bralne pismenosti, spodbujanje branja in razvoj bralne kulture izvajajo občine. Z nazivom želijo nagrajevati in spodbujati aktiven prispevek občin k izboljšanju bralne pismenosti, spodbujanju branja in razvoju bralne kulture v lokalni skupnosti.

V občini Lendava so k angažiranim aktivnostim dvigovanja ravni pozitivnega odnosa do knjig in bralne kulture pristopili po tem ko so zaznali znatno znižanje zanimanja za izposojo knjig na območju Lendave. Pristopili so z mehkimi vsebinami, spodbudami in gestami ter si v letu 2020 in 2021 prizadevali oznanjati pomen knjig in branja.

Knjigi daje Občina Lendava velik poudarek kot darilu, in sicer knjigam domačih avtorjev ter knjigam o ključnih lendavskih znamenitostih, osebnostih in mejnikih v izdajah lendavskih javnih zavodov. Tako so s knjižnim darilom za uvod v izobraževanje obdarili letošnje prvošolčke, že nekaj let pa s kakovostnim knjižnim darilom nagrajujejo tudi najuspešnejše šolarje. Kot darilo pa se knjiga znajde tudi na protokolarnih dogodkih, obiskih in različnih srečanjih.

Občina Lendava s številnimi odkupi, sofinanciranji ter spodbudami tudi podpira izdajo številnih knjižnih izdaj lendavskih društev in javnih zavodov.

Ob dejstvu, da so zaradi izostanka dogodkov v glavnini leta plakatni stebri v mestu samevali prazni, je Občina Lendava vse plakatne stebre v mestu prelepila z različnimi motivi, povezanimi z branjem in knjigami.

Nastala je tudi akcija Knjiga je dobra izbira, kjer so izbrane posameznike najrazličnejših poklicev in starosti prosili za njihove knjižne predloge. Z izborom želijo sporočati, da je potreba po branju splošna, saj jih večina ni poklicno povezana z literaturo.

V občini so letos obeležili tudi 150 obletnico ustanovitve Meščanskega bralnega društva, v sklopu katerega je delovala tudi knjižnica s 673 knjigami, na voljo pa so bili tudi dnevno časopisje, leposlovne revije, gospodarski zbornik in revije za prosti čas. Na ta pomenljivo obletnico in dejavnost spominja tudi spominska tabla na pročelju mestne hiše.

Pomembno vlogo na področju bralne kulture v Lendavi imata tudi Zavod za kulturo madžarske narodnosti in Zveza kulturnih društev Lendava, ki s svojo založniško dejavnostjo v madžarskem in slovenskem jeziku podpirata knjižne izdaje proze in pesmi pretežno domačih avtorjev ter druge kakovostne publikacije na področju domoznanstva, zgodovine, strokoven in poljudne periodike, medtem ko je Galerija-Muzej Lendava pristojna predvsem za monografije likovnih umetnikov in strokovne muzejske publikacije.

Od leta 2017 je nazive Branju prijazna občina prejelo že 52 občin. Letos ga je na novo prejelo šest občin, poleg Lendave še Kozje, Ribnica, Slovenj Gradec, Trbovlje in Vodice. Naziv je veljaven tri leta, po tem obdobju bodo prejemnice naziva strokovni komisiji znova predstavile svoje nove projekte, da bodo veljavnost naziva podaljšale.

vir: pomurec.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Gorica – Nafta 1:0(0:0)
Nafta 1903:
Galoši, Haljeta (od 78.min Csaba), Szökrönyös, Novinič, Szabó (od 68.min Drk), Kumer, Németh, Rebernik, Florjanc, Korošec in Vinko (od 81.min Stare).

