BK Mladost Lendava je v hotelu Cubis pripravil slavnostno akademijo ob petdesetletnici delovanja kluba ter na svečanost povabil vse nekdanje in zdajšnje člane.

Ob okroglem jubileju niso podeljevali nobenih plaket ali priznanj, saj so po besedah predsednika Bojana Sekereša vsi člani enakomerno zaslužni za obstoj in delovanje kluba. Sta pa priložnostno darilo dobila najstarejša prisotna člana Ladislav (Laci) Püčko in Drago Karakatič.

Pri klubu so ob svojem prazniku izdali tudi 80-stranski dvojezični bilten 50 let badmintona v Lendavi, na slovesnost pa so povabili tudi predsednika Badmintonske zveze Slovenije Tadeja Šemeta. Začetki kluba segajo v leto 1971, ko je bila ustanovljena sekcija v okviru Šolskega športnega društva Mladost, leta 1994 pa se je preimenovala v Badminton klub Mladost.

S krajšim govorom so svoje misli ob jubileju razkrili trije govorniki. Prvi med njimi je bil Ivan Koncut, podžupan v opravljanju funkcije župana občine Lendava: "Zelo sem vesel, da sem lahko tu. Spomin mi seže zelo daleč nazaj. Ustanovitelj tega kluba je bil Vilijem Sekereš, oče sedanjega predsednika Bojana. Vilijem je bil moj zelo dober prijatelj, mentor, in če me je kaj zanimalo, sem ga lahko z veseljem vprašal, tudi ko sem bil že starejši. Hvala vsem, ki ste delali na tem, da lahko zdaj praznujemo in hvala, da delate z mladimi, ki so že doslej dosegali in še zdaj dosegajo zavidljive rezultate na domačem in mednarodnem področju."

Koncut je spomnil še na velike dogodke iz nedavne zgodovine: "Badmintonski klub Mladost je v Lendavi organiziral velika tekmovanja. Na enem izmed dogodkov, mednarodnem prvenstvu EGP, je bilo prisotnih kar 33 držav, kar je ogromno za tako malo mesto, kot je naše, in vsem, ki ste bili takrat zraven, iskrena hvala. Med drugim je badmintonski klub odgovoren za vzpostavitev sodelovanja med češkim mestom Plzen in Lendavo. To sodelovanje sedaj traja že 25 let in prišli smo tako daleč, da smo sodelovanje, ki ste ga vi začeli, dvignili na višjo raven. Pred dnevi smo namreč tukaj imeli gospo iz češkega veleposlaništva in bomo sedaj to sodelovanje premaknili še na turizem, gospodarstvo in morebiti tudi na šolstvo."

Klubu je ob okroglem jubileju čestital predsednik Športne zveze Lendava Andrej Matjašec: "V vseh teh letih ste dosegali zavidljive rezultate na državnih prvenstvih in mednarodnih tekmovanjih v vseh starostnih kategorijah ter v moški in ženski konkurenci, in se izkazali z odlično organizacijo mednarodnih tekmovanj, kot je na primer Srebrna žogica Lendave. Za vaše uspehe vam iskreno čestitam in se zahvaljujem vsem, ki so kakor koli v teh petdesetih letih prispevali k uspešnemu delovanju. Verjamem, da boste tudi v prihodnje tako uspešni kot doslej, saj je cilj društva razvijanje športne aktivnosti in razvoj mladih tekmovalcev ter tudi celostna skrb zanje. Društvo nisem jaz, društvo niste vi, društvo smo mi vsi in to, kakšno bo, je odvisno od nas vseh, naših dejanj, ravnanj in povezovanj."

Na koncu je spregovoril še aktualni predsednik kluba Bojan Sekereš: "Minilo je 50 let, odkar smo začeli z delovanjem. Ko vidim, s kakšnim veseljem ste se odzvali, se zavedam, da je bil trud čez vsa ta desetletja poplačan. Da smo lahko tukaj zbrani, se moram zahvaliti vsakemu, ki je kadar koli in na kakršen koli način soustvarjal zgodovino tega kluba. Številne zavidljive zmage na domačem in mednarodnem prizorišču so rezultat izvrstnega dela trenerjev, dobre organizacije kluba ter podpore staršev in sponzorjev, ki podpirajo ta naš šport. Prav tako se zahvaljujem vsem nekdanjim in današnjim igralcem, ki so ponesli ime badmintonskega kluba na visoko raven slovenskega športa in tudi na mednarodna tekmovanja. Brez vašega trdega dela ter zasluženih številnih zmag skozi vsa desetletja delovanja si klub ne bi prislužil slovesa, kot ga danes uživa. Zahvaljujem se vsem rekreativnim igralcem, ki ste znova prišli v klub, in mislim da je še kar nekaj prostora za nove člane in povratnike. Zahvaljujem se seveda še vsem članom upravnega odbora in trenerjema. Naj omenim, da je med nami tudi nov trener Luka Petrič, večkratni državni prvak iz Maribora, ki je v naš klub prišel lani in nad katerim smo zelo navdušeni, saj zelo dobro dela. Trener Denis Pešehonov se je na lastno željo preselil v Ljubljano in smo tako bili primorani najti novo moč. Zahvalil bi se tudi občini Lendava za podporo."

vir: vestnik

Dravske elektrarne Maribor, družba iz skupine Holding Slovenske elektrarne, so s strani Upravne enote Lendava prejele gradbeno dovoljenje za gradnjo geotermične elektrarne na vrtini Pg-8 v Čentibi pri Lendavi, ki bo služila kot demonstracijski projekt dobre prakse in bo omogočila povečanje izrabe geotermične energije.

