Podrobnosti
Kategorija: Novice

Na Martinovo so v Lendavi okronali novo vinsko kraljico. Naziv Vinska kraljica Lendave bo dve leti nosila 20-letna Lucija Šetar iz Radmožancev, študentka glasbene pedagogike, ki bo odslej promovirala Lendavo kot vinskoturistično destinacijo.

 V svojem novem poslanstvu vinske kraljice si želi vzpodbujati k ponovnem razmahu vinogradništva, k širjenju kulture pitja vina, prav tako pa si prizadeva tudi za promocijo lendavskih vin in turizma doma v Sloveniji ter v tujini.

 V popoldanskih urah je sledil še tradicionalen krst mošta, nato pa je zbrane do večernega nastopa Vlada Kreslina z Malimi bogovi ogreval glasbenik Sašo Zver. Na dogodku so vinsko ponudbo predstavili lokalni vinarji, poskrbljeno je bilo tudi za bogato kulinarično ponudbo z martinovo pojedino, bogračem, langošem pa tudi sladko ponudbo.

vir: radiomaxi.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Dravske elektrarne Maribor izvajajo pilotni projekt geotermične elektrarne Čentiba, ki temelji na uporabi povsem novega načina proizvodnje električne energije z uporabo geotermične gravitacijske toplotne cevi, ki je plod slovenskega znanja.

Posebnost uporabe geotermične gravitacijske toplotne cevi je v zaprtem tokokrogu hladiva, kjer je za delovanje potrebna le ena suha vrtina. Elektrarna bo tako obratovala brez plinskih in drugih emisij. Prednost geotermične elektrarne je v popolno zaprtem sistemu, ki onemogoča izgube kot tudi izgube hladiva. Za nameravani poseg se bo uporabila specialna oprema in tesnilni materiali, prilagojeni za stik z amonijakom, kar zagotavlja maksimalno varnost. V pilotnem projektu bo izrabljena obstoječa, vendar opuščena vrtina Pg-8 v naselju Čentiba v Lendavi. Obravnavana pilotna geotermična elektrarna moči 50 kWe bo lahko za proizvodnjo električne energije zagotovila 400 MWhe na leto. Po načrtih naj bi s testiranjem elektrarne po izvedbi potrebnih predhodnih korakov, ki trenutno potekajo, začeli julija 2023 in bi po uspešnih preizkusih elektrarna prešla v redno obratovanje aprila 2024.

Koncept izrabe geotermične energije na naveden način je patentiran in izključna uporaba patenta je dana v uporabo Dravskim elektrarnam Maribor. Omenjeni pilotni projekt je prva aplikacija tega patenta, ki je plod slovenskega znanja. Pri projektu, ki predstavlja novo stopnico na poti razvoja in prehoda v nizkoogljično družbo, poleg Dravskih elektrarn sodelujeta še Petrol Geo in Nafta Lendava, v primeru ugodnih rezultatov pilotnega projekta pa se bo lahko zasnovan koncept uporabil tudi na drugih opuščenih vrtinah v Sloveniji in po svetu.

Projekt se financira s sredstvi evropskega Finančnega mehanizma EGP v višini nekaj manj kot 623 tisoč evrov, pripadajoče slovenske udeležbe v višini skoraj 110 tisoč evrov in udeležbe Dravskih elektrarn Maribor v višini dobrih 167 tisoč evrov.

vir nas-stik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V Lendavi se za župansko funkcijo potegujejo trije kandidati. To so sedanji podžupan, ki opravlja funkcijo župana Ivan Koncut (SD), politični novinec Peter Oletič (podpora volilcev) ter prejšnji župan Janez Magyar (SDS in NSi), ki je moral s položaja odstopiti zaradi poslanske funkcije.

V denarni pomoči iz Madžarske ne vidi nič spornega
Magyar, sicer komercialist, je za STA povedal, da se želi vrniti na občino, ker so bili kljub naporom njegovi odlični predlogi v parlamentu preglasovani, kot župan pa se je dokazal s projekti in sodeloval z vsemi. 54-letni kandidat verjame v odlično sodelovanje z vsemi izvoljenimi v občinskem svetu. Je absolutno proti novim obremenitvam za okolje, zavzema pa se tudi za nadgradnjo daljinskega geotermalnega ogrevanja in gradnjo prve geotermalne elektrarne v Sloveniji.

Kot se je pohvalil, so dobili evropski denar vsaj za večnamensko dvorano, gondolo pri Vinariumu in preureditev nekdanje blagovnice v knjižnico. O za nekatere sporni denarni pomoči iz Madžarske pa pravi, da kritiki očitno ne vedo, zakaj je nastala EU, ki vendar temelji na prostem pretoku ljudi, blaga in denarja. Vse naložbe in nakupi pa so obdavčeni, je dodal.

