Ovir za nakup Nafte Petrochem v stečaju ni več. Sklep o prodaji je potrdilo sodišče, potem ko sta z njo soglašala tudi upniški odbor in Družba za upravljanje terjatev bank. Kupec je egiptovsko podjetje RG for Supplies Export.

Omenjeno podjetje je v Sloveniji za nakup v Lendavi na naslovu stečajnega dolžnika ustanovilo podjetje Marcus Aurelius, njegova direktorica Darja Erceg pa je povedala, da izpeljava pogodbe še poteka in da bo uresničena v tem ali na začetku prihodnjega meseca. Potrdila je tudi, da bodo opremo preselili, najprej najbrž v Egipt, nepremičnine pa ponudili na trgu, ker je to interes kupca od samega začetka. Več pa za zdaj ne more povedati.

Po besedah stečajnega upravitelja Silva Zorca občina Lendava ni izkoristila predkupne pravice, ki je kot zadnja imela to možnost, saj se ji je družba Liberty Two Methanol LLC iz Delawara v ZDA že prej odpovedala.

Na občini Lendava so pojasnili, da je občina pri stečajnem upravitelju večkrat poizvedovala o prodaji, 9. decembra pa so dobili pisno zagotovilo, da novi kupec vzpostavlja ekološko neoporečno industrijo ter da so dostopne poti vpisane v parcele kot služnost.

"Najugodnejši ponudnik nas je obvestil, da je že opravil nekaj informativnih pogovorov z interesenti za nakup zemljišč v industrijski coni Nafte v Lendavi. Interesenti za nakup zemljišč so pomembni evropski izdelovalci iz kovinskopredelovalne industrije oziroma logistične dejavnosti, ki bi ob nakupu zemljišč zagotovo odprli številna delovna mesta v Lendavi. Pri njih naj bi obstajal celo strah, ali bo lokalni trg delovne sile lahko zagotovil njihove potrebe. Vsi interesenti naj bi vzpostavili ekološko neproblematične dejavnosti," je povedal direktor občinske uprave Mihael Kasaš.

Kupnina v višini 2,8 milijona evrov
Po prodaji, vredni 2,8 milijona evrov, bo unovčena večina Petrochemovega premoženja, nekaj malega zalog formalina bodo prodali v kratkem, potem pa bo stečajni postopek, ki se je začel septembra 2014, končan, je še povedal Zorec.

Stečajno premoženje je decembra 2019 sicer prodal družbi Technobell iz Kopra, a je ta od nakupa odstopila. Po prodaji ključnega Petrochemovega premoženja možnosti za ponovni zagon petrokemične dejavnosti oziroma za pridobivanje formalina in smol v Lendavi praktično ni več.

Kompleks zemljišč in tovarniških objektov
Nepremičnine v naravi obsegajo kompleks zemljišč, tovarniških objektov ter infrastrukture in rezervoarjev z obrati formalina, sintetičnih mas in fenolnih smol v industrijski coni Nafte Lendava, pa tudi 51-odstotni poslovni delež v družbi Industrijske storitve.

Obrat formalina predstavljajo zemljišča in zgradbe za pridobivanje formalina v tovarnah F1, F2 in F3 ter skladiščni prostori za skladiščenje formalina in surovine metanola skupaj s procesno opremo. Pri obratu sintetičnih mas gre za zemljišča in zgradbe za izdelavo sintetičnih mas vključno s skladiščnimi prostori za skladiščenje ureje, melamina, drugih surovin in izdelkov ter procesno opremo. Obrat fenolnih smol obsega zemljišča in zgradbe za izdelavo fenolformaldehidnih smol, vključno s skladiščnimi prostori za skladiščenje fenola in fenolformaldehidnih smol, ter procesno opremo.

K spremljevalni podporni enoti pa spadajo zemljišča in zgradbe upravne zgradbe, razvojnega laboratorija, laboratorija za preverjanje kontrole kakovosti, enote za izvajanje tehtanja in ostale logistike, enote energetskih medijev ter rezervoar za skladiščenje metanola in oprema.
V sklopu je prodana tudi najnovejša tovarna formalina F2, ki je bila zgrajena po najvišjih ekoloških standardih in zagnana leta 2009. Delala je samo do stečaja Nafte Petrochem septembra 2014. Vredna je bila 6,1 milijona evrov, podjetje pa se je za naložbo zadolžilo.

vir: rtvslo.si

V ponedeljek, 10. januarja, je v Gledališki in koncertni dvorani v Lendavi potekala prireditev ob spominskem dnevu Sándorja Szúnyogha na kateri so podelili nagrade zmagovalcem literarnega natečaja Sándorja Szúnyogha.