Raziskovalno-pilotni projekt v naselju Čentiba v Občini Lendava bo izkoriščal geotermični energetski potencial obstoječe suhe, neproduktivne vrtine dolžine približno tri tisoč metrov in je kot takšen prvi v Sloveniji. Gre za popolnoma zaprt sistem, kjer tekoča hladilna snov (amonijak) ne prihaja v stik s pregreto kamnino. Vrtina Pg-8 je zacevljena (jeklena obloga vrtine) in zacementirana ter kot takšna popolnoma zatesnjena. V to zatesnjeno vrtino se bo vstavil dvocevni sistem dolžine približno tisoč metrov. Geotermična elektrarna na vrtini Pg-8 bo sestavljena iz podzemnega dela tj. gravitacijske cevi in nadzemnega dela tj. hladilnega sistema in strojnice.

Gravitacijska cev s tehničnega stališča predstavlja vrtino, v katero sta vgrajeni dve vzporedni cevi z manjšim in večjim premerom. Skozi cev manjšega premera se bo uvajala tekoča hladilna snov s površja, ki se zaradi gravitacije usmeri navzdol in se ob ustrezni regulaciji z naraščanjem temperature z globino počasi uparja. Pregreta para hladilne snovi se vrača na površje po cevi večjega premera, ki se izkorišča za proizvodnjo električne energije z ORC (Organski Rankinov cikel) podobnim postrojem. Funkcija hladilnega sistema je odvod odvečne toplote medija po končani proizvodnji električne energije. Strojnica bo v kontejnerju, ki bo postavljen tik ob vrtini.

Mag. Damjan Seme, direktor DEM je ob tem povedal: »Posebnost pilotne geotermične naprave bo v uporabi geotermične gravitacijske toplotne cevi, ki omogoča zaprt krogotok hladiva in je za delovanje elektrarne potrebna le ena suha vrtina. Elektrarna bo tako obratovala brez plinskih in drugih emisij. Prednost geotermične elektrarne je v popolno zaprtem sistemu, ki onemogoča izgube kot tudi izgube hladiva. Za nameravani poseg se bo uporabila specialna oprema in tesnilni materiali, prilagojeni za stik z amonijakom, kar zagotavlja maksimalno varnost.«

Naslednji korak pri projektu je izvedba sanacije vrtine Pg-8, montaža geotermične gravitacijske cevi in preizkus tesnosti. Sledi postavitev nadzemnega dela geotermične elektrarne ter testiranje izdatnosti vrtine in celotne opreme. Načrtuje se, da bi s testiranjem lahko pričeli julija 2023 in bi po uspešnih preizkusih elektrarna prešla v redno obratovanje aprila 2024.

Aleksander Brunčko, generalni direktor DEM pa dodaja: »Pri omenjenem pilotnem projektu gre za tržno nišo v svetovnem merilu. Koncept izrabe geotermične energije na naveden način je patentiran in izključna uporaba patenta je dana v uporabo Dravskim elektrarnam Maribor. Pilotni projekt bo prva aplikacija tega patenta, ki je plod slovenskega znanja. Izvedba, ki za vse partnerje projekta predstavlja novo stopnico na poti razvoja in prehoda v nizko-ogljično družbo, pa je dodana vrednost tako za lokalno skupnost, kot za celotno Slovenijo. Posebej nas veseli, da smo znanje, izkušnje in interes združile slovenske družbe Petrol Geo in Nafta Lendava ob podpori in načrtovani soudeležbi Občine Lendava«.

V primeru ugodnih rezultatov pilotnega projekta se bo lahko zasnovan koncept uporabil na ostalih opuščenih vrtinah v Sloveniji in tudi po svetu. Projekt zato pomeni pomemben mejnik za razvoj geotermične energije in prispevek k zmanjševanju onesnaževanja iz opuščenih vrtin po svetu.

Družba Dravske elektrarne Maribor se je skupaj s Petrol Geo, Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo v Mariboru ter Geološkim zavodom Slovenije z omenjenim projektom lansko jesen prijavila tudi na »Javni razpis za sofinanciranje projektov v okviru programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje«, ki se sofinancira iz sredstev Finančnega mehanizma Evropskega prostora in Norveškega finančnega mehanizma ter pripadajoče slovenske udeležbe, objavljenim s strani Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in kohezijsko politiko. Aprila je družba DEM prejela sklep o višini dodeljenih sredstev sofinanciranja projekta, ki znašajo dobrih 730.000 evrov in so dodaten pokazatelj, da gre za perspektiven projekt.

Kaj pa sploh je geotermalna energija? In zakaj ima ta način pridobivanja električne energije toliko potenciala?
V ospredju trajnostnih razprav svetovnih podjetij so v ospredju obnovljivi viri energije. Poleg vetrne, vodne in sončne energije je vse bolj v središču pozornosti tudi geotermalna energija.

Poleg dobrega ekološkega ravnovesja je geotermalni način pridobivanja energije skoraj neskončno dostopen in za razliko od drugih energentov ni podvržen dnevnim ali sezonskim nihanjem razpoložljivosti. Zakaj je govora o neskončni zalogi energije?

V staljenem jedru Zemlje so temperature primerljive s tistimi na površini Sonca, okoli 6.000 °C. Toplota se nenehno obnavlja z razpadom naravno prisotnih radioaktivnih elementov s pretokom približno 30 teravatov, kar je skoraj dvoja vrednost vse človeške porabe energije. Strokovnjaki napovedujejo, da se bo ta proces nadaljeval milijarde let.

