Podrobnosti
Kategorija: Novice

Velika pričakovanja postala veliko razočaranje. Izvajalce obnovitvenih del najema nizozemsko podjetje.

Peter Molnar ni več direktor Term Lendava. Na njegovo mesto je prišel zadnje dni septembra Daniel Kovacs, prav tako s stalnim bivališčem v Budimpešti. Zakaj je prišlo do zamenjave, ni znano. V bistvu pa to tudi ni vredno velike pozornosti. Molnar, ki je mesto direktorja prevzel februarja lani, namreč ni obetal trajnosti pri vodenju družbe, saj kot freelancer svoje storitve menedžerja ponuja na trgu. Njegove ambicije pa zagotovo presegajo raven zaprtega hotela in nedelujočega turističnega kompleksa, kar so Terme Lendava tudi postale. Terme Lendava za lani tudi niso oddale letnega poročila na Ajpes, kar bi sicer morale storiti do konca avgusta. Zaradi dviga cen storitev v tem letu v odprtem apartmajskem naselju ter avtokampu, ki so v primerjavi z lani poskočile za nekajkrat, pa so lendavskim termam hrbet obrnili tudi številni zvesti gostje.

Obljube madžarskega lastnika, državnega energetskega sklada Comitatus, ki je termalno kopališče kupil od Save leta 2018, se torej spreminjajo v novo razočaranje. Kljub temu, da je kupnina v višini devet milijonov evrov veliko obetala v smislu hitre obnove in zagona dejavnosti s turistično ponudbo na višji ravni, iz česar bi se naložba lahko poplačevala, je zgodba zašla v drugo smer.
Znano je bilo ves čas, da bo obnova zaradi dotrajanosti objektov in sistemov zahtevna ter draga, toda zdaj se ta vleče kot jara kača. Pri tem pa je treba izpostaviti še to, da obnovitvena dela ne potekajo v okviru Term Lendava, ampak izvajalce najema podjetje s sedežem v kraju Ede na Nizozemskem. In kar nekaj domačih podjetij se je pri tem poslu že opeklo. To in pa neobičajni pristop k obnovitvenim delom pri poznavalcih že vzbuja pomisleke, tudi sume, da gre za sporne posle, celo za pranje denarja.

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Bralni krogi - predhodniki današnjega knjižničarstva - imajo v Lendavi bogato zgodovino. Prvi tamkajšnji bralni krog, imenovan tudi Meščansko bralno društvo, je bil ustanovljen 24. decembra 1871, čeprav je bil uradno registriran šele novembra 1872.
Ob 150-letnici ustanovitve prvega bralnega kroga v Lendavi so v gledališki in koncertni dvorani organizirali simpozij, na katerem so predavatelji predstavili različne segmente bralne in knjižničarske dejavnosti na lendavskem območju.

Dogodek je organiziral Albert Halasz, direktor Knjižnice – Kulturnega centra Lendava. Po njegovih besedah je bil prvi bralni krog v Lendavi "meščanski bralni krog, ki je združeval takratno inteligenco v Lendavi, predvsem uradnike, ki so imeli možnost plačati članarino v klubu".

Lendavski lekarnar, prvi predsednik bralnega kroga
Lekarnar Bela Kiss je bil prvi predsednik kroga, ki je deloval v takratnem hotelu Krona, današnji lendavski mestni hiši, kjer so imeli tri prostore: čitalnico, prostor za druženje in prostor za zabavo oziroma biljard. Prvi bralni krog, katerega knjižnica je obsegala 673 knjig ali zvezkov, je deloval do konca prve svetovne vojne.
Po prvem bralnem krogu je v Lendavi nastalo kar nekaj podobnih društev in možnosti za izposojo knjig. Svoja bralna društva so ustanovili podjetniki in politične stranke. Tudi mladinski klub je imel svojo knjižnico, podobno Meščanska šola od leta 1872. Svojo knjižnico je imel lokalni tiskar, ki je tako omogočal izposojo knjig.