Zbrane je najprej nagovoril direktor Zavoda za kulturo madžarske narodnosti Mihael Šooš, ki je med drugim tudi predstavil življenje Sándorja Szúnyogha.

Sándor Szúnyogha se je rodil v Dolnjem Lakošu leta 1942 v kmečki družini in po lendavski osnovni šoli, je leta 1963 končal učiteljišče v Murski Soboti. Od tam ga je pot vodila v Domanjševce, kjer je poučeval na tamkajšnji osnovni šoli, vse do leta 1969, ko je sprejel delo prevajalca na lendavski občini. Diplomiral je na Mariborski Pedagoški fakulteti, ter si nato pridobil še učiteljsko diplomo v Sombotelu. Od leta 1972 je začel delati v uredništvu tednika Népújság ter hkrati bil radijski sodelavec v Murski Soboti. V tem času je bil urednik letopisa Naptár. Od leta 1992 do svoje smrti je bil urednik in direktor Studia madžarskih programov RTV Slovenija.

V kulturnem programu z naslovom »Narava – Domovina – Kritičnost: Szúnyogh 80« so prisotni lahko prisluhnili mislim literarnega zgodovinarja Lajosa Benceja o delu in miselnosti Sándorja Szúnyogha. Besedilo je interpretiral Misi Štampah, program pa so z gibi in glasbeno adaptacijo poezije Sàndorja Szúnyogha obogatili Éva Nađ in skupina Kis-Hétrét iz Zalaegerszega.

Programu je sledila podelitev nagrad zmagovalcem literarnega natečaja Sándorja Szúnyogha. V literarnem natečaju Sándorja Szúnyogha za šolsko leto 2021/2022 je sredi oktobra leta 2021 sodelovalo 44 osnovnošolcev in 15 srednješolcev.

Dela je ocenila strokovna žirija, ki so jo sestavljali Mária Pisnjak, višja svetovalka za madžarski jezik pri Zavodu za šolstvo Republike Slovenije, Elizabeta Tóth, višja svetovalka za šolstvo narodnosti pri Zavodu za šolstvo Republike Slovenije in dr. Lajos Bence, pesnik in prejemnik nagrade Attile Józsefa.

Nagrado Sándorja Szúnyogha, to je pesnikov portret, delo slikarja Lászla Nemesa, prejme tekmovalec z najvišjim številom zbranih točk. V letu 2022 je nagrado prejela Barbara Tivadar, dijakinja Dvojezične srednje šole Lendava, ki je ob priložnosti tudi prebrala svoj esej.

Poleg tega je žirija podelila tri nagrade v vsaki starostni skupini. Nagrade so prejeli:

Osnovna šola – 6. razred:
1. mesto: Čivre Adam, DOŠ I Lendava
2. mesto: Gal Alja, DOŠ Genterovci
3. mesto: Kerékgyártó Blanka, DOŠ Prosenjakovci

Osnovna šola – 7. razred:
1. mesto: Ruzsics Dorka Ildikó, DOŠ I Lendava
2. mesto: Kiss Virág, DOŠ Prosenjakovci
3. mesto: Füle Zoja Ajda, DOŠ Genterovci

Osnovna šola – 8. razred:
1. mesto: Tátrai Kovács Kinga Ávila, DOŠ I Lendava
2. mesto: Koren Benita, DOŠ I Lendava
3. mesto: Lebar Lara, DOŠ I Lendava

Osnovna šola – 9. razred:
1. mesto: Koter Rebeka, DOŠ I Lendava
2. mesto: Magyar Miha, DOŠ I Lendava
3. mesto: Ježovnik Eva, DOŠ Dobrovnik

Jubilejno nagrado je prejela Elisa Lebar.

