Eva Marija Banutai, nekdanja lendavska gostinka, nova predsednica Turistične zveze Lendava vabi (TZLV).

Na to mesto so jo imenovali na 10. redni skupščini TZLV, ki jo je v imenu izvršnega odbora zveze sklicala Metka Sabo Gerenčer. Razrešili in izvolili so tudi preostale organe zveze.

Skupščina, na kateri je sodelovalo 13 od skupno 17 članov z glasovalno pravico, je bila izvedena za zaprtimi vrati, kar pomeni, da so varnostniki preverjali identiteto in upravičenost posameznikov do vstopa v prostore zveze na Kranjčevi ulici v Lendavi. Seja je bila končana v manj kot eni uri, s tem da kljub prejšnjim napovedim, da bi na nji obravnavali tudi poročilo nadzornega odbora o poslovanju TZLV v letih 2022 in 2023, sklicateljica skupščine tega ni uvrstila na dnevni red.

Predsednik nadzornega odbora Dejan Süč na volilno skupščino ni prišel, je pa v objavi na svojem facebook profilu napovedal, da se z 20. marcem "... moja vloga v Turistični zvezi Lendava vabi (TZLV), upravljalcu stolpa Vinarium, v kateri sem v različnih vlogah sodeloval od leta 2019, zaključuje." Opisal je tudi svoje videnje situacije in potek nekih dogodkov, ki kažejo na razsežnost konflikta med deležniki, ki se je še poglobil s sporno razrešitvijo dosedanje predsednice Marine Totić. Zapis je končal z mnenjem: "Še vedno pa ostajam na stališču, da bi moral s stolpom Vinarium upravljati javni zavod in le na tak način bi bilo njegovo poslovanje javno in transparentno. Ko bo dovolj politične volje v občinskem svetu se bo to tudi zgodilo. Svoj umik iz TZLV sem obljubil tudi sam. In z današnjim dnem obljubo tudi izpolnjujem."

vir: vestnik.si

V Lekovem kompleksu v Lendavi že poteka gradnja energetskega objekta, prvega od treh, ki bodo zgrajeni v sklopu projekta visokotehnološkega centra za izdelavo podobnih bioloških zdravil, so za STA povedali v družbi Lek. Na 400 milijonov dolarjev ocenjena naložba je za švicarski Sandoz, katerega del je Lek, osrednjega pomena, so dodali.

Energetski objekt bo namenjen zagotavljanju energije za obstoječe Lekove dejavnosti v Lendavi, gre za proizvodnjo antiinfektivov in pakiranje končnih farmacevtskih oblik, in za potrebe prihodnjega centra za proizvodnjo učinkovin za podobna biološka zdravila.

Gradnja se je že začela in dela za zdaj potekajo v skladu z načrti, pravijo v Leku. Dela naj bi se zaključila prihodnje leto. Objekt se bo razprostiral na površini nekaj več kot tri tisoč kvadratnih metrov in bo namenjen optimizaciji proizvodnje elektrike, pare, komprimiranega zraka in hladu.

Aprila začetek gradnje proizvodnega objekta
Prihodnji mesec naj bi začeli graditi še proizvodni objekt, nato pa sledi še postavitev dodatnega skladišča. Proizvodni objekt, pravijo v Leku, bo obsegal 34 tisoč kvadratnih metrov in vseboval proizvodnje linije, polnilna območja, območja za pakiranje, laboratorije in pisarne. Skladišče, ki bo imelo do proizvodnje podzemno povezavo, pa bo veliko pet tisoč kvadratnih metrov.

celoti naj bi novi Lekov center v Lendavi začel delovati konec leta 2026. V Leku ob tem načrtujejo 300 novih zaposlitev, predvsem visokousposobljenih strokovnjakov z različnih področij: farmacije, kemije, biokemije, IKT, inženiringa, avtomatizacije procesov in drugih tehničnih kadrov.

Strateški pomen za rast Sandoza
Visokotehnološki center za biofarmacevtsko proizvodnjo v Lendavi v vrednosti 400 milijonov dolarjev je po navedbah Leka strateškega pomena za nadaljnjo rast Sandoza, ki želi postati vodilno farmacevtsko podjetje v svetu za podobna biološka zdravila.

"Načrtujemo, da bomo v Lendavi vzpostavili najučinkovitejšo proizvodnjo učinkovin za biološka zdravila v Evropi, s čimer se bo še okrepila vloga Slovenije na tem hitro rastočem farmacevtskem področju," so za STA še povedali v Leku.