Razvoj knjižničarstva po drugi svetovni vojni
Vsi bralni klubi in društva so delovali do konca prve svetovne vojne, med vojnama pa te dejavnosti ni bilo. Po drugi svetovni vojni se je začelo ustanavljati knjižničarstvo, kot ga poznamo danes. "Tudi Knjižnica Lendava hrani nekaj knjig tega prvega bralnega kroga," je še povedal njen direktor Albert Halasz.

Na današnjem simpoziju so predavatelji predstavili različne segmente knjižničarstva, po Halaszovih napovedih pa načrtujejo, da bi njihove prispevke izdali tudi v publikaciji. Simpozij se je sklenil z odprtjem priložnostne razstave o knjižničarstvu, ki je na ogled v avli gledališke in koncertne dvorane v Lendavi.

vir: rtvslo.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Iz Lendave sporočajo o novih okužbah med varovanci doma starejših občanov.

Ekipa Doma starejših Lendava je na družbenem omrežju sporočila, da so v domu prepoznali nove okužbe s covidom med varovanci, a so se na razmere dobro pripravili in odzvali hitro. Vzpostavili so sivo in rdečo cono, kjer obiskov ne sprejemajo, za stanovalce pa je dobro poskrbljeno.

Spoštovani stanovalci, svojci in obiskovalci! obveščamo vas, da smo v domu prepoznali nove okužbe z virusom corona-19....

Posted by Dom Starejših Lendava Lendava on Saturday, October 23, 2021

Dom ni zaprt, okuženih dvanajst stanovalcev

"V preostalem delu doma, kjer je nameščena večina stanovalcev, obiski potekajo v skladu z zadnjim obvestilom, ki smo ga objavili na spletni strani doma ter na oglasnih deskah doma," so poudarili v sporočilu. Pred dnevi so sicer na spletni strani objavili obvestilo, da so obiski omejeni na največ dve zdravi osebi in ob upoštevanju pogoja PCT.

Kot je za naš medij pojasnil direktor lendavskega doma Goran Kuzma, je po zadnjih podatkih okužba potrjena pri dvanajstih oskrbovancih, a da se vsi zaenkrat počutijo dobro. V domu je sicer skoraj vseh 174 oskrbovancev (več kot 93 odstotkov) precepljenih z dvema odmerkoma, okužbe pa so zaznali pri osebah, ki večinoma predhodno niso prebolele covida. Stanje je pod nadzorom in na ostalih oddelkih obiski potekajo v skladu z objavljenim obvestilom na spletnih straneh. Direktor nam je še dejal, da je seznanjen z objavami, ki krožijo na družbenih omrežjih, v katerih posamezniki širijo nepreverjene informacije, da naj bi bil dom zaradi okužb zaprt.


Precepljenost oskrbovancev skoraj 96-odstotna, porast okužb v lendavski občini


Na tiskovni konferenci 20. septembra je minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj predstavljal razmere v domovih za starejše, ki so bili v prvem in drugem valu hudo žarišče okužb, saj je spet bilo zaznati porast okužb med oskrbovanci teh ustanov.

Kot je takrat dejal minister, je bilo do konca septembra v domovih za starejše in socialnovarstvenih zavodih cepljenih 95,5 odstotka stanovalcev in 60,5 odstotka zaposlenih. V zadnjih dneh se ravno v lendavski občini soočajo z večjim številom novih okužb. Včeraj so potrdili 17 novih primerov, v zadnjih petih dneh pa skupno že 67.

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Občinski svet je na 19. redni seji sprejel sklep o podelitvi naziva častnega občana Občine Lendava škofu msgr. Antonu Žerdinu Bukovcu za njegovo plemenito in humano delo, ki ga opravlja; kar so prepoznale tudi najvišje avtoritete Vatikana ter mu podelile naziv škofa. Življenje in delo Antona Žerdina Bukovca, rojenega v Čentibi, je posvečeno najšibkejšim in najranljivejšim članom skupnosti v kateri živi, s čimer nam je vsem zgled humanega človeškega delovanja.