Srečanje 11.kroga 2.SNL ki je bilo zaradi bolezni v moštvu ND Gorica v rednem terminu preloženo, se je danes odigralo na igrišču Športnega parka Nova Gorica. Prvi in edini gol srečanja je v 77,min zadal 21 letni vezist Gorice, Abel Marc. Naša ekipa ostaja s 26.točkami na 4.mestu lestvice, kar se lahko spremeni že v soboto, 4.12.2021, ko ob 13.uri Nafta igra v gosteh proti moštvu Krškega.

vir: nafta1903

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V petem poskusu je opozicijski predlog za prepoved hidravličnega lomljenja v Sloveniji oziroma frackinga, s katerim se želi preprečiti britanski družbi Ascent Resources, ki ima koncesijo za pridobivanja plina v Petišovcih, uspel. Državni zbor je s 46 glasovi sklenil, da je primeren za nadaljnjo obravnavo.

Po štirih neuspelih poskusih je za predlog novele zakona o rudarstvu, ki prepoveduje pridobivanje ogljikovodikov z metodo frackinga, glasovalo 46 poslancev. Poleg predlagateljev in poslanske skupine nepovezanih poslancev so predlog zakona podprli tudi v SNS in poslanca narodnostnih manjšin Ferenc Horvath ter Felice Žiža.

Varen in nevaren fracking

Vlada je že pred časom napovedala svoj predlog zakona, ki bi uredil področje in ločil med hidravličnim lomljenjem kamnin velikega obsega v skrilavcih ter hidravličnim lomljenjem manjšega obsega v peščenjakih. Prepovedano bi bilo zgolj hidravlično lomljenje večjega obsega.

"Varnega frackinga ni. Nihče nam ne more jamčiti, da se v globinah vrtin ne more kaj zalomiti, kar bo potem vodilo v uhajanje strupenih snovi, v onesnaževanje podtalnice in v ogrožanje zdravja ljudi. Zato je povsem jasno, da je fracking treba enostavno in v celoti prepovedati," je v razpravi pojasnila prvopodpisana predlagateljica opozicijskega zakona Nataša Sukič.

Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Aleš Mihelič je posvaril, da bi se z zakonom poseglo v upravičena pričakovanja koncesionarjev, ki temeljijo na njihovih pravnomočnih odločbah, ob tem pa tudi poudaril, da gre glede na geološko strukturo v Prekmurju za peščenjake, kjer je za črpanje plina potrebna bistveno manjša količina vode, ki ima minimalen vpliv na okolje. Podpora opozicijskemu predlogu sedaj pomeni, da gre zakon v nadaljnjo obravnavo na resorni odbor.

Takšni posegi so se v Petišovcih že izvajali

Eden od bolj glasnih pobudnikov za prepoved frackinga je ves čas tudi Dejan Židan, ki je pred glasovanjem dejal, da je za Prekmurce in vse državljane pomemben dan, saj se bo glasovalo o zaščiti pred škodljivim frackingom, ki ogroža Prekmurje, Prlekijo in celotno Slovenijo.

Eden od nasprotnikov zakona pa je bil med drugim šef poslancev NSI Jožef Horvat, ki mu zdaj mnogi očitajo, da je svojo regijo pustil na cedilu. Zakaj Horvat ni glasoval proti frackingu? "Če gremo vprašat ljudi, kaj je fracking, jih veliko ne bo vedelo, ima pa ta beseda negativno konotacijo. To je odlična snov za politični populizem. V tem zakonu niti ni natančno opredeljena definicija frackinga, torej prepovedujemo nekaj, a ne vemo pa kaj. Za populizem je to povsem dovolj," meni pomurski poslanec. Kot pojasnjuje, proizvodnja zemeljskega plina in nafte na območju Murske depresije neprekinjeno poteka že od leta 1943.

V tem času je bilo izvrtanih preko 160 vrtin, od leta 1956 do danes je bila hidravlična stimulacija manjšega obsega, ki jo želijo Britanci zdaj ponovno izvajati, izvedena že več kot stokrat. "V vsej zgodovini ni bilo evidentiranih nobenih negativnih vplivov hidravlične stimulacije na okolje," poudari Horvat.