Lendavske neizkoriščene možnosti v turizmu
Koncut vrnitve Magyarja s poslanskega mesta ne komentira, češ da je to njegova osebna odločitev. Neizkoriščene možnosti Lendave vidi v turizmu – športnem, kulturnem, verskem, vinarskem… Pri sodelovanju v občinskem svetu ne vidi težav, ker da je povezovalen, usmerjen k zaščiti okolja in tesno povezan z gospodarstveniki občine.

Vlaganj, ki so okoljsko sporna, v občini ne bo, je odločen 69-letni učitelj športa Koncut. Povezoval bi se z mestoma Lenti in Mursko Središče, s katerima se bodo z velikimi projekti prijavljali na evropske razpise. Enako tudi z lastnimi projekti, ki so že pripravljeni. Denar, ki prihaja v občino, mora biti transparenten in vsako vlaganje temeljiti na zasebnem kapitalu, pa odgovarja na vprašanje o madžarskem kapitalu.

Uresničitev trajnostno pozitivnih rešitev
Profesor angleščine in nemščine ter samostojni podjetnik Oletič pravi, da je sam s kandidaturo mnoge presenetil, z ekipo pa želi uresničiti trajnostne pozitivne rešitve, modernizirati pristope k športu, turizmu in kulturi. Razvoj 38-letni kandidat vidi v digitalizaciji in modernizaciji turizma, vključevanju kulturne dediščine v celostno ponudbo in mladih v trajnostne projekte.

Gospodarski projekti po Oletičevem prepričanju ne smejo zniževati kakovosti življenja. Bioplinarno v Petišovcih je nujno ustaviti, pravi. Kot nestrankarski kandidat nima težav pri sodelovanju, je dodal. Ker evropskega denarja po njegovem mnenju v Lendavi niso izkoristili, bi za to uvedel projektno pisarno. O denarju iz Madžarske pa pravi, da je sporen le, če se ga porablja nenamensko, zato je treba z njim ravnati transparentno in v skladu z zakonom.

 

vir: telex

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Upravni odbor Zveze delovnih invalidov Slovenije je sprejel sklep, da se Občini Lendava podeli listina Občina po meri invalidov za leto 2022.

Slavnostno listino bo občina prejela decembra ob svetovnem dnevu invalidov. Projektni svet omenjene zveze pa je v preteklem obdobju obravnaval poročilo Občine o izvajanju akcijskega načrta v letu 2022 in opravil razpravo v zvezi z obiskoma občine. Ugotovil je, da je projekt vzpodbudil odgovornost in povezanost aktivnosti vseh odgovornih nosilcev v lokalni skupnosti, da se je okrepila vloga in odgovornost župana, občinskega sveta in občinske uprave, tako da so uspeli povezati dejavnike na lokalnem nivoju, prav tako so uspeli ustvariti sodelujoče delovanje celotne lokalne skupnosti, ki podpira aktivnosti za uresničevanje izenačenih možnosti invalidov kot enakopravnih občanov, projekt je bil sprejet kot priložnost in možnost za novo kakovost življenja vseh občanov in ne le invalidov, obenem pa se občina odziva in uresničuje interese ter potrebe invalidov.

Doslej je med pomurskimi občinami listino prejela Mestna občina Murska Sobota.

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Kralj Ludvik I. je 28. oktobra pred 655 leti rodbini Bánnfy podelil sejemske pravice in s tem se je lendavska posest zapisala v takratni gospodarski, politični in kasneje tudi meščanski zemljevid Evrope. V spomin na ta dogodek je 28. oktober dan, ko občina Lendava praznuje svoj praznik.

Ob tej priložnosti je podžupan v začasnem opravljanju funkcije župana Občine Lendava, Ivan Koncut v mestni hiši sprejel častne občane Občine Lendava in jim izrazil zahvalo ter veselje, da so se odzvali vabilu, saj so bili v preteklosti prav oni ključni akterji razvoja mesta, v katerem živijo. Ferenc Hajós, Ferenc Kiraly, Franc Gerič in Metod Dragonja so se v prijetnem in spominov polnem pogovoru spomnili številnih anekdot in prelomnic lendavske polpretekle zgodovine, ki so jo soustvarjali ter obenem dali mnoge koristne predloge in ideje.

Sprejemu je prisostvovala tudi županja okrožja Budavár, 1. okrožja madžarske prestolnice Budimpešte, Márta Naszályi Váradiné, ki se pretekli večer tudi udeležila prireditve ob prazniku Občine Lendava. Od leta 2014 pobrateni Občina Lendava in 1. okrožje Budimpešte Budavár sta v preteklih letih tesno sodelovali.Županja Márta Naszályi Váradiné je svoj mandat nastopila leta 2019 in na tokratnem srečanju je potrdila da, se bo pobrateno sodelovanje tudi v prihodnosti nadaljevalo. Sodelovanje se bo ob kulturno umetniškem razširilo tudi na področje športa, prav tako bo v postcovidnem obdobju priložnost za več obiskov in dogodkov, ki bodo nadgrajevali dosedanje plodovito sodelovanje.