Projekt ARPA-E AltaRock Energy ocenjuje, da bi »samo 0,1 % vsebnosti toplote na Zemlji lahko pokrilo celotne energetske potrebe človeštva za 2 milijona let.« Vse kar moramo storiti je, da se dokopamo do te toplote. Dostop do toplote oziroma pridobivanje toplote na površje pa je velik inženirski izziv. V ta namen se tehnologija geotermalne tehnologije razveji v različne kategorije.

Klasični hidrotermalni viri
Na nekaj izbranih območjih (Islandija, Kalifornija …) se voda ali para, segreta z zemeljskim jedrom, dvigne skozi razmeroma prepustno skalo, polno razpok, le da se ujame pod neprepustno skalo. Ti velikanski rezervoarji vode pod visokim pritiskom se pogosto razkrijejo na površju kot vroči izviri.

Ko je rezervoar vode najden, se izvrtajo raziskovalne vrtine, dokler ni mogoče locirati primerne lokacije za proizvodno vrtino. Vroča voda, ki se dviga skozi to vrtino, se lahko giblje od temperature okolice do 370°C. Po končanem pridobivanjem toplote se tekočine ohladijo in vrnejo preko vbrizgalne vrtine, s čimer se vzdržuje tlak.

Izboljšani geotermalni sistemi (EGS)
Klasični geotermalni sistemi so omejeni na specializirana območja, kjer se toplota, voda in poroznost združijo. Toda ta področja so omejena. V vsej tej trdni in neporozni kamnini pa se skriva še veliko neizkoriščene toplote. Kaj pa, če bi lahko geotermalna podjetja naredila svoje lastne rezervoarje?

Izboljšani geotermalni sistem ali EGS sistem je umetno izdelan rezervoar, ki je nastal tam, kjer je prisotna vroča skala, vendar nezadostna oziroma malo naravne prepustnosti ali nasičenosti s tekočino. Pri EGS sistemu je tekočina vbrizgana pod površje pod skrbno nadzorovanimi pogoji, ki ponovno odprejo že obstoječe zlome v kamnini in tako ustvarijo prepustnost. Povečana prepustnost omogoča tekočini, da kroži skozi razpokano skalo in prenese toploto na površje, kjer se lahko generira elektrika.

Geotermalna energija vročih suhih kamnin
Naslednja stopnja EGS sistemov je geotermalna energija vročih suhih kamnin, ki želi doseči izjemno globoko in izjemno vročo kamnino.

Pri izredno visokih temperaturah se učinkovitost geotermalne energije občutno poveča. Ko voda preseže 373°C in 220 barov tlaka, postane »superkritična«, nova oblika, ki ni niti tekoča niti plinasta. Entalpija (toplota, ki se sprošča ali veže pri kemijski reakciji) superkritične vode je veliko višja od vode ali pare, kar pomeni, da vsebuje od 4 do 10-krat več energije na enoto mase. Obenem tudi podvoji Carnotov izkoristek pretvorbe v električno energijo.

Napredni geotermalni sistemi (AGS)
AGS se nanaša na novo generacijo sistemov »zaprte zanke«, pri katerih se tekočine ne vnašajo v ali črpajo iz Zemlje. Preprosto povedano ni prisotnega kontroverznega frackinga oziroma hidravličnega lomljenja. Namesto tega tekočine krožijo pod zemljo v zatesnjenih ceveh in vrtinah, pobirajo toploto s prevodnostjo in jo prenašajo na površje, kjer jo je mogoče uporabiti za nastavljivo mešanico toplote in električne energije.

Več informacij na spletni strani dem.si.

Včeraj je v Lendavi potekala 2. izredna seja občinskega sveta.
Župan občine Lendava Janez Magyar je bil na volitvah v Državni zbor Republike Slovenije izvoljen za poslanca Državnega zbora.

Ker sta funkciji župana in poslanca nezdružljivi, bo funkcijo župana prevzel eden izmed podžupanov.

Mandat župana Magyaru po zakonu preneha z dnem potrditve mandata poslanca.

Tako bo Magyar funkcijo župana Občine Lendava zaključil z dnem konstituiranja Državnega zbora Republike Slovenije, ki bo danes

In kdo bo opravljal funkcijo župana v bodoče?
Kot je zapisal zdaj še aktualni župan Občine Lendava Janez Magyar, je po opravljenem razgovoru z obema podžupanoma sprejel odločitev, da bo začasno funkcijo župana od 14. maja naprej opravljal podžupan Ivan Koncut.

»Verjamem, da bo podžupan svoje delo v funkciji župana opravil vestno in odgovorno, verjamem tudi z vašo podporo in v sodelovanju z vami,« je še pojasnil Magyar.

vir. sobotainfo

Dijaška skupnost Dvojezična srednje šole Lendava in Leo klub Lendava - Lendva sta organizirala Dobrodelni tek in pohod.

Prostovoljni prispevki, ki jih bodo zbrali s to in drugimi aktivnostmi, bo Leo kluba Lendava - Lendva namenil za njihovo dobrodelno akcijo. To bo tradicionalno božično obdarovanje otrok iz socialno ogroženih družin z območja Upravne enote Lendava. Kljub nekoliko slabšemu vremenu se je na pot podalo precej pohodnikov in tekačev, ki so se sprehodili ali tekli po Lendavi.