Anton Žerdin Bukovec se je rodil 11. junija 1950 v Čentibi pri Lendavi, kjer je bil tudi krščen. Ko je bil star štiri leta, so se z družino preselili v Subotico v Vojvodini, vendar je leto za letom obiskoval sorodnike v Lendavi.

Anton je stopil v frančiškanski red 13. avgusta 1976 v Zagrebu, kjer je na teološki fakulteti tudi končal študij bogoslovja. V petem letniku je prišel na obisk v Zagreb škof iz San Ramona v Peruju in ga pregovoril, da je šel v misijone. Odpotoval je v Limo, kjer se je naučil španščine ter bil leta 1975 v San Ramonu posvečen za duhovnika. Kot župnik je v župniji Atalaya (ki meri kot štiri Slovenije) s svojimi verniki živel 27 let, in je kljub hudim preganjanjem in grožnjam s smrtjo ter odrezan od sveta z njimi vztrajal v amazonskem gozdu več kot leto dni.

Veliko pozornosti je posvečal in še vedno posveča malim amazonskim indijanskim narodom, ki živijo v pragozdu in so praktično pozabljeni od vseh državnih in cerkvenih struktur. Naučil se je njihovega jezika, prevedel jim je liturgične knjige, napisal jim je knjigo s slovnico, skrbi za njih v vseh pogledih.

V letu 1994 je na njegovo pobudo začel oddajati svoj program radio, ki ga je sam osnoval. Najprej je bil slišen le pet kilometrov naokoli, v svetem letu 2000 pa so dosegli, da je bil slišen že skoraj po celi njegovi župniji. Radijski program je predvsem izobraževalnega in informativnega značaja, ima pa tudi verske vsebine. Program pripravljajo v treh indijanskih jezikih. Delo z otroki in skrb za njihovo Izobraževanje sta zanj med najpomembnejšimi nalogami, zato je osnoval tudi več šol, dijaških in študentskih domov, med drugimi tudi univerzo za indijance v Napokiju, kjer je poudarek na izobraževanju učiteljev, ki gredo nazaj med indijance in izobražujejo svoje sorojake.

19. januarja 2002 ga je papež Janez Pavel II. imenoval za škofa v škofiji San Remón v južnoameriški državi Peru. Za škofovsko geslo si je izbral misel svetega Frančiška: »Orodje Tvojega miru«.

Odkar ga je papež imenoval za pomožnega škofa (in leto pozneje za krajevnega škofa) v perujskem San Ramonu, kjer deluje še danes, je večkrat obiskal domačo Lendavo in v cerkvi sv. Katarine Aleksandrijske, kjer je bil krščen, večkrat daroval mašo, pri kateri so ga številni domačini navdušeno poslušali. Lendavo je obiskal tudi letos in daroval mašo ob 20. avgustu.

Lendavčani smo ponosni na svojega rojaka, predvsem na njegovo plemenito in humano delo, ki ga opravlja, kar so prepoznale tudi najvišje avtoritete Vatikana ter mu podelile naziv škofa. Življenje in delo Antona Bukovec Žerdina je posvečeno najšibkejšim in najranljivejšim članom skupnosti v kateri živi, s čimer nam je vsem zgled humanega človeškega delovanja. Občanom Lendave je v čast in ponos, da je človek takšnega kova naš rojak, zato je pomembno, da ga izpostavimo kot dober zgled tudi z nazivom častnega občana Lendave.

vir: lendava.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V soboto, 9. oktobra, je v Komendi potekal 6. mednarodni Pokal Komende v judu. Tekmovanja se je udeležilo 446 tekmovalcev iz 36 klubov iz Slovenije, Hrvaške, Moldavije in Bosne.
Nastopili so tekmovalke in tekmovalci iz Judo kluba Murska Sobota ter iz Judo kluba Lendava, ter dosegli odlične rezultate.