Tudi sicer se bo po ločitvi švicarskega proizvajalca generičnih in podobnih bioloških zdravil Sandoz od farmacevtskega velikana Novartis položaj Leka znotraj skupine Sandoz po napovedih vodstev Leka in Sandoza še okrepil. Obsežne naložbe izvaja tudi Novartis, ki v naši državi po novem deluje v okviru posebne družbe in izvaja dejavnosti, povezane z razvojem in proizvodnjo inovativnih zdravil.

vir: siol

Lendavski Varis letno izdela približno 4000 gotovih kopalnic. Kot je direktorica Sobočan dejala za STA, s poslovanjem v letu 2023 sicer ni povsem zadovoljna. Čeprav končnih podatkov še nimajo, pravi, da niso uspeli uresničiti vseh zastavljenih ciljev. Za letos pa po njenih besedah kaže, da bo drugače, saj imajo do avgusta že podpisane pogodbe za izdelavo 2700 kopalnic.

Visoke cilje imajo na področju trajnosti in želijo postati multinacionalka, ki bo definirala trajnostno gradnjo, pravi Sobočan.

Varis sodi med vodilna evropska podjetja za izdelavo gotovih kopalnic. Lani so njihove kopalnice vgradili tudi v najvišjo stavbo v Frankfurtu, 49-nadstropni Tower One.

vir:sta

Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost je objavila razpis za spodbujanje naložb v gospodarstvu na območju, kjer živijo pripadniki avtohtone madžarske narodne skupnosti. Za leto 2024 je na voljo skoraj 332.000 evrov nepovratnih sredstev, ki jih bo zagotovilo ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj.

Gre za ukrep iz programa spodbujanja gospodarske osnove madžarske narodne skupnosti v letih 2021-2024. Sofinanciranje je namenjeno naložbam v nove proizvodne zmogljivosti ali nadgradnjo obstoječih v mikro, malih in srednje velikih podjetjih na programskem območju, ki zajema narodnostno mešana naselja v občinah Dobrovnik, Hodoš, Lendava, Moravske Toplice in Šalovci.

Najnižji zaprošeni znesek je lahko 10.000 evrov, najvišji pa 50.000 evrov. Prejeta pomoč je obenem omejena s pravilom "de minimis". Ta določa, da podjetje v zaporednih treh koledarskih letih ne sme preseči skupne državne pomoči v znesku 200.000 evrov oziroma 100.000 evrov, če gre za podjetje v cestnoprometnem sektorju.

Upravičenec bo moral za uresničitev naložbe zagotoviti vsaj 25 odstotkov lastnega deleža, ki ne sme vsebovati javnih sredstev. Poleg tega mora imeti prijavitelj med drugim na dan oddaje vloge na upravičenem območju vsaj 12 mesecev registriran sedež podjetja, poravnane finančne obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti ter ne sme biti v postopku prisilne poravnave, stečajnem postopku, postopku likvidacije ali prisilnega prenehanja.

Hkrati se bo moral zavezati, da osnovna sredstva, ki so bila kupljena s pomočjo sofinanciranja, naslednjih pet let ne bo preselil z upravičenega območja. Rok za oddajo vlog na sedež Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti v Lendavi je 22. marec, navaja STA.

Predsednica Turistične zveze Lendava vabi sklepa skupščine ne priznava in napoveduje, da bo razkrila vse nepravilnosti. Razlog za razrešitev naj bi bile nevzdržne razmere.

Včeraj je skupščina Turistične zveze Lendava vabi (TZLV) na dopisni seji razrešila Marino Totić z mesta predsednice zveze. Od 31 članov skupščine, ki imajo glasovalno pravico, je bilo oddanih 22 glasov, ki so vsi potrdili predlog o razrešitvi. Postopek je vodila v imenu izvršnega odbora TZLV Metka Sabo Gerenčer. Kot je pojasnila v kratki izjavi za medije, je bila razrešitev edina možnost za obstoj TZLV, kajti situacija na zvezi je namreč zaradi različnih podtikanj in širjenj neresnic ter posledično tudi zaradi ugotovitev notranjega revizijskega pregleda nevzdržna.