Udeleženci so se zbrali pri Dvojezični srednji šoli Lendava, kjer so na stojnicah predstavili delo pomurskih Leo klubov in mladinskih organizacij. Predstavili pa so tudi Dvojezično srednjo šolo Lendava. Udeležence je najprej nagovorila Jessica Kustec, predsednica Leo kluba Lendava - Lendva, ki deluje kot podmladek dobrodelne organizacije Lions klub Lendava - Lendva. Povedala je, da je pomembno, da priskočimo na pomoč tistim, ki pomoč potrebujejo in da smo kljub slabemu vremenu pozitivni. Namen pohoda in teka pa je tudi povezovanje med mladimi in medgeneracijsko povezovanja, saj le tako lahko takšne cilje, kot so njihovi, uresničujejo.

Ravnateljica Dvojezične srednje šole Lendava Silvija Hajdinjak Prendl je povedala, da so se na šoli določili, da bodo delovno soboto namenili promociji zdravja in dobrodelnosti. Zdravje je pomembna vrednota, ki jo postavljamo na vrh vrednot, a temu pogosto posvečamo premalo časa in pozornosti. Dobrodelnost pa je ena od najbolj plemenitih vrednot, ki kaže našo humanost in srčnost. To ni le pomoč drugim z zbiranjem denarja, ampak način življenja, ko pomagaš drugim in v zameno ne pričakuješ ničesar. Dobrodelnost pa so tudi malenkosti, s katerimi drugim polepšamo dan, kot je nasmeh.

vir vestnik.si

Turistična zveza Lendava vabi z upravljanjem obeh objektov, ki sta v lasti Občine Lendava, krepi svojo vlogo – Janez Somi ostaja predsednik, ta naj bi imel večja pooblastila

Razgledni stolp Vinarium je eden najbolj obiskanih turističnih objektov v državi. Po šestih letih obstoja ga je 27. septembra lani, prav na svetovni dan turizma, obiskala 500.000. obiskovalka. Do sredine lanskega leta sta bila upravljanje stolpa in organizacija dogodkov z marketingom razdeljena med Turistično zvezo Lendava vabi (TZLV) in Zavodom za turizem in razvoj Lendava, nato pa je Občina Lendava kot lastnica objekta vse to prenesla na TZLV. Konec lanskega leta je zveza postala tudi upravljavec stolpa za nadaljnjih pet let.
TZLV je registrirana kot nepridobitna organizacija, ki združuje in povezuje društva, organizacije in pravne osebe z namenom pospeševanja in razvoja turizma v občini, njeno delovanje pa je v javnem interesu. Prav z upravljanjem razglednega stolpa je lani ustvarila skoraj 344 tisoč evrov prihodkov, od tega dobrih 29 tisoč evrov z izvajanjem nepridobitne dejavnosti. Odhodki so znašali skoraj 360 tisoč evrov, ob popravkih vrednosti obratnih sredstev pa ustvarjeni presežek skoraj 16 tisoč evrov.

Dodatno bodo zaposlili pet ljudi

Letošnji obseg poslovanja bo zaradi nove turistične atrakcije Zipline Vinarium, ki jo je občina prav tako zaupala TZLV, višji. Pričakovani prihodki naj bi znašali skupaj 524 tisoč evrov, odhodki 513 tisoč evrov, ustvarjeni presežek pa naj bi bil deset tisoč evrov. Z zagonom jeklenice bo TZLV povečala tudi število zaposlenih. Do sedaj jih je bilo sedem, za potrebe obratovanja jeklenice še dodatnih pet. Povečanemu številu zaposlenih in obsegu poslovanja morajo slediti tudi nekatere spremembe pri delovanju.

Spremembe v statutu

Na skupščini, ki so jo izvedli 26. aprila, so člani že imeli na mizi predlog novega statuta, vendar o njem niso odločali, ker s predlaganimi spremembami predhodno niso bili seznanjeni.
Primerjava veljavnega statuta, ki ga je skupščina nazadnje potrjevala marca 2019, in predlaganega je pokazala, da naj bi v prihodnje pet članov izvršnega odbora od skupaj sedmih imenoval predsednik sam, skupščina pa bi njegov predlog samo potrjevala. Dve mesti zasedata predsednik in podpredsednik. Zdaj člane izvršnega odbora volijo na skupščini. Na novo bi bila opredeljena tudi javnost delovanja TZLV. Za zagotovitev javnosti, torej tudi za dajanje informacij, naj bi bil odgovoren predsednik. Javnost delovanja bi se lahko omejila, kadar bi bilo to potrebno zaradi varovanja poslovne skrivnosti ali drugih podatkov, ki po zakonu niso javne narave. Gre torej za predlog, s katerim bi se povečala pooblastila predsednika.
Predvidene so tudi spremembe izvajanja dejavnosti. Zdaj lahko TZLV za izvajanje pridobitne dejavnosti ustanovi gospodarsko družbo ali poveri opravljanje tega drugi osebi na osnovi zakupne ali sorodne pogodbe. Predlog sprememb statuta možnosti zakupa ne predvideva, ostaja samo možnost ustanovitve gospodarske dejavnosti.

Janez Somi znova predsednik

Na skupščini TZLV so redni člani, teh pa je 13, znova podelili dveletni mandat dosedanjemu predsedniku Janezu Somiju. Protikandidata ni imel, za izvolitev pa se je predlagal sam. Kljub temu da je že marca 2019, ko je nazadnje prevzel predsedniško mesto, napovedal, da je to njegov zadnji mandat.

vir: vestnik.si

V letu 2022 je bila izbrana med 21 voditeljic, ki jih je v okviru predsedovanja EU francoski predsednik Emmanuel Macron 8. marca povabil v Elizejsko palačo k podpisu deklaracije za uravnoteženost spolov.