Judoistke kluba Lendava zelo uspešne
Med nastopajočimi so bili tudi judoisti iz Judo kluba Lendava, ki so se odlično odrezali.

V starostni kategoriji mlajši kadeti/kadetinje je Ria Gabor v kategoriji do 52 kg osvojila tretje mesto.

V starostni kategoriji starejši dečki/deklice je Lana Škraban v kategoriji nad 63 kg osvojila prvo mesto, Sara Sep pa v isti kategoriji drugo mesto.

vir sobotainfo.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V Ascent Resources so zaradi aktualnih cen zemeljskega plina lahko zelo zadovoljni.

Britanska družba Ascent Resources, ki črpa plin v Petišovcih, je sporočila, da so trenutne cene zemeljskega plina za 905 odstotkov višje od tistih, ki so jih lanskega septembra v družbi napovedovali. Promptne cene so se tako povzpela na okoli 105 evrov za megavatno uro, na podobni ravni so tudi cene terminskih pogodb za prvo četrtletje 2022.

Zaradi navedenih sprememb na trgu v družbi pričakujejo, da bodo ob obstoječi količini črpanja iz petišovskih vrtin PG-10 in PG-11A in po odbitju stroškov črpanja, proizvodnje in transporta, neto prihodke povečali na najmanj 100 tisoč evrov na mesec.

V sporočilu za javnost pa so navedli še, da so s partnerji v Sloveniji soglasni glede podaljšanja koncesije, presoje vplivov na okolje in dovoljenja za restimulacijo vrtin v Petišovcih.

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Rezultati: 8. krog - 10.10.21
Čentiba : Nafta veterani           3 : 0 (0 : 0)
Bistrica : Prekmurec Dobrovnik 1 : 2 (1 : 0)
Nedelica : ND Renkovci            8 : 0 (7 : 0)
Malibu Panonija : Mostje          3 : 2 (2 : 1)

Lestvica:
# Klub ŠT Z N P GR TČ
1.Dobrovnik  8 8 0 0 37:4 24
2.Čentiba     7 5 1 1 23:9 16
3.ŠD Kobilje 7 4 2 1 18:10 14
4.Bistrica     7 4 0 3 17:13 12
5.Graničar   6 3 1 2 23:13 10
6.Nafta vet.i 8 2 2 4 10:15 8
7.Malibu Pan. 8 2 2 4 13:20 8
8.Mostje      8 2 2 4 15:25 8
9.Nedelica   8 1 2 5 15:25 5
10.ND Renkovci 7 0 0 7 8:45 0

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Čebelarsko društvo Lendava je stoletnico obstoja proslavilo na slovesnosti pri vaškem domu v Lendavskih Goricah. Ob tem so v uporabo izročili obnovljen 81 let star čebelnjak, ki so ga postavili v parku ob učnem čebelnjaku pri Dvojezični osnovni šoli I Lendava. V gledališki in koncertni dvorani pa so predstavili strokovno brošuro Kratka zgodovina čebelarjenja v Lendavi in okolici ter film o društvu in zgodovini čebelarjenja.

Na osrednji slovesnosti so obiskovalce nagovorili predsednik društva Štefan Cigut, član upravnega odbora Čebelarske zveze Slovenije Marjan Časar in župan Občine Lendava Janez Magyar. Pripravili so tudi kulturni program in podelili priznanja in zahvale članom društva ter zahvale za razvoj čebelarstva organizacijam in posameznikom.

Štefan Cigut je v opisu zgodovine dejal, da so čebelarji iz Lendave in okolice tri leta po končani prvi svetovni vojni stopili skupaj in ustanovili takratno Čebelarsko podružnico v Dolnji Lendavi, ki je štela 74 članov in je bila med največjimi v okviru tedanje Čebelarske zveze Slovenije.