Vladna rešitev podobna nemški

Na argumente, da je fracking v mnogih evropskih državah že prepovedan ali vsaj začasno prepovedan, pa Horvat pravi, da je rešitev, ki jo je pripravilo infrastrukturno ministrstvo, ravno zelo podobna francoski in nemški ureditvi. Slednja namreč prepoveduje tako imenovano nekonvencionalno hidravlično lomljenje, medtem ko je uporaba hidravličnega lomljenja v peščenjakih in drugih kameninah dovoljena. "Upam, da bo prevladala zdrava pamet, saj se lahko poslovimo od eksploitacije zemeljskega plina, ki ga črpamo na petišovskem polju, če bo ta zakon sprejet. Vsi, ki se v Lendavi poceni ogrevajo s pomočjo tega plina, bodo morali zamenjati enegent," še opozarja Horvat in dodaja, da bi ta popolna prepoved lahko imela negativne posledice tudi na izkoriščanju geotermalne energije.

Partner britanske družbe Ascent Resources, slovensko podjetje Geoenergo ima veljavno koncesijo do maja 2022, a ima po interventnem zakonu PKP9 možnost, da zaradi epidemije zaprosi za podaljšanje rudarskih pravic za 18 mesecev. Vlogo je že bila oddana, a do odločitve o njej naj še ne bi prišlo. Britanci so sicer zaradi zapletov pri pridobivanju okoljevarstvenih dovoljenj za črpanje plina na Petišovskem polju v sporu s Slovenijo in so tudi sprožili postopke za začetek tožbe države pred arbitražnim sodiščem. Za popolno prepoved frackinga so se zavzele številne nevladne organizacije in tudi lendavska občina.

vir vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V četrtek sta Lendavo obiska japonski veleposlanik v Sloveniji Hiromichi Matsushima in kulturna atašejka japonskega veleposlaništva Sayaka Yamashita. V mestni hiši je delegacijo veleposlaništva sprejel župan Občine Lendava Janez Magyar, ki se mu je pridružil predsednik uprave podjetja Daihen Varstroj Matjaž Vnuk.

Župan je veleposlaniku predstavil občino in ključne razvojne projekte, z delegacijo japonskega veleposlaništva pa so se pogovarjali tudi o novih priložnostih sodelovanja na kulturnem in gospodarskem področju.

Veleposlanik Hiromichi Matsushima je ob obisku Lendave predstavil projekt zasaditve japonskih češenj v naši občini. Namen sajenja Sakura češnjevih dreves je vzpostavitev in nadaljevanje dobrih diplomatskih odnosov, ki med Japonsko in Slovenijo trajajo že skoraj 30 let, občanom in obiskovalcem Lendava pa ponuja nov prostor za druženje v naravi. Cilj tega projekta, ki ga je župan Janez Magyar sprejel z navdušenjem, je tudi povezovanje lokalne skupnosti in gospodarstva.

Občina Lendava bo za uresničitev projekta poiskala ustrezno lokacijo, kjer bi projekt sajenja češenj v prihodnje lahko uresničili in se tako kot je na Japonskem običajno, v spomladanskem času družili na pikniku po krošnjami cvetočih češenj.
vir: pomurec.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Stanovanjski sklad RS je uspešno pridobil 70 milijonov evrov kredita Razvojne banke Sveta Evrope (CEB). Ta je namenjen izvedbi 10 projektov v sedmih regijah za 906 stanovanj, med katerimi je tudi gradnja novih javnih najemnih stanovanj v Lendavi.

»Sklad namerava do leta 2025 zgraditi 906 javnih najemnih stanovanj, od tega 58 oskrbovanih za starejše,« je na današnji novinarki konferenci poudaril direktor sklada Črtomir Remec.

Gre za projekte Pod Pekrsko gorco 2. faza, Nova Dolinska v Kopru, Podbreznik v Novem mestu, Rožna dolina v Novi Gorici, Ob Savi v Kranju, Dolgi most in Podutik Glince v Ljubljani, Lukovica jug, Partizan na Jesenicah in Lendava. Prav tako Sklad pripravlja dolgoročne naložbe za pridobitev 1.171 javnih najemnih stanovanj s pričetkom gradnje od leta 2025 naprej, med katerimi so načrtovana tudi stanovanja v Lendavi.