Srednja šola I. – II. letnik:
1. mesto: Kepe Buda György, DSŠ Lendava
2. mesto: Treiber Maja, DSŠ Lendava
3. mesto: Abraham Alida Kiara, DSŠ Lendava

Srednja šola III. – IV. letnik:
1. mesto: Bažika Filip Franc, DSŠ Lendava
2. mesto: Neubauer Karmen, SPTŠ Murska Sobota
3. mesto: Njakaš Noemi, DSŠ Lendava

Nagrade za najboljše eseje sta podelila Jutka Király Meszelics, odgovorna urednica Zavoda za informativno dejavnost madžarske narodnosti in Mihael Šooš, direktor Zavoda za kulturo madžarske narodnosti.

vir: pomurec.com

Občina Lendava je v začetku leta 2022 pričela z izgradnjo kolesarskih stez. Izgradnja steze na relaciji Genterovci-Radmožanci se je že pričela, izgradnja steze na relaciji Dolga vas-Lendava in Lendava-Trimlini pa se bo pričela še v tem mesecu.

Kolesarska steza Lendava-Dobrovnik-Kobilje

Kolesarska steza na relaciji Genterovci-Radmožanci se gradi v sklopu projekta Kolesarska steza Lendava-Dobrovnik-Kobilje. V sklopu projekta je predvideno še dokončanje bankin in brežine kolesarske steze ter postavitev prometne signalizacije.

Kolesarska steza bo potekala po desnem robu lokalne ceste Genterovci-Radmožanci v skupni dolžini 1.763 m, od tega je dvosmerna kolesarska steza dolžine 1.691 m ter enosmerna kolesarska steza v naselju Radmožanci dolžine 72 m. Širina enosmerne kolesarske steze je 1,6 m, širina dvosmerne kolesarske steze je 2,5 m.

Investicija v vrednosti 362.498,10 EUR z DDV, je sofinancirana s strani Ministrstva za infrastrukturo in EU kohezijskega sklada, v višini 214.796,98 EUR, dela izvaja Legartis d.o.o. in se bodo zaključila predvidoma do konca septembra 2022.

Kolesarska steza Lendava-Velika Polana-Črenšovci

Do konca maja 2023 je predvidena izgradnja tudi kolesarske steze na relaciji Dolga vas – Lendava in Lendava – Trimlini, ki je del projekta Kolesarska steza Lendava-Velika Polana-Črenšovci.

Steza je razdeljena na dva odseka, in sicer na odsek A, ki se začne v Dolgi vasi pri pokopališču, poteka po trasi nekdanje železnice in se zaključi v Slomškovem naselju, kjer se naveže na že zgrajeno kolesarsko in pešpot ob nekdanjem Kobiljskem potoku. Dolžina odseka A je 1.650 metrov.

Odsek B se začne pri počivališču za kolesarje, nasproti trgovine Spar, kjer je zaključek obstoječe peš in kolesarske steze, poteka na levem bregu reke Ledave do mostu pri DOŠ 1, kjer prečka reko in nadaljuje po desnem bregu do naselja Trimlini. Dolžina odseka B je 2.275 m. Kolesarska steza je dvosmerna, širine 2,5 metra.

Projekt, katerega izvajalec je Nograd d.o.o. s partnerjem Legartisom d.o.o., v vrednosti 635.850,74 EUR z DDV je sofinanciran s strani Ministrstva za infrastrukturo in EU kohezijskega sklada v višini 414.904,10 EUR.

vir pomurec.com

V pomurskih občinah Lendava, Ljutomer, Črenšovci, Velika Polana in Razkrižje je od 23. decembra do 31. januarja 2022 razgrnjen osnutek državnega prostorskega načrta za prenosni plinovod R15/1 Lendava - Ljutomer. V občinah, v katerih bo postavljen plinovod, bodo potekale tudi javne obravnave.

Namen javne razgrnitve osnutka državnega prostorskega načrta (DPN), poročila o vplivih na okolje, osnutka okoljevarstvenega soglasja in strokovnih podlag je seznanitev javnosti z načrtovanimi prostorskimi ureditvami. Javna razgrnitev bo potekala v decembru 2021 in januarju 2022 na spletnem portalu gov.si, v prostorih Ministrstva za okolje in prostor, Direktorata za prostor in v prostorih Občin Lendava, Velika Polana, Črenšovci, Razkrižje in Ljutomer.