»Društvo je v stotih letih doživljalo vzpone in padce. Ni delovalo v času druge svetovne vojne, a se po njej tukajšnji čebelarji ponovno organizirajo in nadaljujejo organizirano delovanje, predvsem z izobraževanji, sodelovanji na razstavah ter skupnimi nabavami in uporabo sodobnejše čebelarske opreme.«

Po letu 2000 je društvo razvilo svoj prapor, uredilo društveni arhiv, izdalo obširen zbornik ob 90-letnici delovanja, prevzelo mentorstvo nad čebelarskim krožkom v DOŠ I Lendava. Postavilo in opremilo je učni čebelnjak in ob njem vrt medovitih trajnic, postavilo informativno-prodajni objekt v obliki slovenskega čebelnjaka pri stolpu Vinarium ter izdalo promocijsko zloženko v treh jezikih. Pridobilo je tudi status organizacije v javnem interesu na področju kmetijstva. Danes Čebelarsko društvo Lendava šteje 45 članov, od tega so štirje častni člani starejši od 80 let. »Dejstvo je, da v vsej tej dolgi zgodovini čebela zaradi posledic človeških aktivnosti nikoli ni bila tako ogrožena, kot je danes. Zato moramo v času do naslednjih jubilejev vsi skupaj storiti več, da bodo čebele obstale, kajti le to je zagotovilo, da bo obstalo tudi človeštvo,« je poudaril predsednik lendavskih čebelarjev.

Ob jubileju je bila izdana tudi brošura Kratka zgodovina čebelarjenja v Lendavi in okolici avtorice Judit Zagorec Csuka. V njej je povzela za Lendavo in okolico pomembna dejstva iz študije Edit H. Kerecsenyi iz leta 1969 z naslovom Zgodovina ljudskega čebelarstva. Pri pripravi brošure je uporabila tudi drugo strokovno literaturo in dokumentacijo. Ob tem so predstavili še film o zgodovini in delovanju Čebelarskega društva Lendava, ki je nastal v sodelovanju s studiem madžarskih programov RTV Slovenija na osnovi dvoletnega snemanja strokovnih prispevkov o delu čebelarjev in društva.

Čebelnjak, ki je bil izdelan leta 1940, so pred dvema letoma odkupili od lastnikov in ga s Trdkove na Goričkem pripeljali v Lendavo. V parku pri Osnovni šoli I Lendava so opremili in uredili okolico. Čebelnjak je restavriral in obnovil Stanko Vitez. V njem bo stara čebelarska oprema, s katero bodo lahko obiskovalcem predstavili čebelarjenje v Prekmurju v prejšnjem stoletju. V čebelnjaku sta dva tipa panjev. Dva sta tipa AŽ, kar najpogostejši tip panja v Sloveniji, skonstruiral ga je Slovenec Anton Žnidaršič. Na enem od njiju se je dobro ohranil zapis izdelave 12. 3. 1947. Za vrsto panjev Neiser se predvideva, da so bili prav tako narejeni v štiridesetih letih prejšnjega stoletja. Lastnik čebelnjaka je bil čebelar Janez Lesic s Trdkove, po njegovi smrti pa je do leta 1997 v njem čebelaril njegov sin Albin.

vir vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Z investicijo bo Dvojezična osnovna šola I Lendava pridobila dobrih 800 kvadratnih metrov tlorisne površine