Županja okrožja Budavár, 1. Okrožja madžarske prestolnice Budimpešte, Márta Naszályi Váradiné, se je ob tej priložnosti zapisala v Knjigo gostov in podpornikov Lendave in delila naslednje misli: "Najlepše se vam zahvaljujemo za prijazno vabilo! Hvala tudi za gostoljubje župana in celotnega mesta! Lendava je čudovito, očarljivo in prijazno mesto, ki nam obeta še mnogo lepih dogodivščin - zato bi vas radi čim prej obiskali ponovno. Prav tako pa vljudno vabimo predstavnike Lendave k nam v Budavár!"

Ob njenem prvem uradnem obisku v Lendavi ji je podžupan v začasnem opravljanju funkcije župana Občine Lendava, Ivan Koncut podaril tudi Postillo, faksimile knjige, ki so jo leta 1573 natisnili v tiskarni Rudolfa Hoffhalterja na gradu lendavskega gospoda Bánffyja.

vir: pomurec.com 

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Mineva 30 let od začetka proizvodnje kalijevega klavulanata.

V Lekovem obratu antiinfektivov v Lendavi so se spomnili začetkov proizvodnje kalijevega klavulanata, pomembne farmacevtske učinkovine, potrebne za proizvodnjo antibiotikov. »Obseg proizvodnje kalijevega klavulanata se je z nekaj ton ob zagonu proizvodnje pred tridesetimi leti povzpel na stotine ton,« pravi zdajšnji direktor obrata Antiinfektivi Lendava Saša Sankovič.

Večji del proizvedenega kalijevega klavulanata v obliki prahu pošiljajo v prevaljski obrat za potrebe proizvodnje širokospektralnega antibiotika, nekaj pa tudi v mesto Kundl v Avstriji. Lekov obrat v Lendavi je eden ključnih delov Sandoza, globalnega proizvajalca generičnih zdravil. Prav zato se ob napovedani oddelitvi divizije Sandoz od Novartisa in prenosu dejavnosti na samostojno družbo postavlja vprašanje, komu bo potem pripadala proizvodnja učinkovin v Lendavi in kakšne spremembe čakajo lendavski obrat. Saša Sankovič odgovarja: »Kam bo spadala lendavska lokacija, zdaj še ni znano, a ne glede na napovedano delitev velikih sprememb ne pričakujemo. Mi bomo še naprej delali v skladu z našo vizijo, to je postati najboljši proizvajalec kalijevega klavulanata, našim kupcem ponujati kakovostne produkte, zagotavljati varne procese in ne nazadnje stroškovno učinkovitost. Ti cilji se z oddelitvijo ne bodo spremenili. Kalijev klavulanat se bo tukaj proizvajal tudi naslednja leta, saj smo vodilna lokacija za proizvodnjo kalijevega klavulanata v Sandozu oziroma Novartisu. Lendavska lokacija je bila do zdaj uspešna in verjamem, da bo uspešna tudi v prihodnje. To je plod dela, znanja, požrtvovalnosti ljudi, ki jim gre tudi vsa zahvala.«


V Lendavo je bila v luči sprememb s Prevalj že preseljena proizvodnja mešanic. Za kaj konkretno gre?

»V Lendavi proizvajamo kalijev klavulanat, na Prevaljah pa je potekala proizvodnja mešanice kalijevega klavulanata z inertnim materialom. Ta se kupcem na trgu prodaja za proizvodnjo njihovih končnih produktov, zdravil. Pripravo mešanic smo v Lendavi uvedli lani, obseg te proizvodnje še povečujemo, kar ugodno vpliva na našo proizvodnjo. S tem postajamo bolj konkurenčni in lahko nastopamo na vseh trgih, tudi tistih, kjer imamo konkurenco domačih proizvajalcev. Lendavski obrat je bil s kalijevim klavulanatom pomembna strateška lokacija že doslej, s pripravo mešanice pa smo to še bolj.«

Ne glede na napovedane lastniške spremembe bo lendavski obrat, kot pravite, sledil viziji razvoja. Kaj je na tej poti razvoja za vas ključno oziroma kakšna so vaša pričakovanja do države in lokalne skupnosti? Pri čem vas lahko podpreta?

»Odnosi z lokalno skupnostjo se mi zdijo ključni, prav tako z državo. Država ustvarja pogoje za poslovanje podjetij in vpliva tudi na našo konkurenčnost predvsem z vidika oblikovanja davčne in delovnopravne zakonodaje. Občina pa je za nas pomembna med drugim tudi s sprejemanjem prostorskih načrtov in zagotavljanjem drugih okoliščin, kot je infrastruktura, stanovanjska politika, šolstvo in otroško varstvo, ne nazadnje kultura in šport. Vse to je pomembno tudi za nas. Zelo pomembni pa so še dobri odnosi s sosednjimi lokalnimi skupnostmi.«

Omenili ste prostorske načrte. Ali ima obrat na tej lokaciji dovolj prostora za širitev?