Cilj prenosnega plinovoda R15/1 Lendava - Ljutomer je povezati slovenski in madžarski plinovodni sistem. V okviru projekta nameravajo poleg gradnje prenosnega plinovoda razširiti obstoječo merilno regulacijsko postajo Ljutomer, zgradili bodo tudi sekcijsko zaporno postajo. Načrtovan je tudi sistem katodne zaščite in ureditev pripadajoče prometne in elektroenergetske infrastrukture.

Prenosni plinovod je del omrežja zemeljskega plina, pretežno se nahaja pod površino zemlje, razen na območjih plinovodnih objektov, to sta merilna regulacijska in sekcijska zaporna postaja. Načrtovana je trasa plinovoda v dolžini približno 21 kilometrov, ki bo potekala vzporedno s plinovodom M9, in sicer od priključnega odseka Lendava na zahodni strani avtoceste, proti Gornjemu Lakošu in potem severno od naselij Gaberje, Kapca, Hotiza, Dolnja Bistrica, Razkrižje in Pristava do Ljutomera.

V okviru javne razgrnitve osnutka državnega prostorskega načrta bodo potekale tudi javne obravnave po občinah, skozi katere bo tekla trasa plinovoda. Te bodo 13. januarja za občine Ljutomer, Črenšovci in Razkrižje ter 18. januarja za občini Lendava in Velika Polana. Javnost lahko do konca javne razgrnitve, to je do 31. januarja 2022, poda svoje mnenje in predloge. To lahko storijo v občinah, kjer je gradivo javno razgrnjeno.

Pripombe lahko pošljejo tudi na ministrstvo za okolje in prostor oz. tiste, ki se nanašajo na gradivo v zvezi s postopkom presoje vplivov na okolje, na Agencijo RS za okolje.

vir: pomurec.com

V preddverju lendavske gledališke in koncertne dvorane so odprli letošnjo zaključno fotografsko razstavo članov Foto-video kluba Lendava.

S tem zaključujejo svoje letošnje aktivnosti, ki jih je kljub pandemiji bilo kar precej, je povedal predsednik Foto-video kluba Lendava Borut Graj. V avli lendavske gledališke in koncertne dvorane so tudi lani ob zaključku leta pripravili razstavo. Na zaključni razstavi v lendavskem kulturnem domu se avtorji predstavljajo s fotografijami, ki so tudi njim najbolj blizu, jim veliko pomenijo: »Motivi razstavljenih fotografij so zelo različni, od pokrajine do portretov. Nastale so tako v Prekmurju, kakor tudi drugje po Sloveniji in v drugih državah. Na ogled je 26 fotografij naših trinajstih članov, torej je vsak iz svoje zbirke fotografij izbral dve.«

Člani Foto-video kluba Lendava so imeli prejšnji mesec tudi v Centru Banffy v Lendavi fotografsko razstavo z naslovom Od Pinc do Hodoša, kjer so predstavili življenje na obeh straneh meje z Madžarsko. Njihov član, fotograf Bojan Sobočan, je v avli Univerzitetne knjižnice Maribor razstavljal zbirko svojih fotografij Zlomljena. Razstavo so pripravili ob 10. obletnici Svetovalnice za žrtve nasilja in zlorab Maribor.

Septembra so se člani Foto-video kluba Lendava predstavili na razstavi v Srbiji, v vojvodinskem mestu Kanjiža v sklopu 69. literarnega tabora. Junija pa so v lendavskem Muzeju meščanstva pripravili razstavo njihove članice Dore Tüske z naslovom Modri cvet cianotopije. Borut Graj se je z razstavo svojih fotografij z naslovom Potovanje predstavil v Studiu madžarskih programov RTV Slovenija v Lendavi. Članica Biserka Sijarić pa je svoje fotografije predstavila na razstavi v Varaždinu. V Foto-video klubu Lendava se lahko pohvalijo tudi z dobrim sodelovanjem s fotografskimi društvi iz sosednjih držav.

vir: vestnik.si

predstavili 23. številko revije Lindua

V Sinagogi Lendava je v četrtek, 16. decembra, potekala predstavitev 23. številke multikulturne strokovno-družboslovno-literarnoumetnostne revije Lindua.

Tudi pri ustvarjanju tokratne številke je sodelovalo več avtorjev, ki so svoje prispevke za objavo v reviji odstopili brezplačno. Prispevki se delijo na osebnosti, eseje, študije, kritike, recenzije, književnost in zanimivosti.