Stanovanjski sklad RS je sredi avgusta 2021 z Občino Lendava podpisal pogodbo o nakupu zemljišča v velikosti 7.171 m², kjer bodo zgradili do 70 novih javnih najemnih stanovanj in tako občanom Lendave zagotovili nove stanovanjske enote.

Po besedah direktorja Stanovanjskega sklada RS bodo dokumentacijo za pričetek gradnje večstanovanjskih objektov v Župančičevi ulici začeli pridobivati v začetku prihodnjega leta.

vir/pomurec.com / Obcina Lendava

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Občina Lendava je v ponedeljek pridobila gradbeno dovoljenje za projekt večnamenske športne dvorane s plavalnim bazenom in je tako pripravljena na črpanje sredstev iz razpisov ministrstev za tovrstne vsebine, so sporočili iz Občine Lendava. Projekt bo Lendavi zagotovil razvoj športnega, sejemskega in kulturnega turizma, so dodali.

Danes se je župan Občine Lendava Janez Magyar ob tej priložnosti v mestni hiši sestal z načelnico Upravne enote Lendava Štefanijo Hozjan in se ji zahvalil za odlično sodelovanje strokovnih služb Občine Lendava in upravne enote, so še dodali.

Kot je ob predstavitvi projekta junija povedal lendavski podžupan Ivan Koncut bo imela dvorana mali olimpijski bazen, kegljišče, fitnes, prostor za balet in tekaške steze. V njej bo možno igrati tudi športe z žogo, prav tako pa bo namenjena lokostrelstvu.

vir: STA

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Pogodba že sklenjena, zdaj stečajni upravitelj Silvo Zorec čaka, kaj bosta rekla imetnika predkupne pravice. Kupec bo opremo najverjetneje razstavil in odpeljal.

Stečajni upravitelj Silvo Zorec je povedal, da je sklenil pogodbo z najugodnejšim ponudnikom za premoženje, ki se je prodajalo kot celota v stečajnem postopku Nafte Petrochem. Kdo je kupec ne more razkriti, saj postopek še ni končan. Dva imetnika predkupne pravice namreč imata zdaj čas, da se izrečeta o tej svoji pravici. To pomeni, da morata ponuditi vsaj tolikšno kupnino, kot je pripravljen plačati izbrani ponudnik. Predkupno pravica imata Občina Lendava in družba Liberty two methanolLLC iz Delaware ZDA, ki je ob Nafti Petrochem drugi družbenik v podjetju Industrijske storitve s 49-odstotnim poslovnim deležem.

n kaj je bilo mogoče o sklenjeni pogodbi izvedeti neuradno? Kupci naj bi bili Egipčani, vendar naj ne bi šlo za družbo MRI Mansoura for Resins & Chemical Industries, o kateri smo kot o najresnejšem ponudniku poročali septembra. Višina kupnine bi lahko znašala nekaj manj kot tri milijone evrov.

Ob takšnem izidu prodaje ključnega premoženja stečajnega dolžnika so tudi možnosti za ponovni zagon petrokemične dejavnosti oziroma za proizvodnjo formalina in smol na tej lokaciji, nične.

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Revija Finance je izbrala 15 najvplivnejših slovenskih menedžerk, med njimi najdemo dve Pomurki, direktorico in solastnico Varis Lendava Sabino Sobočan in Sandro Županec, direktorico Carthaga iz Odrancev.

Časopisna hiša Finance je izbrala najvplivnejše ženske v poslovnem svetu pri nas. Tudi letos je na prvem mestu Alenka Žnidaršič Kranjc, večinska lastnica skupine Prva, na drugem je prva nadzornica SDH Karmen Dietner, tretje mesto pa je pripadlo dolgoletni direktorici in solastnici Adrie Mobil Sonji Gole. Letos so na lestvici 15 najvplivnejših slovenskih menedžerk tudi štiri novinke.