»Na tej lokaciji imamo še dovolj prostora za širitev kapacitet. Vemo pa, da se glede naše proizvodnje tukaj porajajo številna vprašanja. Mi želimo biti čim bolj odprti in delovati transparentno. Organiziramo dneve odprtih vrat, v poročilih objavljamo podatke o naših izpustih, o našem delovanju obveščamo tudi medije. Tak pristop se mi zdi ključen, pomembno je, da delujemo transparentno in ostanemo odprti tudi v prihodnje.«

Prav v proizvodnji kalijevega klavulanata in delovanju sežigalnice industrijskih odpadkov okoliški prebivalci deloma vidijo izvor neprijetnih vonjav v okolju.

»Vsi naši vplivi na okolje so v skladu z uredbo predpisani v okoljevarstvenem dovoljenju, prav tako vsi dovoljeni izpusti. V tem dokumentu so na podlagi opisane tehnologije za proizvodnjo določeni tudi vsi dovoljeni izpusti v okolje. Izpusti so identificirani in nadzorovani prek programa monitoringov. Program je potrdil regulator in ga izvajajo pooblaščeni izvajalci. Nekateri monitoringi se izvajajo tudi online, kar pomeni, da se meritve izvajajo nepretrgoma. Mislim, da smo pri tem na visoki ravni. K temu, da smo skladni z zakonom in okoljevarstvenim dovoljenjem, nas zavezuje tudi Novartis, v okviru interne pobude za trajnostno ravnanje z okoljem pa dodatno znižujemo emisije, porabo energije, vode in količino ustvarjenih odpadkov. Zmanjševanju porabe energije in emisij veliko pozornosti posvečamo tudi ob naših sprotnih investicijah v obnovo proizvodne in podporne opreme.

Skupna čistilna naprava Leka in Občine Lendava je bila zgrajena pred dvajsetimi leti po konceptu javno-zasebno partnerstvo. Kako je videti to partnerstvo, ob tem ko je napravo treba vzdrževati in posodabljati?

»S sodelovanjem smo zelo zadovoljni in mislim, da je zgledno. V zadnjem desetletju je bila tudi izvedena posodobitev naprave glede upravljanja odvečnega blata in pri obravnavi emisij, zato nova večja vlaganja niso potrebna. Vsa vlaganja in investicijsko vzdrževanje izvaja podjetje Čistilna naprava Lendava, Lek pa kot solastnik sodeluje pri nadzorovanju finančnega in tehnološkega delovanja naprave.«

Lek je pred časom zgradil cevovod do reke Mure, po katerem se odvaja iz obrata antiinfektivov odpadna tehnološka voda. Kako obremenjena je ta voda?

»Gre za hladilno vodo, ki ni bila v stiku s produktom. Njena edina obremenjenost je toplota, ker se ta voda uporablja samo za hlajenje opreme prek hladilnih plaščev ali toplotnih izmenjevalcev. Meritve ob iztoku se izvajajo in to tudi dokazujejo.«

Prvič se pogovarjamo z vami kot direktorjem obrata antiinfektivov v Lendavi. Do kdaj boste na tem položaju?

»Direktorsko mesto obrata v Lendavi sem prevzel marca letos po upokojitvi Gizele Štampar, hkrati pa vodim tudi lokacijo na Prevaljah. O tem, do kdaj bom zasedal to mesto, pa odločajo lastniki.«

vir Vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Na predvečer praznika Občine Lendava se je v Gledališki in koncertni dvorani Lendava odvila osrednja slovesnost s podelitvijo občinskih priznanj.

Letošnja slovesnost ob 26. prazniku se je pričela s kulturnim programom vrtčevskih otrok, učencev vseh osnovnih šol in glasbene šole ter dijakov srednje šole, ki smo ga poimenovali Vrtiljak življenja. Mladi nastopajoči so občinstvu predstavili svoj svet, svet otrok in odraščajočih v našem mestu.

Podžupan v začasnem opravljanju funkcije župana Občine Lendava, Ivan Koncut, je v osrednjem delu slovesnosti podelil občinska priznanja posameznikom, društvom in organizacijam za obletnice, dosežke in uspehe na različnih področjih, ki prispevajo k ugledu in napredku občine.

Slavnostni govornik prireditve, podžupan v začasnem opravljanju funkcije župana Občine Lendava, Ivan Koncut, je v nagovoru spomnil, da je naše mesto že od nekdaj veljalo za stičišče kultur: »Kar nas navdaja s ponosom in spoštovanjem do tistih, ki so ga gradili in soustvarjali, hkrati pa pomeni obvezo, da zaradi geografske pozicije in multikulturne sredine krepimo povezovanje in sobivanje različnih kultur in narodnosti v širšem čezmejnem prostoru.«

Podžupan Ivan Koncut je poudaril: »Prihodnost gradimo na mladih, zato je vsaka podpora mladim investicija v našo in njihovo prihodnost,« ter ob tem izpostavil investicije Občine Lendava, ki bodo prvenstveno namenjene mladim in mladim po srcu. »Iskreno si želim, da bi Lendava postala mladim prijazno mesto, mesto, kjer bi mladi dobro živeli in kamor bi se vedno radi vračali,« je še dodal.