Sklop osebnosti tokrat zaobjema tri intervjuje. Gabrijela Zver se je pogovarjala z Ferencem Hajósem, častnim občanom Občine Lendava, ki je bil prvi veleposlanik Slovenije na Madžarskem. Njen drugi sogovornik pa je bil Lajos Bence, upokojeni učitelj, profesor, novinar in umetnik. Tretji intervju pa je pripravila Ilona Zadravec-Szekeres, ki se je pogovarjala z Judit Zágorec-Csuka, pesnico madžarske narodnosti.

Eseje, študije in kritike so napisali različni avtorji. Sindi Časar je pisala o življenju Primorcev v Prekmurju, Dejan Süč o tem kako je Dolnja Lendava postala »velika občina«, Ines Varga pa o 150 letih knjižnične dejavnosti v Lendavi. Atila Pisnjak je orisal zgodovino gradnje meščanske šole v Lendavi, Tanja Šimonka pa je pripravila prispevek o umetnici Mariki Danč Roth. Poleg omenjenih so vlključeni še trije prispevki v madžarskem jeziku, ki so jih pripravili Atilla Pinjak, Halász Albert ter Vida Dorian in Bandi Szabolcs.

Literarna dela so prispevali Ivanka Bratkovič, Péter Pál, Béla Szomi Kralj, Lajos Bence, Judit Zágorec-Csuka, Ana Vida ter Olga Paušič. V sklopu zanimivosti pa Franc Horvat Meštrovič predstavlja mednarodno sodelovanje športnih zvez iz Lendave in županije Zala. Roberta Turk je predstavila 50 let delovanja Dvojezične osnovne šole II Lendava. Samo Sankovič je pisal o arheološki razstavi »Zemlja, ogenj, voda« na lendavskem gradu. Gabrijela Zver pa je pripravila prispevek Srečanje gimnazijcev z Jungom …, v katerem so razmišljanja dijakov Dvojezične srednje šole v Lendavi ob srečanju z izjavami psihoanalitika Junga.

Na koncu so v revijo vključene še fotografije članov Foto-video kluba Lendava, s katerimi so letos prvič sodelovali.

Publikacijo, ki jo od leta 2007 izdaja Knjižnica - Kulturni center Lendava, je letos ustvarjal uredniški odbor s člani: Ines Varga, Gabriela Zver, Bence Lajos, Dejan Süč, Maja Budin in Sindi Časar.

vir: pomurec.com

Na okrajnem sodišču v Lendavi KG Lendava zaradi motenja posesti toži Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov.

Hotiški kmetje so marca začeli orati zemljo v Benici, ki jim jo je v skupni velikosti 83 hektarjev na osnovi arbitražnega sporazuma in zaradi izgubljenih zemljišč dal v zakup Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov (SKZG). Z namenom, da zemljo obdelajo, so istočasno tja prišli s stroji tudi traktoristi, ki jih je na delo napotilo Kmetijsko gospodarstvo (KG) Lendava, kateremu pa SKZG ni podaljšal zakupne pogodbe. Ta se je iztekla konec decembra lani.

Zaradi nastale situacije je posredovala celo policija, dogodek pa se je končal tako, da so se delavci KG Lendava umaknili. Jožef Magyar, član uprave in solastnik KG Lendava, je takrat napovedal, da bo spor s SKZG prišel na sodišče. Prva tožba bo tožba zaradi motenja posesti in tako naprej, je še dejal Magyar.

V ponedeljek je na okrajnem sodišču v Lendavi potekala glavna obravnava, povezana z omenjenim dogodkom in tožba KG Lendava zoper SKZG zaradi motenja posesti. Kot so za Vestnik.si pojasnili na lendavskem okrajnem sodišču, se je glavna obravnava zaključila: »Sklep o motenju izide pisno. Na glavni obravnavi je bil izveden celoten dokazni postopek, vključno z zaslišanjem zakonitega zastopnika tožeče stranke in sedmih prič.«
vir: vestnik.si

Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za kulturo RS so v petek, na Ta veseli dan kulture, že peto leto zapored, podelili nazive občinam, ki posebno pozornost posvečajo knjigi, bralni pismenosti in kulturi. Med njimi je tudi občina Lendava.