Župan občine Lendava Janez Magyar in državni sekretar dr. Mitja Slavinec med podpisom pogodbe
Občina Lendava je bila uspešna pri pridobivanju sofinancerskih sredstev iz razpisa Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS. Danes sta v mestni hiši župan Občine Lendava Janez Magyar in državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport dr. Mitja Slavinec podpisala sofinancersko pogodbo za gradnjo prizidka k objektu DOŠ I Lendava v višini nekaj več kot milijon evrov. Dvojezična osnovna šola I Lendava bo dobila prizidek Dvojezična osnovna šola I Lendava bo dobila prizidekNov prizidek k objektu Dvojezične osnovne šole I Lendava je odgovor na potrebo povečanega vpisa v zadnjih letih, saj v obstoječih prostorih ne morejo zagotavljati optimalnih pogojev za delo. S podpisom pogodbe za sofinnaciranje projekta, lahko Občina sedaj pristopi k nadaljnjim izvedbenim aktivnostim.Z investicijo bo Dvojezična osnovna šola I Lendava pridobila dobrih 800 kvadratnih metrov tlorisne površine; v prizidku sta načrtovani dvorani oz. predavalnici za 80 in 40 oseb, 4 učilnice in 4 kabineti.

Dvojezična osnovna šola I Lendava bo dobila prizidekNov prizidek k objektu Dvojezične osnovne šole I Lendava je odgovor na potrebo povečanega vpisa v zadnjih letih, saj v obstoječih prostorih ne morejo zagotavljati optimalnih pogojev za delo. S podpisom pogodbe za sofinnaciranje projekta, lahko Občina sedaj pristopi k nadaljnjim izvedbenim aktivnostim.Z investicijo bo Dvojezična osnovna šola I Lendava pridobila dobrih 800 kvadratnih metrov tlorisne površine; v prizidku sta načrtovani dvorani oz. predavalnici za 80 in 40 oseb, 4 učilnice in 4 kabineti.

vir: prava.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

»Ko razmišljam o turizmu, najprej začnem pri ozaveščanju sebe o tem, koliko vsega imamo okoli sebe ter v kako lepem okolju živimo,« je na svetovni dan turizma, ki ga zaznamujemo 27. septembra, dejala Martina Bukovec, direktorica Zavoda za turizem in razvoj Lendava in do letošnjega julija odgovorna za marketinške aktivnosti razglednega stolpa Vinarium. Te zdaj vodi Občina Lendava sama.

Številne možnosti, ki se ponujajo na območju občine, čakajo na to, da bi jih v pozitivnem smislu izkoristili za razvoj turizma kot pomembne gospodarske panoge ter z njim povezanih dejavnosti, je še prepričana naša sogovornica. »Večkrat bi se morali zazreti v oči naših obiskovalcev, da bi zares zaznali, koliko vsega imamo. To lahko povem tudi iz lastnih izkušenj. Vsako leto, če je to le možno, nas obiščejo sorodniki iz Belgije, in kljub temu da poznajo že vse naše znamenitosti in privlačne točke, so nad vsem tem vedno znova fascinirani. To je ta pogled od zunaj, ki nam, ki tu živimo, odpira oči za izjemne stvari, ki nas obdajajo. Ob naravnih in kulturnih danostih ter ob že ustvarjeni turistični ponudbi nam izhodišče za načrtovanje turistične prihodnosti daje tudi izjemna geografska umeščenost. Prosto prehajanje turistov iz treh sosednjih držav, kar je veljalo vsaj v času normalnih razmer, je velika prednost za ustvarjanje turistične ponudbe, in to ne le v naši občini, ampak tudi širše. Kajti turistov meje ne zanimajo in tudi sprašujejo se ne, do kod seže meja neke občine in kje se začne druga.«

Vendar so tudi ti pogledi od zunaj lahko zelo različni, odvisno od pričakovanj posameznika. Ali jim jih Lendava lahko izpolni, torej ustvari večplastno turistično ponudbo?

»Na temeljih zgodovinske in kulturne dediščine ter kulturnih dogodkov imamo razvito kulturno ponudbo, tu mislim tudi na zelo dobro obiskane razstave velikanov svetovne umetnosti. Zelo močni smo tudi na področju kulinarične in vinske ponudbe, ki je tesno povezana z razglednim stolpom Vinarium, in festivalske ponudbe, ki jo pripravljamo v poletnem času. Prav tako imamo številne možnosti za aktivno preživljanje prostega časa tako s kolesarjenjem kot pohodništvom, v zadnjem času pa se razvija tudi ponudba za vse bolj priljubljeno gorsko kolesarjenje.