Vrtiljak življenja

Glasbeno in plesno obarvan kulturni program slovesnosti ob občinskem prazniku so soustvarjali mladi iz vzgojno-izobraževalnih ustanov Občine Lendava. Prireditev so povezovali in v svet odraščanja popeljali Nika Ferenc, Zoja Kopinya in Črtomir Kelenc, dijaki Dvojezične srednje šole Lendava. Vrtiljak življenja občinske slovesnosti sta zavrteli učenki Dvojezične osnovne šole I Lendava, Maruška Zavec, ki je zapela himni, in Asja Levačič z deklamacijo pesmi Tvoj svet. Učenci Dvojezične osnovne šole II Lendava so predstavili, kaj zanje pomeni ljubezen. Po klavirskih tipkah sta se sprehodili učenka Glasbene šole Lendava, Kristina Žabot, in dijakinja Dvojezične srednje šole Lendava, Ališa Lebar Gor. Otroci Vrtca Lendava so ob kitarski spremljavi Jana Lőrinca peli o prijateljstvu. Z ritmičnim nastopom so se predstavile plesalke Dvojezične osnovne šole Genterovci, učenka te šole, Tina Gašparič, pa je z deklamacijo izrazila naklonjenost do Lendave. Otroški pevski zbor Dvojezične osnovne šole I Lendava je zapel jesensko Őszi dal, mladinski pevski zbor pa navdušil z novozelandsko ljudsko pesmijo. V pisani ritem tolkal so nas popeljali fantje Tolkalne skupine Glasbene šole Lendava in njihov mentor Tomi Došen. Vsi nastopajoči so se ob koncu kulturnega programa ponovno združili na odru in zasijali v skupni pesmi Življenje je vrtiljak.

Prejemniki občinskih priznaj

Občinski praznik je priložnost, da nagradimo tiste, ki so se v naši skupnosti posebej izkazali, in tiste, ki svoj čas posebej darežljivo namenjajo naši skupnosti. Pomembno je, da jim tudi z gestami, kot so občinska priznanja, izkažemo zahvalo in potrditev za njihovo delo, njihov prispevek, ki ga dajejo tej skupnosti.

Plaketo Občine Lendava je prejela Nataša Horvat, Rominja iz Dolge vasi, ki že vrsto let na več področjih skrbi za svojo romsko skupnost tako na lokalnem kot nacionalnem nivoju. Plaketo Občine Lendava je prejel tudi Ivan Denša, predsednik krajevne skupnosti Gorice pri Lendavi, za prispevek h kakovostnejšemu življenju in razvoju te krajevne skupnosti.

Priznanja Občine Lendava je letos prejel državljan Češke Republike, Bohumil Dufek, za utrjevanje vezi med občino Lendava in Češko Republiko na področju športa, izobraževanja in kulture. V imenu nagrajenca je priznanje prevzel Bojan Sekereš, predsednik Badmintonskega kluba Mladost Lendava. Priznanje Občine Lendava je prejela tudi skupina prostovoljnih gasilcev Gasilske zveze Lendava, ki je sodelovala pri gašenju največjega požara v zgodovini Slovenije, za izjemno požrtvovalnost, prostovoljstvo in humanitarnost, saj so s svojim ravnanjem prispevali k varnosti človeških življenj in k varovanju premoženja ljudi. Priznanje za najlepše urejeno naselje v občini je za naselje Gaberje prevzela predsednica Krajevne skupnosti Gaberje, Helena Antolin Tibaut.

Priznanje župana Občine Lendava je za svoje udejstvovanje na kulturnem področju prejel Béla Szomi. Spominske listine Občine Lendava, ki se podeljujejo društvom in organizacijam ob okrogli obletnici delovanja na različnih področjih ustvarjalnosti in dela, so letos za 50 let delovanja prejeli Nogometni klub Mostje, Nogometni klub Kapca, Judo klub Lendava in Klub zdravljenih alkoholikov Lendava.

vir: lendava.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V sredo, 21. oktobra 2022, je potekala I. Redna seja Parlamenta Dijaške organizacije Slovenije (DOS). V okviru seje so bile izpeljane volitve za Predsednika, člane Predsedstva in Svet organizacije. Na funkcijo Predsednika Dijaške organizacije Slovenije je bil ponovno izvoljen dijak Gimnazije Bežigrad, Simon Trussevich.

Poleg njega novo Predsedstvo Dijaške organizacije Slovenije sestavljajo:

Žak Župan Galunič (Gimnazija Nova gorica) kot član Predsedstva DOS in Predsednik odbora za PR,
Kaja Dolenc (Gimnazija Kranj) kot članica Predsedstva DOS in Predsednica Odbora DOS za socialo,
Max Jerovčnik (I. gimnazija v Celju) kot član Predsedstva DOS in Predsednik Odbora DOS za izobraževanje,
Črtomir Kelenc (Dvojezična srednja šola Lendava) kot član Predsedstva DOS in Predsednik Odbora DOS za mednarodno sodelovanje in regionalno povezovanje,
Alma Ikanović (Gimnazija Ledina) kot članica Predsedstva DOS in Predsednica Odbora za kulturo, šport in obšolske dejavnosti.
V Svet Dijaške organizacije Slovenije je bilo izvoljenih 15 svetnic in svetnikov.