Namen javnega natečaja Branju prijazna občina je promocija dobrih praks, ki jih za izboljšanje bralne pismenosti, spodbujanje branja in razvoj bralne kulture izvajajo občine. Z nazivom želijo nagrajevati in spodbujati aktiven prispevek občin k izboljšanju bralne pismenosti, spodbujanju branja in razvoju bralne kulture v lokalni skupnosti.

V občini Lendava so k angažiranim aktivnostim dvigovanja ravni pozitivnega odnosa do knjig in bralne kulture pristopili po tem ko so zaznali znatno znižanje zanimanja za izposojo knjig na območju Lendave. Pristopili so z mehkimi vsebinami, spodbudami in gestami ter si v letu 2020 in 2021 prizadevali oznanjati pomen knjig in branja.

Knjigi daje Občina Lendava velik poudarek kot darilu, in sicer knjigam domačih avtorjev ter knjigam o ključnih lendavskih znamenitostih, osebnostih in mejnikih v izdajah lendavskih javnih zavodov. Tako so s knjižnim darilom za uvod v izobraževanje obdarili letošnje prvošolčke, že nekaj let pa s kakovostnim knjižnim darilom nagrajujejo tudi najuspešnejše šolarje. Kot darilo pa se knjiga znajde tudi na protokolarnih dogodkih, obiskih in različnih srečanjih.

Občina Lendava s številnimi odkupi, sofinanciranji ter spodbudami tudi podpira izdajo številnih knjižnih izdaj lendavskih društev in javnih zavodov.

Ob dejstvu, da so zaradi izostanka dogodkov v glavnini leta plakatni stebri v mestu samevali prazni, je Občina Lendava vse plakatne stebre v mestu prelepila z različnimi motivi, povezanimi z branjem in knjigami.

Nastala je tudi akcija Knjiga je dobra izbira, kjer so izbrane posameznike najrazličnejših poklicev in starosti prosili za njihove knjižne predloge. Z izborom želijo sporočati, da je potreba po branju splošna, saj jih večina ni poklicno povezana z literaturo.

V občini so letos obeležili tudi 150 obletnico ustanovitve Meščanskega bralnega društva, v sklopu katerega je delovala tudi knjižnica s 673 knjigami, na voljo pa so bili tudi dnevno časopisje, leposlovne revije, gospodarski zbornik in revije za prosti čas. Na ta pomenljivo obletnico in dejavnost spominja tudi spominska tabla na pročelju mestne hiše.

Pomembno vlogo na področju bralne kulture v Lendavi imata tudi Zavod za kulturo madžarske narodnosti in Zveza kulturnih društev Lendava, ki s svojo založniško dejavnostjo v madžarskem in slovenskem jeziku podpirata knjižne izdaje proze in pesmi pretežno domačih avtorjev ter druge kakovostne publikacije na področju domoznanstva, zgodovine, strokoven in poljudne periodike, medtem ko je Galerija-Muzej Lendava pristojna predvsem za monografije likovnih umetnikov in strokovne muzejske publikacije.

Od leta 2017 je nazive Branju prijazna občina prejelo že 52 občin. Letos ga je na novo prejelo šest občin, poleg Lendave še Kozje, Ribnica, Slovenj Gradec, Trbovlje in Vodice. Naziv je veljaven tri leta, po tem obdobju bodo prejemnice naziva strokovni komisiji znova predstavile svoje nove projekte, da bodo veljavnost naziva podaljšale.

vir: pomurec.com

Gorica – Nafta 1:0(0:0)
Nafta 1903:
Galoši, Haljeta (od 78.min Csaba), Szökrönyös, Novinič, Szabó (od 68.min Drk), Kumer, Németh, Rebernik, Florjanc, Korošec in Vinko (od 81.min Stare).

Srečanje 11.kroga 2.SNL ki je bilo zaradi bolezni v moštvu ND Gorica v rednem terminu preloženo, se je danes odigralo na igrišču Športnega parka Nova Gorica. Prvi in edini gol srečanja je v 77,min zadal 21 letni vezist Gorice, Abel Marc. Naša ekipa ostaja s 26.točkami na 4.mestu lestvice, kar se lahko spremeni že v soboto, 4.12.2021, ko ob 13.uri Nafta igra v gosteh proti moštvu Krškega.

vir: nafta1903

V petem poskusu je opozicijski predlog za prepoved hidravličnega lomljenja v Sloveniji oziroma frackinga, s katerim se želi preprečiti britanski družbi Ascent Resources, ki ima koncesijo za pridobivanja plina v Petišovcih, uspel. Državni zbor je s 46 glasovi sklenil, da je primeren za nadaljnjo obravnavo.