Primus, nagrada za komunikacijsko odličnost managerjev, ki sta jo letos obudili Slovensko društvo za odnose z javnostmi in Združenje Manager, gre prvič v roke menedžerki, in sicer Sabini Sobočan, direktorici družbe Varis Lendava. Komisijo je prepričala, ker je nosilka in razvijalka komunikacijske strategije navznoter, v podjetju, in ker jo odlikuje premišljena, odgovorna in strukturirana komunikacija do zunanjih javnosti, saj se zaveda, da izrečenih besed ni mogoče vzeti nazaj ali jih preklicati. Priznanje bo prejela 12. maja na Slovenski konferenci o odnosih z javnostmi.


»Zgodba zmagovalke je navdihujoča, saj je je prav s svojo pristnostjo in odprto komunikacijo uspešno prevzela vodenje družinskega podjetja. Gre za enega najtežjih, tudi komunikacijskih, izzivov v slovenskem gospodarstvu, saj 83 odstotkov tega sestavljajo prav družinska podjetja. V izjemno hudi konkurenci smo ocenili, da je podelitev Primusa Sabini Sobočan pomembno sporočilo, da je dobra komunikacija managerjev ključna tudi v manjših in srednje velikih družinskih podjetjih ter da imamo izjemne komunikatorke med menedžerkami,« je odločitev pojasnila predsednica komisije Primus 2022 Petra Juvančič, izvršna direktorica Združenja Manager.

Sabina Sobočan je od leta 2015 direktorica Varisa Lendava, kjer jo sodelavci in poslovni partnerji po celotni verigi vrednosti prepoznavajo po odprti, jasni in spoštljivi komunikaciji, katere cilj je slišati in razumeti sogovornika. Odlikuje jo proaktiven posluh za dogajanje, da na odprte teme ne le odreagira, temveč jih sama odpira in v pogovor vključuje vse relevantne sogovornike – vse z jasnim ciljem skupne rasti: posameznika, kolektiva in tudi širšega okolja. Sobočanova v komunikaciji z različnimi deležniki vidi potencial za osebno, strokovno in poslovno rast.

Kot direktorica je razvijalka in nosilka korporativne in komunikacijske strategije. V podjetju je spodbudila opolnomočenje sodelavcev, ki so soavtorji povezovalne komunikacije, ter vzpostavila in profesionalizirala komunikacijske kanale. Kljub lastnim nadpovprečnim komunikacijskim veščinam si ves čas prizadeva krepiti svoje znanje, zavedanje o pomenu komunikacije pa potrjuje tudi z vključevanjem zunanjih strokovnjakov na točkah, kjer prepoznava potencial rasti.
Ob interni komunikaciji vse večji poudarek daje tudi komunikaciji z zunanjimi deležniki, objavlja mnenjske članke in kolumne ter sodeluje na relevantnih dogodkih, tudi v tujini, kjer se odpirajo gospodarsko in družbeno pomembne teme; med drugim je zavezana komuniciranju enakosti spolov v managementu in v širši družbi. V letu 2022 je bila izbrana med 21 voditeljic, ki jih je v okviru predsedovanja EU francoski predsednik Emmanuel Macron 8. marca povabil v Elizejsko palačo k podpisu deklaracije za uravnoteženost spolov. Ob tem udejanja etična načela komuniciranja, ohranja profesionalno držo in se zaveda, da izrečenih besed ni mogoče vzeti nazaj ali jih preklicati. Zato komunicira premišljeno, odgovorno in strukturirano.

Podjetje Varis Lendava pod njenim vodstvom (od leta 2015) dinamično raste: prihodki so ob naraščajoči dodani vrednosti v letu 2020 presegli novo mejo: 30 milijonov evrov, v tem času pa se je število zaposlenih podvojilo. Podjetje se uvršča med vodilne evropske proizvajalce gotovih kopalnic. Njihovi kupci so najprestižnejša imena hotelirstva, kot so Sheraton, Hilton in Holiday Inn. Ob prenosu nasledstva ji je uspela tudi preobrazba vodenja – od pretežno centraliziranega načina vodenja v sodoben pristop vključujočega vodenja z vzporednim opolnomočenjem vodstvene ekipe.

vir: vestnik.si

Od Dolge vasi do Lendave in Trimlinov poteka gradnja kolesarske steze. Gradnja poteka v okviru projekta Kolesarska steza Lendava – Velika Polana – Črenšovci, ki je sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

V okviru projekta je že bila zgrajena kolesarska steza med naseljem Žižki in križiščem cest med Veliko Polano, Hotizo in Žižki. Letos in naslednje leto, oziroma do avgusta 2023, ko je predviden zaključek projekta, bodo zgradili še manjkajoči del kolesarske steze med naseljema Lendava in Trimlini ter Lendava in Dolga vas. Skupna vrednost gradnje vseh stez je 1,26 milijona evrov. Od tega bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval 607 tisoč evrov, ostalo pa bo iz proračunov republiškega ministrstva za infrastrukturo in treh občih, skozi katere potekajo trase kolesarskih stez, torej Velika Polana, Črenšovci in Lendava.

Trasa vseh treh novih kolesarskih stez meri 6,7 kilometrov. Gre za kolesarske proge ob cestah in na območjih, kjer se povečuje promet. Nove kolesarske steze se navezujejo na že obstoječe. Za skupno traso med tremi občinami v dolžini okrog 17 kilometrov, na kateri bodo tudi nove kolesarske poti, je značilno, da je kolesarska infrastruktura v precejšnji meri že zgrajena, so pa pred začetkom izvajanja projekta, kot so ugotavljali v teh občinah, še bila območja v dolžini okrog sedem kilometrov, kjer kolesarskih stez še ni bilo in je bila ogrožena varnost kolesarjev, so poudarili investitorji. Na že zgrajenih območjih veliko občanov in obiskovalcev uporablja kolesarske steze za vožnje s kolesi, tek ali hojo. Z novimi bodo poskrbeli še za večjo varnost v prometu in zagotovili kakovostnejše življenje občanov treh občin ter prispevali k zmanjševanju onesnaženosti zraka. Povečalo pa se bo tudi število kolesarjev.