Močan del turistične ponudbe je tudi termalni turizem s hotelsko ponudbo, ki pa je po velikih pričakovanjih ob zamenjavi lastnikov termalnega kopališča in obetavnih napovedih o povezovanju z lokalnimi ponudniki domačih produktov zdaj postal za vse velika neznanka. Še posebej po tem, ko so odpustili vodstvene in najboljše turistične delavce. Zaradi dolgotrajne obnove objektov so prenočitvene zmogljivosti v občini zelo okrnjene. Upam, da bodo novi lastniki tega pomembnega turističnega ponudnika poskrbeli za uspešno nadaljevanje in nadgradnjo termalne zgodbe kot zgodbe o uspehu.«

Razgledni stolp Vinarium je Lendavo postavil med turistično najbolj obiskane kraje v Sloveniji. To je zgodba o uspehu, kakršne si pred šestimi leti noben snovalec ni upal napovedovati.

»Nedvomno je Vinarium pritegnil številne dnevne obiskovalce ne le v Lendavo, ampak tudi širše v regijo, ob njem pa že nastajajo druge zelo uspešne in obetavne zgodbe. Z namenom, da bi obiskovalce zadržali v našem okolju za več dni, smo ustvarili razpršeni hotel Vinarium z možnostjo prenočevanja v zidanicah, katerih lastniki so se odločili za to. Gre za velik turistični potencial, saj je vinskih kleti na našem območju res veliko, vendar jih številni še vedno čuvajo kot punčico svojega očesa le zase.

Ne smemo pozabiti niti na festival Vinarium, ki ga pripravljamo konec poletja in privablja v običajnih razmerah veliko obiskovalcev. Združuje tradicionalne lendavske prireditve, med katerimi sta najbolj odmevni etnološko-kulinarična prireditev Bogračfest in Lendavska trgatev. Zelo kmalu bodo okoli Vinariuma ustvarjene nove zgodbe, z jeklenico tudi za ciljno skupino obiskovalcev, željnih adrenalinskih doživetij. Gre torej za pester preplet turistične ponudbe.«

Kaj pa tej manjka?

»Še vedno ne znamo izkoristiti množice ljudi, ki se zgrne k nam zaradi stolpa ali prireditev. Gre za poslovno priložnost, ki je lokalno okolje še ne zaznava dovolj, in v tem ne vidi podjetniške priložnosti.«

Spodbujanje podjetništva je tudi naloga zavoda, ki ga vodite in katerega ustanoviteljica je Občina Lendava.

»Ne bi rekla, da smo pri tej nalogi neuspešni. Težava je v tem, da nimamo mladih, ki bi bili pripravljeni na področju turizma pripraviti podjetniško zgodbo. Mislim, da bo v tem koronskem času najpomembnejše prav kadrovsko delovanje in motiviranje mladih, da z neko idejo ostanejo v tem okolju ter ustvarijo neki preboj. Pomembno se mi zdi, da jim predstavimo turizem z vsemi danostmi, ki jih imamo, kot dobro priložnost za njihovo podjetniško delovanje. Pogrešamo torej zagonska podjetja mladih, ki jih bomo potrebovali, če bomo želeli doseči nadaljnji razvoj turistične ponudbe. Želela bi si, da čez nekaj časa lahko rečemo, da domačini tukaj živijo od turizma. «

vir vestnik

Podrobnosti
Kategorija: Novice

7. krog - 03.10.21 rezultati & lestvica
Malibu Panonija GA-KA : Čentiba 1 : 5 (1 : 2)
Mostje : ŠD Kobilje             2 : 2 (0 : 1)
Graničar : Nedelica             1 : 1 (1 : 0)
ND Renkovci : Bistrica         0 : 3 (0 : 3)
Prekmurec Dobrovnik : Nafta veterani 3 : 0 (3 : 0)