Po štirih neuspelih poskusih je za predlog novele zakona o rudarstvu, ki prepoveduje pridobivanje ogljikovodikov z metodo frackinga, glasovalo 46 poslancev. Poleg predlagateljev in poslanske skupine nepovezanih poslancev so predlog zakona podprli tudi v SNS in poslanca narodnostnih manjšin Ferenc Horvath ter Felice Žiža.

Varen in nevaren fracking

Vlada je že pred časom napovedala svoj predlog zakona, ki bi uredil področje in ločil med hidravličnim lomljenjem kamnin velikega obsega v skrilavcih ter hidravličnim lomljenjem manjšega obsega v peščenjakih. Prepovedano bi bilo zgolj hidravlično lomljenje večjega obsega.

"Varnega frackinga ni. Nihče nam ne more jamčiti, da se v globinah vrtin ne more kaj zalomiti, kar bo potem vodilo v uhajanje strupenih snovi, v onesnaževanje podtalnice in v ogrožanje zdravja ljudi. Zato je povsem jasno, da je fracking treba enostavno in v celoti prepovedati," je v razpravi pojasnila prvopodpisana predlagateljica opozicijskega zakona Nataša Sukič.

Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Aleš Mihelič je posvaril, da bi se z zakonom poseglo v upravičena pričakovanja koncesionarjev, ki temeljijo na njihovih pravnomočnih odločbah, ob tem pa tudi poudaril, da gre glede na geološko strukturo v Prekmurju za peščenjake, kjer je za črpanje plina potrebna bistveno manjša količina vode, ki ima minimalen vpliv na okolje. Podpora opozicijskemu predlogu sedaj pomeni, da gre zakon v nadaljnjo obravnavo na resorni odbor.

Takšni posegi so se v Petišovcih že izvajali

Eden od bolj glasnih pobudnikov za prepoved frackinga je ves čas tudi Dejan Židan, ki je pred glasovanjem dejal, da je za Prekmurce in vse državljane pomemben dan, saj se bo glasovalo o zaščiti pred škodljivim frackingom, ki ogroža Prekmurje, Prlekijo in celotno Slovenijo.

Eden od nasprotnikov zakona pa je bil med drugim šef poslancev NSI Jožef Horvat, ki mu zdaj mnogi očitajo, da je svojo regijo pustil na cedilu. Zakaj Horvat ni glasoval proti frackingu? "Če gremo vprašat ljudi, kaj je fracking, jih veliko ne bo vedelo, ima pa ta beseda negativno konotacijo. To je odlična snov za politični populizem. V tem zakonu niti ni natančno opredeljena definicija frackinga, torej prepovedujemo nekaj, a ne vemo pa kaj. Za populizem je to povsem dovolj," meni pomurski poslanec. Kot pojasnjuje, proizvodnja zemeljskega plina in nafte na območju Murske depresije neprekinjeno poteka že od leta 1943.

V tem času je bilo izvrtanih preko 160 vrtin, od leta 1956 do danes je bila hidravlična stimulacija manjšega obsega, ki jo želijo Britanci zdaj ponovno izvajati, izvedena že več kot stokrat. "V vsej zgodovini ni bilo evidentiranih nobenih negativnih vplivov hidravlične stimulacije na okolje," poudari Horvat.

Vladna rešitev podobna nemški

Na argumente, da je fracking v mnogih evropskih državah že prepovedan ali vsaj začasno prepovedan, pa Horvat pravi, da je rešitev, ki jo je pripravilo infrastrukturno ministrstvo, ravno zelo podobna francoski in nemški ureditvi. Slednja namreč prepoveduje tako imenovano nekonvencionalno hidravlično lomljenje, medtem ko je uporaba hidravličnega lomljenja v peščenjakih in drugih kameninah dovoljena. "Upam, da bo prevladala zdrava pamet, saj se lahko poslovimo od eksploitacije zemeljskega plina, ki ga črpamo na petišovskem polju, če bo ta zakon sprejet. Vsi, ki se v Lendavi poceni ogrevajo s pomočjo tega plina, bodo morali zamenjati enegent," še opozarja Horvat in dodaja, da bi ta popolna prepoved lahko imela negativne posledice tudi na izkoriščanju geotermalne energije.