Kolesarska steza med Dolgo vasjo in Lendavo se bo začela pri pokopališču v Dolgi vasi in bo potekala po trasi nekdanje železnice ter se zaključila v Slomškovem naselju v Lendavi, kjer se bo navezala na že zgrajeno kolesarsko stezo in pešpot ob nekdanjem Kobiljskem potoku. Dolžina odseka je 1650 metrov. Drugi odsek se začne pri počivališču za kolesarje ob trgovini Spar, kjer se zaključi že zgrajena pešpot in kolesarska steza skozi Lendavo. Potekala bo po levem bregu potoka Lendava do mostu pri Dvojezično osnovni šoli I Lendava, kjer bo po mostu prečkala reko in se nadaljevala po desnem bregu do naselja Trimlini. Dolžina tega odseka je 2275 metrov. Širina te kolesarske steze bo 2,5 metra.

vir:vestnik.si

Na dan do 50 spustov – Za plače 160 tisoč evrov letno

Pri razglednem stolpu Vinarium v Dolgovaških Goricah so izročili v uporabo adrenalinsko turistično atrakcijo Zipline Lendava. Po dveh jeklenicah sta se prva, kot smo že poročali, spustila smučarski skakalec Cene Prevc in lendavski župan Janez Magyar. Prevc je pred spustom rekel, da ima načrt, kako priti do cilja pred županom, in da je navajen na vetrovne razmere, tako da je tudi to njegova prednost. Do cilja je sicer prvi prišel župan Magyar, ki je povedal, da nova pridobitev pomeni nadaljevanje turistične zgodbe Vinariuma. »Občina Lendava daje poseben poudarek razvoju zelenega turizma. Okolico razglednega stolpa Vinarium v zadnjih letih nadgrajujemo in dopolnjujemo z različnimi turističnimi in razvojnimi projekti,« je še dejal lendavski župan.

Ljubitelji adrenalinskih aktivnosti se spustijo z lesenega stolpa pri najvišji točki Lendavskih in Dolgovaških goric, ki jo imenujejo Piramida, cilj pa je pri razglednem stolpu Vinarium. Turistična atrakcija Zipline Vinarium pomeni novost v slovenskem prostoru, saj sta prvič z izhodišča do končne točke speljani dve vzporedni jekleni vrvi, kar omogoča sočasen spust dveh ljudi. To je tudi prvi tak objekt v vzhodnem delu države.

Najbolj znana slovenska jeklenica pa je v Planici in z njo ima nova lendavska turistična atrakcija več stičnih točk, ne le tega, da se je po obeh prvi spustil smučarski skakalec Cene Prevc. Planiška jeklenica je tako kot dolgovaška dolga dobrih petsto metrov, skoraj enaka je tudi cena spusta, 24 evrov pri Vinariumu oziroma evro več v Planici, s tem da so dosežene hitrosti na planiški napravi atraktivnejše.

Napravi sta povezani še po podjetju KS Skupina. To skrbi za strokovno in varno izvajanje športno-turistične dejavnosti v Planici, bilo pa je tudi glavni izvajalec pri postavitvi naprave Zipline Vinarium in je usposobilo inštruktorje za varno upravljanje naprave, kar je bilo predvideno že v sklopu razpisne dokumentacije naročnika, torej Občine Lendava. Pogodbo o sodelovanju sta podpisala lendavski župan Janez Magyar in direktor podjetja KS Skupina Andraž Koren 19. avgusta lani. Občina plačila še ni izvedla, ker terjatev še ni zapadla.


Na vrv 13 odstotkov obiskovalcev stolpa

Nekatere stične točke med planiško in lendavsko turistično atrakcijo so bile uporabljene tudi kot izhodišče za pripravo finančne analize projekta Zipline Vinarium. To je izdelala družba Riso iz Lenarta – na tej osnovi in še nekaterih predpostavkah je bil predlagan cenik storitev, ki ga je občinski svet Občine Lendava potrdil z manjšo spremembo na seji 30. marca.

Katera so ključna izhodišča finančne analize? Podatki o povprečnem številu obiskovalcev razglednega stolpa v zadnjih petih letih in predviden obisk adrenalinske naprave. Kot so navedli v analizi, bo ta delovala od marca do novembra, odvisno od vremena lahko tudi v zimskih mesecih, letno pa pričakujejo 14.227 spustov po njej oziroma v povprečju 50 na dan. Do tega števila so prišli ob predpostavki, da se bo nekaj manj kot deset tisoč obiskovalcev stolpa Vinarium (13 odstotkov) spustilo tudi po jeklenici, tem pa so prišteli še približno 4300 ljudi, ki bodo prišli samo zaradi spusta.

V finančnem načrtu je tudi navedeno, da bi Zipline Vinarium letno ustvaril na osnovi cen storitev in števila obiskovalcev blizu 283 tisoč evrov prihodkov. Stroški naj bi znašali na letni ravni 257 tisoč evrov, od tega kar 160 tisoč evrov stroški plač. Ker bo naprava obratovala vse dni v tednu, upravljavec, to je Turistična zveza Lendava vabi, predvideva kar pet zaposlenih, omenja se jih celo šest. Naložba, katere celotna vrednost naj bi bila po omenjenem dokumentu dobrih 255 tisoč evrov, bi se poplačala v manj kot devetih letih.