7. krog - 03.10.21
# Klub                         ŠT Z N P GR TČ
1. Prekmurec Dobrovnik 7 7 0 0 35:3 21
2. ŠD Kobilje                 7 4 2 1 18:10 14
3. Čentiba                    6 4 1 1 20:9 13
4. Bistrica                     6 4 0 2 16:11 12
5. Graničar                   6 3 1 2 23:13 10
6. Nafta veterani           7 2 2 3 10:12 8
7. Mostje                      7 2 2 3 13:22 8
8. Malibu Panonija GA-KA 7 1 2 4 10:18 5
9. Nedelica                   7 0 2 5 7:25 2
10. ND Renkovci           6 0 0 6 8:37 0

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V kulturnem domu v Dobrovniku so na zaključni konferenci predstavili štiriletne aktivnosti, ki so potekale v okviru projekta Večnamenski romski center Dolinsko.

Projekt je izvajala Ljudska univerza Lendava ob pomoči občine Lendava. Aktivnosti sta vodili direktorica Ljudske univerze Lendava Rahela Hojnik Kelenc in romski aktivator Nataša Horvat, ki živi v romskem naselju Dolga vas. Cilj projekta je bil krepitev socialno-ekonomskega položaja romske skupnosti na območju lendavske upravne enote je povedala Rahela Hojnik Kelenc. Z različnimi aktivnostmi so si prizadevali spodbuditi pripadnike romske skupnosti za večje vključevanje v širšo družbeno skupnost. Organizirali so delavnice po naseljih, v katerih živijo Romi, poletne tabore za otroke in izobraževanja. Rome so informirali in jim svetovali, kako priti do poklica in dodatne izobrazbe. Spodbujali pa so tudi mlade Rome za nadaljnje izobraževanje po končani osnovni in srednji šoli. Vrednost projekta je bila nekaj manj kot 140 tisoč evrov, od tega je Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada prispevala 85 odstotkov, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa 15 odstotkov.

V delavnice in druge aktivnosti so vključili tako otroke, kakor tudi najstnike in druge generacije, se posvetili družinam, ženskam, brezposelnim ter drugim skupinam, je dodala Nataša Horvat. Z različnimi aktivnostmi pa si niso prizadevali samo za razvoj romske skupnosti, ampak tudi za spodbujanje medkulturnega dialoga med Romi in neromi, predvsem pa so si prizadevali med Romi spodbujati zaupanje v javne ustanove. Pri tem so sodelovali z različnimi organizacijami in javnimi ustanovami, kot so policija, Center za socialno delo, šole in drugimi. Veseli jih, da so se pripadniki romske skupnosti odzvali v velikem številu.

Direktor urada vlade za narodnosti Stane Baluh je na zaključni konferenci povedal, da se iz tega, kar so naredili v preteklih štirih letih, lahko gradi zelo dobra prihodnost. Vprašanje integracije romske skupnosti je bilo z mnogih vidikov v tem projektu ključno. Ta projekt pomeni povezovanje ljudi z ljudmi in delo z ljudmi za ljudi. Cilj je omogočiti boljše pogoje za vsakogar, še posebej pa za tiste najbolj ranljive v naši okolici. Veliko ljudi je bilo obogatenih preko tega projekta.

Obiskovalce so nagovorili še dobrovniški župan Marjan Kardinar, predstavnik Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Marko Lemaić, predsednik Svet romske skupnosti Jožek Horvat Muc in predstavnik Zveze za razvoj romske manjšine Preporod Rok Petja. Sledil je strokovni del, na katerem so o vključevanju Romov govorili strokovnjaki iz Slovenije in Hrvaške.

vir: vestnik.si