Skupna izjava Predsedstva Dijaške organizacije Slovenije: »Novoizvoljenemu Predsedstvu Dijaške organizacije Slovenije se zdi pomembno, da Dijaška organizacija Slovenije učinkovito zastopa pravice in interese ter uresničuje želje vseh dijakinj in dijakov v Republiki Sloveniji ne glede na kraj bivanja, nivo izobraževalnega programa in osebne okoliščine.

Ključno se nam zdi, da organizacija deluje tako na vsebinskem kot tudi na projektnem področju, saj le tako zagotovimo veliko dodano vrednost dijakom v njihovih okoljih in pri izvajanju izobraževalnega procesa. Dijaška organizacija Slovenije mora postati vodilna organizacija za iskanje predlogov za spremembe zakonodaje na področju dijaške problematike, odkritem pogovoru o izzivih dijakov v prihajajočem obdobju ter drugih priložnostih za aktivacijo vsega dijaškega potenciala.

V predsedstvu 2022/2023 smo si zastavili zelo ambiciozne cilje za celoten mandat. Verjamemo, da jih bomo sposobni uresničiti. Skupaj nam bo uspelo!«

vir: dostop.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Prostorska stiska v zdravstvenem domu je pereča že vrsto let.
Občina Lendava je zavrnila kot nedopustne in nesprejemljive vse tri ponudbe za gradnjo prizidka zdravstvenega doma in napovedala, da kot naročnik postopka oddaje javnega naročila ne bo ponovila. To pomeni, da se naložba ne bo izvedla po dosedanjem načrtu in da se njena realizacija, kljub temu da so zanjo že bila odobrena državna sredstva, odlaga. Direktorica Zdravstvenega doma (ZD) Lendava Olga Požgai Horvat je dejala, da jih je odločitev občine neprijetno presenetila. Toliko bolj, ker bi zdravstveni dom sofinanciral naložbo z lastnimi sredstvi v najvišjem možnem znesku.

Kot smo že poročali, je Občina Lendava na razpis zdravstvenega ministrstva za naložbe v osnovno zdravstvo prijavila projekt v višini 4,29 milijona evrov in zanj pridobila državno sofinanciranje v višini 1,3 milijona evrov. V občinskem proračunu je bilo za naložbo, ki naj bi se izvajala dve leti, predvidenih 1,88 milijona evrov, skoraj milijon evrov bi vložil še ZD Lendava. Toda ponudbe za izvedbo gradbenih del so vse presegle skupaj z DDV štiri milijone evrov. Legartis, gradbeno podjetje iz Lendave, je oddal ponudbo v višini 4,1 milijona evrov, IMP, družba za svetovanje, projektiranje, inženiring in gradnjo iz Ljubljane, 4,2 milijona evrov in Pomgrad 4,6 milijona evrov. Podatka, za koliko so ponudbe presegle razpoložljiva sredstva, ki so bila v finančnem načrtu celotnega projekta predvidena za izvedbo gradbenih del, v občinski upravi ne razkrivajo. Kot pravijo, gre za pomemben podatek, ki ga občina in soinvestitorji ne razkrivajo zaradi pridobivanja najugodnejše ponudbe. Na vprašanje, zakaj se občina kot glavni investitor ni odločila za postopek javnega naročila z možnostjo nadaljnjih pogajanj s ponudniki, pa odgovarjajo, da občina te možnosti v okviru javnega razpisa ni imela.

Če torej ponovljenega razpisa ne bo, s tem pa občina kot soustanoviteljica ZD Lendava tudi ne bo izkoristila že odobrenih državnih sredstev za naložbo, kakšne možnosti za rešitev perečega prostorskega problema preučujejo? Občinska uprava pojasnjuje, da se sredstva za tovrstne naložbe zagotavljajo na osnovi zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih od 2021 do 2031. "Nova priložnost bo, kot so nam to zagotovili na ministrstvu za zdravje, že v začetku naslednjega proračunskega leta," so nam še sporočili z Občine Lendava. To torej pomeni, da se bo morala občina za izvedbo projekta znova potegovati za državna sredstva s prijavo na razpis, ki bo temeljil na drugi pravni podlagi od zdajšnjega. Spomnimo še, da so na razpis za sofinanciranje investicij na primarni ravni zdravstvenega varstva za leti 2022 in 2023, ki ga je zdravstveno ministrstvo objavilo januarja letos, občine v Pomurju prijavile pet naložb, in sicer gradnjo prizidka pri zdravstvenem domu v Gornji Radgoni, nadzidavo objekta za potrebe murskosoboškega zdravstvenega doma, obnovo zdravstvenih postaj v Turnišču in Črenšovcih ter gradnjo dveh prizidkov pri lendavskem zdravstvenem domu. Razen lendavske naložbe se preostale že izvajajo ali so dela tik pred začetkom.

vir: vecer.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Lendavo rešuje geotermalna energija.