Še več adrenalinskih aktivnosti

Toda navedeni podatki, zajeti v finančni analizi projekta, so bistveno drugačni od tistih v proračunskih dokumentih. Občina Lendava je projekt zagona turistične atrakcije predvidela že v načrtu razvojnih programov 2021–2024 v vrednosti 210.850 evrov, od tega naj bi za naložbo prejela 160 tisoč evrov iz državnega proračuna na osnovi uspešne prijave na razpisu LAS.

V rebalansu proračuna za leto 2022, ki ga je občinski svet sprejemal prav tako kot cenik za zipline 30. marca, je za projekt predvidenih že 465.203 evre. Kot je pojasnjeno, ta postavka zajema plačilo stroškov obratovanja in vzdrževanja naprave, izvajanja storitev ter marketinških aktivnosti. Vir za te izdatke so, tako še piše, prihodki od storitev spustov po ceniku, ki se vplačujejo na tekoči račun občine, ta pa potem plačuje vse stroške.

Ob tem je v rebalansu predvidenih še dodatnih 116.000 evrov za vzpostavitev Adrenalinskega centra Vinarium. Namen projekta je zagotoviti prostore za delovanje naprave za zipline in morebitne druge adrenalinske aktivnosti, kot so gorsko kolesarjenje, lokostrelstvo in podobno. Občina v ta namen predvideva nakup dveh objektov zraven razglednega stolpa, kjer bi uredili pisarniške in skladiščne prostore in prostore za turistične nastanitve v sklopu razpršenega hotela Vinarium. Objekta naj bi lendavska občina kupila in uredila letos, prihodnje leto pa še potrebno opremo.

vir: vestnik.si

Vlada določila višino povračila posameznim občinam zaradi povečanega nadzora meje, med njimi tudi Lendava.
Vlada je na sredini dopisni seji potrdila višino povračila posameznim občinam zaradi povečanega nadzora meje zaradi nezakonitih migracij. Skupaj jim je država namenila pet milijonov evrov.

Največ sredstev imajo na razpolago občine Koper, Ilirska Bistrica, Brežice, Črnomelj, Metlika in Lendava, so sporočili po seji vlade.

Vlada namreč ugotavlja obstoj povečanega nadzora državne meje zaradi migracij in s tem povečanje stroškov občin, zato jim bo za povrnitev stroškov letos namenila pet milijonov evrov.

Med tistimi, ki dobijo največ, tudi občina Lendava
Dva milijona evrov oziroma 40 odstotkov sredstev je namenjenih za občine ob državni meji (gre za 74 občin na zahodni, vzhodni, severni in južni meji), tri milijone evrov oziroma 60 odstotkov sredstev pa za 32 najbolj obremenjenih občin na južni meji.

Pri povračilih, namenjenih vseh občinam, bodo imele največ sredstev na razpolago občine Lendava (107.579 evrov), Metlika (99.663), Brežice (98.657), Koper (90.642), Črnomelj (74.548) in Ilirska Bistrica (67.303). Najmanj bo imela kot 74. občina s seznama na voljo občina Radenci (593 evrov).

Pri povračilih, namenjenih najbolj obremenjenim občinam, pa bodo imele največ sredstev na voljo občine Koper (345.455), Ilirska Bistrica (290.996), Brežice (254.896), Črnomelj (249.663), Metlika (210.323) in Lendava (142.746). Kot zadnja je na seznamu občina Črenšovci, ki lahko dobi za do 11.500 evrov povračil.

Skupno imajo torej največ sredstev na razpolago občine Koper, Ilirska Bistrica, Brežice, Črnomelj, Metlika in Lendava.

To so upravičeni stroški
Občine lahko v zahtevku za delno povračilo stroškov uveljavljajo upravičene stroške, med katere sodijo stroški zaradi obnove in vzdrževanja občinskih cest in javnih poti, ki so dodatno obremenjene zaradi povečanega nadzora državne meje, stroški osvetlitve občinskih cest in javnih poti ter drugi stroški, ki nastanejo občinam v želji povečati varnost občanom in so posledica povečanega nadzora državne meje.

Višino nastalih stroškov za tekoče koledarsko leto morajo izkazati z ustreznimi listinami in utemeljitvijo namenske porabe, zahtevek pa poslati ministrstvu za notranje zadeve do 15. novembra.

Vlada se je sicer na sredini seji seznanila tudi s poročilom posebne vladne delovne skupine za pripravo predlogov za učinkovitejše varovanje meje, katerega del so tudi predlogi, kako zagotoviti učinkovitejše varovanje meje.

Ministrstvoma za notranje zadeve in za obrambo je vlada naročila, naj v okviru svojih področjih predloge proučita in v treh mesecih vladi poročata o njihovi realizaciji, je še zapisano v sporočilu po seji vlade.

vir: sobotainfo.com

V Vrtcu Lendava se je z namenom zagotavljanja kakovostnejšega vzgojno izobraževalnega procesa in s tem tudi večje kakovosti bivanja otrok v vrtcu, ponovno aktiviral Sklad Vrtca Lendava – Lendvai Óvoda, so sporočili iz Vrtca.
Sklad je bil sicer ustanovljen že v šolskem letu 2013/2014, vendar nekaj let ni deloval. Osnovni namen Sklada je pridobivanje sredstev in s tem uresničevanje tistih želja, ki pomagajo k večjemu zadovoljstvu otrok in kakovosti bivanja otrok v vrtcu. Hkrati pa želi pomagati otrokom iz socialno šibkih družin pri letovanju, zimovanju, smučarskih tečajih, planinskih taborih ali prireditvah.