10. mesto na lestvici je zavzela Pomurka, ki klubuje koronakrizi

Lendavski Varis je pod vodstvom direktorice in solastnice Sabine Sobočan lani ustvaril rekordnih 5,2 milijona evrov čistega dobička, kar ga je uvrstilo na 13. mesto letošnje TOP 101 lestvice najuspešnejših srednjih podjetij. Podjetje, ki proizvaja gotove kopalnice za hotele, bolnišnice, domove za starejše, študentske domove, večstanovanjske stavbe, je lani ustvarilo 29,1 milijona čistih prihodkov od prodaje, kar je 7,4 odstotka manj glede na leto prej, večino jih ustvari v Nemčiji, kjer ima 15-odstotni tržni delež.

Vodenje je pred petimi leti prevzela od očeta in v nekaj letih podvojila prihodke, lani so zgradili novo proizvodno halo v velikosti 2.400 kvadratnih metrov, ki so jo začeli uporabljati letos. Pohvali se lahko tudi, da je lani povprečna plača v podjetju znašala 1.795 evrov, kar je 29 odstotkov nad povprečjem panoge gradbeništvo. Podjetje, ki zaposluje okoli 250 ljudi, je bilo prejšnji mesec nominirano za pomursko podjetje desetletja, do konca leta pa nameravajo zaposliti še okoli 30 ljudi.

Sobočanova širi svoj vpliv tudi kot članica predsedstva in upravnega odbora Pomurske gospodarske zbornice, prav tako je v upravnem odboru Sekcije managerk pri Združenju Manager in v upravnem odboru Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS. Podjetje vsako leto podpira številne kulturne, športne in družabne dogodke ter poletne tabore, sodelujejo tudi v dobrodelnih akcijah.

Pomurki za volanom proizvajalca avtodomov je pripadlo 11. mesto

V zahtevnih in nestabilnih razmerah Sandra Županec zelo dobro krmari proizvajalca avtodomov Carthago, ki zaposluje nekaj več kot 800 ljudi in spada med največje zaposlovalce v regiji. V minulem poslovnem letu so povečali prihodke za 5,6 odstotka, na 217,2 milijona evrov, in ustvarili 8,3 milijona evrov dobička.

Lani so izdelali tridesettisoči avtodom, letos pa so napovedali novo tovarno za proizvodnjo avtodomov, ki jo bodo predvidoma v letu 2023 postavili na deset hektarjev velikem zemljišču v Ormožu. Na začetku bo delo dobilo od 300 do 400 ljudi, potem še dodatnih 200.

Carthago sicer intenzivno vlaga v širitev proizvodnje, v stroje in naprave ter IT-projekte, katerih vrednost je okoli 8 milijonov evrov. Projekt so poimenovali »Projekt+« in bo končan leta 2023, so zapisali v letnem poročilu. V teku pa so tudi končna dela pri prvi fazi širitve oziroma gradnje novih proizvodnih prostorov ob upravni zgradbi v Odrancih.

Podjetje je močno povezano z regijo, poleg sodelovanja s šolami in mladimi podpirajo tudi športnike, med drugim zmagovalca kolesarske dirke Tour de France Tadeja Pogačarja, so še zapisali.

vir: pomurec.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V petek, 12. novembra, so v Lendavi na novo lokacijo premestili zgodovinski subfosilni hrast. Izpred Term Lendava so ga na zahtevo novega lastnika premestili pod lendavski grad.

Poleti 1981 so pri kopanju gramoza v gramoznici pri Petišovcih v globini osem metrov našli subfosilna debla brestov, hrastov, vrb in topolov. Domneva se, da gre za drevesa, ki jih je ob menjavanju svoje struge spodkopala Mura in jih kasneje naplavila ter zasula z debelo plastjo proda.

Najdišče pri Petišovcih je do sedaj najbogatejše tovrstno najdišče v Južni Evropi. Posebno pozornost med najdbami pa ima subfosilno drevo orjaškega hrasta. Celotna dolžina drevesa v času rasti je bila od 30 do 40 metrov, kar ga uvršča med velikane. Sedaj je dolgo le 18 metrov, ker se je pri dvigovanju iz vode zgornji del debla odlomil.

Starost najdbe, ki je bila ugotovljena na podlagi radiokarbonskega datiranja z metodo C14, je okoli 1570 let. Deblo, ki je dobro ohranjeno, ima v spodnjem delu premer 1,2 metra, les na prelomu je čvrst in sive barve, na površini pa pooglenel in razpokan.