Ob drastičnih podražitvah energentov ima Lendava zaradi možnosti ogrevanja z geotermalno energijo veliko srečo, ugotavlja Igor Kolenko, direktor Stanovanjskega podjetja (SP) Lendava, ki upravlja večstanovanjske in poslovne objekte na lendavskem območju. Cena ogrevanja z uporabo geotermalne energije se namreč ni spremenila že od oktobra 2018 in po zagotovilih dobavitelja energije, to je Petrol, bo ostala nespremenjena do konca februarja prihodnje leto. Strošek ogrevanja za povprečno veliko stanovanje znaša od 45 do 55 evrov na mesec. Fiksni del cene porabniki plačujejo vseh dvanajst mesecev v letu, variabilni del, ki znaša manj kot polovico stroška ogrevanja, pa samo za čas kurilne sezone. Ker pa ob nižjih temperaturah zraka objektov vendar ni mogoče dovolj ogreti samo z izkoriščanjem geotermalne energije, je potrebno dogrevanje, za kar se uporablja zemeljski plin. V strukturi cene ogrevanja tvori strošek souporabe zemeljskega plina približno deset odstotkov. To pomeni, da podražitve tega energenta lahko vplivajo na morebitni dvig cene ogrevanja samo v tem deležu. Se bo pa cena ogrevanja spremenile šele po tem, poudari Kolenko, ko bo morebitni predlagan dvig potrdila Agencija za energijo.

Kolenko pojasni, da so ugodne cene daljinskega ogrevanja z geotermalno energijo posledica nizkih stroškov pridobivanja te energije, predvsem pa tega, pove, ker se Petrol tu obnaša kot gospodar, ki racionalno ravna z razpoložljivimi viri. Daljinsko ogrevanje z geotermalno energijo se v Lendavi izvaja na osnovi koncesijske pogodbe, ki jo je Občina Lendava s Petrolom sklenila konec leta 2015 in z veljavnostjo desetih let. Ob njenem izteku pa se bo zagotovo znova tehtala tudi gospodarnost izvajanja te dejavnosti. Zdajšnji se je v tej luči odločil, da mreže daljinskega ogrevanja ne bo širil, saj bi bila za to potrebna velika vlaganja, to pa bi vplivalo na dvig fiksnih stroškov ogrevanja in cene ogrevanja za uporabnike. SP Lendava ima v upravljanju deset kotlovnic, od tega so štiri velike v mestu Lendava priključene na daljinsko ogrevanje z uporabo geotermalne energije. Gre za 622 stanovanjskih in poslovnih enot. Šest manjših kotlovnic za skupaj 70 stanovanjskih enot pa je nameščenih v objektih v različnih krajih na območju lendavske upravne enote in te kot energent še vedno uporabljajo kurilno olje. To pa zato, pojasni Kolenko, ker ni možnosti za priključitev na plinsko omrežje, prav tako stanovalci ne zmorejo plačila za menjavo vira ogrevanja. Večino kotlovnic so že obnovili in izboljšali izkoristek kurjenja, zaradi nihanja cen tega energenta pa se pri SP Lendava ne odločajo za nakup energenta na daljši rok. O vznemirjenju, ki ga povzročajo pri ljudeh napovedi visokih stroškov ogrevanja zaradi rasti cen energentov, ima Kolenko jasno stališče. Vprašati se je treba, kaj tako pomembnega se je zgodilo v zadnjem letu ali dveh, da bi upravičilo tako drastičen skok cen energentov in goriv. Nič, ugotavlja, samo vojna v Ukrajini, ki vpliva kvečjemu na ceno plina.

»Gre za pogoltnost dobaviteljev in proizvajalcev energije,« je jasen Kolenko. Podčrta še, da so te podražitve zaradi domino učinka sprožile široko paleto podražitev. A težava po njegovem ni v tem, da je nekdo to sprožil, pove, ampak da smo vsi to mirno sprejeli kot nekaj najbolj normalnega. Kako se bodo ljudje pri ogrevanju odzivali na nenehne pozive k varčevanju z energijo, Kolenko ne upa napovedati. Ugotavlja pa, da so nekateri stanovalci že sedaj pri ogrevanju prekomerno varčni in se s tem odrekajo normalnim razmeram za življenje. Opozarja tudi na nesmiselnost zniževanja temperature v delovnih prostorih pod raven sprejemljivosti.
vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Štirideset milijonov evrov vreden proračun Občine Lendava za to leto je bil nerealen. Na to so opozarjali nekateri svetniki že ob njegovem sprejemanju, zdaj je to potrdil pregled izvrševanja proračuna ob polletju ter predvidene izvedbe do konca leta. Odkloni na prihodkovni in odhodkovni strani so veliki, realizacija načrtovanega pa skromna.