Partner britanske družbe Ascent Resources, slovensko podjetje Geoenergo ima veljavno koncesijo do maja 2022, a ima po interventnem zakonu PKP9 možnost, da zaradi epidemije zaprosi za podaljšanje rudarskih pravic za 18 mesecev. Vlogo je že bila oddana, a do odločitve o njej naj še ne bi prišlo. Britanci so sicer zaradi zapletov pri pridobivanju okoljevarstvenih dovoljenj za črpanje plina na Petišovskem polju v sporu s Slovenijo in so tudi sprožili postopke za začetek tožbe države pred arbitražnim sodiščem. Za popolno prepoved frackinga so se zavzele številne nevladne organizacije in tudi lendavska občina.

vir vestnik.si

V četrtek sta Lendavo obiska japonski veleposlanik v Sloveniji Hiromichi Matsushima in kulturna atašejka japonskega veleposlaništva Sayaka Yamashita. V mestni hiši je delegacijo veleposlaništva sprejel župan Občine Lendava Janez Magyar, ki se mu je pridružil predsednik uprave podjetja Daihen Varstroj Matjaž Vnuk.

Župan je veleposlaniku predstavil občino in ključne razvojne projekte, z delegacijo japonskega veleposlaništva pa so se pogovarjali tudi o novih priložnostih sodelovanja na kulturnem in gospodarskem področju.

Veleposlanik Hiromichi Matsushima je ob obisku Lendave predstavil projekt zasaditve japonskih češenj v naši občini. Namen sajenja Sakura češnjevih dreves je vzpostavitev in nadaljevanje dobrih diplomatskih odnosov, ki med Japonsko in Slovenijo trajajo že skoraj 30 let, občanom in obiskovalcem Lendava pa ponuja nov prostor za druženje v naravi. Cilj tega projekta, ki ga je župan Janez Magyar sprejel z navdušenjem, je tudi povezovanje lokalne skupnosti in gospodarstva.

Občina Lendava bo za uresničitev projekta poiskala ustrezno lokacijo, kjer bi projekt sajenja češenj v prihodnje lahko uresničili in se tako kot je na Japonskem običajno, v spomladanskem času družili na pikniku po krošnjami cvetočih češenj.
vir: pomurec.com

Stanovanjski sklad RS je uspešno pridobil 70 milijonov evrov kredita Razvojne banke Sveta Evrope (CEB). Ta je namenjen izvedbi 10 projektov v sedmih regijah za 906 stanovanj, med katerimi je tudi gradnja novih javnih najemnih stanovanj v Lendavi.

»Sklad namerava do leta 2025 zgraditi 906 javnih najemnih stanovanj, od tega 58 oskrbovanih za starejše,« je na današnji novinarki konferenci poudaril direktor sklada Črtomir Remec.

Gre za projekte Pod Pekrsko gorco 2. faza, Nova Dolinska v Kopru, Podbreznik v Novem mestu, Rožna dolina v Novi Gorici, Ob Savi v Kranju, Dolgi most in Podutik Glince v Ljubljani, Lukovica jug, Partizan na Jesenicah in Lendava. Prav tako Sklad pripravlja dolgoročne naložbe za pridobitev 1.171 javnih najemnih stanovanj s pričetkom gradnje od leta 2025 naprej, med katerimi so načrtovana tudi stanovanja v Lendavi.

Stanovanjski sklad RS je sredi avgusta 2021 z Občino Lendava podpisal pogodbo o nakupu zemljišča v velikosti 7.171 m², kjer bodo zgradili do 70 novih javnih najemnih stanovanj in tako občanom Lendave zagotovili nove stanovanjske enote.

Po besedah direktorja Stanovanjskega sklada RS bodo dokumentacijo za pričetek gradnje večstanovanjskih objektov v Župančičevi ulici začeli pridobivati v začetku prihodnjega leta.

vir/pomurec.com / Obcina Lendava