Zgodovinski hrast je bila do prejšnjega tedna razstavljen pri Termah Lendava. Na zahtevo novega lastnika hotela pa je bil premeščen na novo lokacijo pod lendavskim gradom.

Vir: pomurec.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Badmintonski klub Mladost Lendava je v dvorani Dvojezične srednje šole pripravil že 16. mladinski turnir Srebrna žogica Lendave. 53 tekmovalcev iz slovenskih klubov se je pomerilo v štirih starostnih kategorijah, na koncu pa je slavilo osem zmagovalcev.

Badmintonski klub Mladost Lendava je minulo soboto v dvorani Dvojezične srednje šole pripravil že 16. mladinski turnir Srebrna žogica Lendave. Tekmovanje je sicer zaradi ukrepov in omejitev potekalo v bolj okrnjeni izvedbi v primerjavi s preteklimi leti. Tokrat se je 53 tekmovalcev iz slovenskih klubov pomerilo v štirih starostnih kategorijah, na koncu pa je slavilo osem zmagovalcev.

Domači predstavniki so dobili kar enajst medalj, od tega štiri zlate.

V kategoriji do 11 let je na tretjem mestu končal Sven Pahor, na šestem pa Tian Somi. Za slednjega je bilo to prvo badmintonsko tekmovanje, zato mu gre še posebej čestitati za napeto tekmo s Tinom Prasnicem (BK Karizma Ravne na Koroškem). Odigrala sta tri nize, od tega zadnjega na podaljške, v katerih je Prasnic zmagal z 28 : 26. Na prvo mesto v tej kategoriji se je zavihtel Maks Trampuž (BK Konex Ljubljana), drugi pa je bil Bor Zaletel (BK Bit Ljubljana).

Pri dekletih je brez večjih težav zmagala Naja Horvat, tretje mesto pa sta si razdelili Mia Oletič in Neža Žitek (vse BK Mladost). Srebro je pripadlo Ihani Mustafić (BK Karizma).
Horvatova se je pomerila tudi v starostni kategoriji do 13 let. V polfinalu je bila od nje boljša Maja Mavec (BK Konex). Po slabše odigranem prvem nizu se je Naja zbrala in drugega odigrala bistveno bolje, kar se je odrazilo tudi na izidu, a je bila nato starejša in večja Ljubljančanka pretrd oreh za Horvatovo. V finalu se je Maja Mavec pomerila z Arijaldo Mustafić (BK Karizma), ki je slavila z 21 : 16 in 21 : 5. Tretje mesto si je Naja Horvat razdelila s Saro Večko (BK Karizma).

Pri fantih do 13 let je si je bronasto medaljo priboril domačin Črt Soldat. Iz skupinskega dela se je prebil v glavni del, kjer je nato v boju za finale moral priznati premoč Janu Vrancetu iz ŠD Sele - Vrhe, ki je nato v finalu po velikem boju izgubil z Dinom Mašićem (BK Medvode). Soldat si je tretje mesto razdelil z Maksom Trampužem.
V kategoriji do 15 let je bil najboljši Maks Mattias (BK Bit), ki je v prav tako napetem finalu z 2 : 1 v nizih ugnal Matica Jaklina (BK Konex). Bron sta si razdelila Anže Novak Lešnik (ŠD Sele - Vrhe) in Nejc Kmetič (BK Konex).

V kategoriji do 17 let je lendavski klub pri fantih zastopal Žiga Doler, in to odlično, saj je postal zmagovalec turnirja. V sklepnih bojih je bil boljši od Matevža Štifterja (ŠD Sele - Vrhe) in Gašperja Bastiča (BK Branik Maribor).

Iva Koša je postala zlata tako v starostni kategoriji do 15 kot tudi do 17 let. Na podelitvi v kategoriji do 15 let sta se ji na stopničkah pridružili še Hana Oletič in Kaja Litrop (vse BK Mladost), ki sta si razdelili tretje mesto. Srebrno medaljo si je priborila Izabela Lever (ŠD Sele - Vrhe).

vir: vestnik.si