Največje odklone na prihodkovni strani ugotavljajo pri transfernih prihodkih, saj so znašali samo 1,3 milijona evrov, kar je petina načrtovanega. Zamikata se na primer gradnja prizidka pri zdravstvenem domu in gradnja telovadnice v Gaberju, za katero je Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost (PMSNS) na račun občine že zdavnaj nakazala 916 tisoč evrov. Prelaga se obnova podružničnih vrtcev, projekt stanovanjske skupnosti za starejše, na prihodnje leto ali poznejša se prelagajo tudi ureditev mednarodnega kulturnega centra, ki naj bi nastal v nekdanji blagovnici, večnamenska športna dvorana s pokritim bazenom in še druge večje naložbe. Gre za projekte, ki jih je občina že predstavljala kot paradne konje nadaljnjega razvoja. Investicijski odhodki so bili ob polletju uresničeni samo v višini 1,6 milijona evrov, kar je 14 odstotkov načrtovanega, po predvidevanjih naj bi ob koncu leta znašali 60 odstotkov načrtovanih ali približno sedem milijonov evrov.

Občinski svet je na zadnji seji tudi zavrnil prvo branje proračuna za prihodnje leto z umikom točke z dnevnega reda, z obrazložitvijo nekaterih, da je to nekorektno do občinskega sveta, ki se bo konstituiral na novo po lokalnih volitvah. Prav tako so nekateri opozorili, da bodo novemu vodstvu lokalne skupnosti prepustili vodenje občine z občinskim proračunom, za katerega je že zdaj jasno, da bo imel ob koncu leta, če mu odštejejo sredstva, prejeta od PMSNS, negativni predznak.

vir vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V vaškem domu v Gaberju je Kulturno društvo Zarja Gaberje sedmič organiziralo etnološko-kulinarično prireditev Zlevankijada, na kateri so izbirali najboljše koruzne zlevanke.

Zlevanke so ocenjevali v dveh kategorijah: po tradicionalnem receptu in moderne zlevanke. Torej take, kot so jih pripravljali že naši predniki, pa tudi take, kjer so gospodinje in gospodinjci ob pripravi uporabili še ideje, da bi bila tradicionalna jed nekoliko drugačna. Pogoj pri obeh kategorijah je bil, da mora jed obvezno vsebovati koruzno moko. Koruzne zlevanka je lahko vsebovala različne nadeve. V klasični so to smetana, marmelada in jabolka. V moderni pa so lahko tudi orehi, mak, čokolada, semena, suho sadje in drugo.

V ocenjevalni komisiji so bili Angela Toplak iz Kapce, Irenca Smodiš iz Melinec in Arpad Berki iz Lendave. Ocenjevali so 43 zlevank, 22 klasičnih in 21 modernih, ki jih je prineslo na ocenjevanje 36 gospodinj in gospodinjcev. V kulturnem programu so nastopili ljudski pevci in godci Gaberski mantraši, ljudski pevci iz Madžarske ter ljudski pevci in citrarji iz Gaberja. Svojo knjigo Moja herbija - Spumijni pa pripuvejsti ud inda pa je predstavila Marija Hren iz Srednje Bistrice.

Med klasičnimi zlevankami je po mnenju komisije bila najboljša tista, ki jo je na ocenjevanje prinesla Judit Štefanec iz Dolgovaških goric. Druga je bila Salorte Hajas iz Bejcgyertyanosa na Madžarskem, tretja pa Rozalije Bukovec iz Gornjega Lakoša. Med modernimi je bil najboljši Stanislav Vučko iz Gaberja, drugo mesto je pripadalo Društvu žena Pince Marof – Benica, tretja pa Olgi Magdič iz Dolgovaških goric. Najbolj inovativna pa je pri pripravi zlevank bila Dragica Nagy iz Gaberja.

    Obiskovalce prireditve je nagovorila predsednica Kulturnega društva Zarja Gaberje Elvira Vaupotič Göncz, ki je povedala, da z Zlevankijado in drugimi prireditvami in aktivnostmi promovirajo zlevanke in druge tradicionalne jedi kraja in okolice. V času prireditve so obiskovalci lahko poskusili zlevanke, ki so jih pripravili člani društva, po ocenjevanju pa so lahko poskusili tudi tiste, ki so jih ocenjevali. Tudi po njihovi zaslugi so koruzne zlevanke in druge tradicionalne jedi pogosteje na mizah. V društvu so tudi raziskali zgodovino kulinarike v vasi in ugotovili, da so njihovi predniki koruzo veliko uporabljali v kulinariki in znali pripraviti iz nje zelo okusne jedi. Zato so se tudi pred sedmimi leti odločili za organizacijo Zlevankijade. Prireditev je mednarodna, saj se je udeležujejo tudi gospodinje iz Madžarske.

vir: vestnik.si