Sklad za opravljanje dejavnosti pridobiva sredstva tako, da obvešča javnost, predvsem pa starše otrok o potrebah po financiranju dejavnosti in potreb posameznega oddelka, ki niso redni programi in jih ustanovitelj ne financira, o potrebah po nakupu posebne opreme, ki je potrebna pri izvajanju vzgojno izobraževalnih procesov, za kar iz rednih virov ni zadosti sredstev.

Letos načrtujejo organizacijo naslednjih aktivnosti: zbiranje starega papirja, gledališke predstave na letnem odru, pohod na stolp Vinarium, kostanjev piknik, izdelava unikatnih izdelkov, nabavo novih rekvizitov, ki jih potrebujejo vzgojiteljice po posameznih skupinah, nabavo revij in knjig. Vse aktivnosti bodo potekale v skladu z epidemiološkimi pogoji.

Na širšo javnost se obračajo s prošnjo za donacijo v Sklad Vrtca Lendava. »Verjamemo, da nam bo skupaj uspelo zbrati sredstva za načrtovane dejavnosti,« so zapisali. Sredstva lahko nakažete na TRR 012596030636472, s pripisom »za otoke«.

vir pomurec.com

V Lendavi vplačan dobitek 6+1. Kakšnega zneska se bo razveselil dobitnik?

26. krog je nekomu prinesel srečo.
Sinoči so bili izžrebane zadnje številke v igri na srečo Loto v mesecu marcu. Predvideni sklad za glavni dobitek je bil 1,73 milijonov evrov. Sedmica ni bila izžrebana, je pa bila dobitna kombinacija 6+1, ki je bila vplačana v Lendavi. Srečni dobitnik bo prejel slabih 36 tisoč evrov.
Izžrebane številke so bile 8, 9, 14, 22, 25, 27, 32. Dodatna številka je bila 11.
redvideni sklad za sedmico v naslednjem krogu, žrebanje bo 3. aprila, je 1,790.000 evrov.

vir: vestnik.si

Kmalu bo urejeno novo prenočišče za mlade v Dolgi vasi.
V Lendavi se je sestal svet Pomurske madžarske narodne samoupravne skupnosti. Svetnice in svetniki so se pod vodstvom predsednika sveta Ferenca Horvátha seznanili s projektom izgradnje sodobnega prenočišča za mlade v Dolgi vasi.

Pomurska madžarska narodna samoupravna skupnost je projekt začela izvajati že v letu 2021, ko je skupnost odkupila kompleks stavb nekdanje gostilne s prenočišči v Dolgi vasi.

Ta je bil z vidika ohranjanja kulturne dediščine in načrtovanega namena potreben izgradnje in obnove. Poleg nastanitve mladinskih skupin in drugih turistov bo namreč namenjen še bivanju dijakov, ki obiskujejo Dvojezično srednjo šolo Lendava ali v Lendavi in okolici opravljajo delovno prakso, pri tem pa prihajajo iz oddaljenih krajev.

Naložba je prilagojena potrebam lokalnih skupnosti na narodnostno mešanem območju, so povedali na seji sveta skupnosti.

Nova delovna mesta, možnost izobraževanje v domačem okolju
Z njo bodo ohranili nekatera delovna mesta in odprli nova, saj bodo po izgradnji in obnovi zaposlili najmanj 20 ljudi. Dijakom in študentom bodo ponudili možnosti izobraževanja in opravljanja prakse v domačem okolju. V kompleksu bodo lahko
izvajali praktično izobraževanje dijakov, ki se šolajo v programih za gostinstvo in turizem.

Tam bo tudi restavracija. Posledica vsega naštetega bo zmanjšanje izseljevanja z narodnostno mešanega območja, saj se bodo mladi izobraževali v domačem okolju, delavcem bo dana možnost zaposlitve v Pomurju.

Poleg tega želijo v Pomurski madžarski narodni samoupravni skupnosti z naložbo na področju razvoja mladinskega in drugega turizma na narodnostno mešanem območju v Pomurju povezati kulturno in gastronomsko dediščino s kmetijstvom, vinarstvom, družinskimi podjetji.

Posledično to ne pomeni samo rast pozitivnih gospodarskih kazalnikov in mladinskega ter drugega turizma, temveč tudi ohranjanje in vzdrževanje kulturne dediščine Pomurja in pomurskih Madžarov, pravijo.

V bližini kmalu še sodoben konjeniški center
Celoten kompleks prenočišča za mlade bodo v Dolgi vasi sestavljali stavba z restavracijo, stavba s prenočišči ter notranji vrt za sprostitev in rekreacijo. Restavracija s teraso bo lahko sprejela 150 gostov. Na jedilniku bo hrana iz lokalno pridelanih sestavin. Na 900 kvadratnih metrih površin bodo še sobe za dijake na praksi in štiri dvoposteljne sobe za druge goste.

Stavba s prenočišči bo na 617 kvadratnih metrih štela 42 postelj v različnih sobah. Na razpolago bosta apartmaja s kuhinjo. V bližini bo kmalu zrasel sodobni konjeniški center. Postavljen bo prireditveni prostor.

Naložba je vredna 1.600.000 evrov. Denar zanjo je s podporo madžarske vlade prispeval sklad Gábor Bethlen. Zagotovljena so bila še dodatna sredstva v višini 143.000 evrov za začetek poslovanja.

vir. sobotainfo/pmsns