Totićeva je članom skupščine v odzivu na prejet sklep o razrešitvi sporočila, da sama po veljavnem statutu TZLV ni podala predloga za izredno korespondenčno skupščino, kar po njenem mnenju pomeni, da je sklep ničen. Sama je redno skupščino sklicala za soboto, 24. februarja, na nji pa naj bi člani med drugim obravnavali tudi poročilo izvršnega odbora glede vodenja disciplinskega postopka zoper njo kot predsednico. Prav tako je v odzivu zapisala, da finančne nepravilnosti, nepravilnosti v delovanju same zveze in dokazi s katerimi razpolaga, predvsem o korupciji, ne bodo ostali nerazkriti.

vir: vestnik.si

Zavod za kulturo madžarske narodnosti v Lendavi letos praznuje 30 let obstoja
Zavod za kulturo madžarske skupnosti letos praznuje 30. obletnico delovanja. Na dan obletnice 8. novembra načrtujejo gala prireditev v Lendavi, direktor zavoda Mihael Šooš pa je napovedal tudi slavnostno konferenco in druge dogodke.Ob tem si želi, da bi sodelovala tudi društva, da bi se predstavili kot močna in kreativna kulturna skupnost.

V začetku vsakega leta direktor zavoda Šooš skliče vodje kulturnih društev dvojezičnega območja in vodje krožkov, ki delujejo v njihovem okviru, da pregledajo načrtovane programe za dano leto in možnosti prijave na različne razpise.

Zavod je v tem letu že objavil javni poziv za izvedbo madžarskih kulturnih programov, na katerega se lahko društva prijavijo do 29. februarja do 12. ure. Predsednike je direktor pozval, naj prijavijo svoje največje ali najbolj priljubljene programe v svojem mestu.

Ker bo zavod 8. novembra dopolnil 30 let delovanja, bo največja prireditev potekala na ta dan v Gledališki in koncertni dvorani Lendava. "Želim, da bodo tukaj sodelovala tudi društva, da bi se predstavili kot močna in kreativna kulturna skupnost," je dejal Šooš in ob tem poudaril, da je zavod ključnega pomena za Madžare, ki živijo v Prekmurju: "V teh 30 letih smo s skupnimi močmi ustvarili eno res lepo zgodbo."

Direktor je poudaril tudi nekaj pomembnejših dogodkov. Mednje sodi osrednja proslava ob revoluciji in svobodnem boju 1948/49 v Lendavi, ki se začne s polaganjem vencev 15. marca, sledi kulturni program v kulturnem domu Lendava, spomin na pomemben dan pa zaznamujejo tudi druga naselja.

Tradicionalna razstava velikonočnih pirhov v Dobrovniku bo 16. in 17. marca v dvorani kulturnega doma v Dobrovniku. Gastronomski dan in Dan povezanosti bosta v Žitkovcih 1. junija. Mednarodno tekmovanje v kuhanju ribje čorbe in festival ljudskih plesov bo v Lendavi 6. julija. Eden največjih dogodkov v Prekmurju, Pomurski Galop, pa bo potekal 24. avgusta.

Na sestanku so aktualne programe predstavila tudi prisotna društva. Med drugim bodo v Dolgi vasi junija organizirali dan spomina na Janija Feherja ob umetnikovem 120. rojstnem dnevu. V Kapci bodo tradicionalno organizirali dogodek Dan poezije 14. aprila. Novembra v Radmožancih načrtujejo tradicionalni pevski večer. V Murski Soboti denimo bodo organizirali tradicionalni Madžarski večer, jeseni pa načrtujejo razstavo vezenin.

vir:RTV

Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS bi moral 2000 hektarjev zemljišč v Pomurju, za katera je dosedanjemu najemniku – Kmetijskemu gospodarstvu Lendava – potekla najemna pogodba, dati v najem kmetom, so menili navzoči na današnji okrogli mizi. Soglašali so, da se mora to zemljo razdeliti med družinske kmetije lendavskega območja.

Okroglo mizo z naslovom Kdo bo obdeloval pomursko ravnico: tajkuni, tujci ali pomurski kmetje in družinske kmetije so v Lendavskih goricah organizirali Slovenska kmečka zveza pri SLS, Društvo Slovenske kmečke zveze in Strojni krožek Pomurje. Da se da zeljo v obdelavo družinskim kmetijam, je zelo pomembno, saj so kmetje, sploh na obmejnem območju, braniki slovenstva, je dejal predsednik Slovenske kmečke zveze Branko Tomažič.

“Sami kmetje so me klicali, kaj bomo naredili, ker želijo biti konkurenčni evropskemu kmetijstvu, a je to nemogoče, če nimajo dovolj obdelovalnih površin. Zato okrogla miza, da sklad kmetijskih zemljišč prepričamo, da smo enotni in da naj pripravijo tak razpis, na katerega se bodo lahko prijavili kmetje z družinskimi kmetijami, ne pa velika kmetijska gospodarstva,” je dejal.

Sprejeli so tri sklepe, med njimi je Tomažič navedel, naj se v razpisu omeji število hektarjev, ki se dajo v najem posameznemu kmetu, naj kmetijska zemljišča v lasti sklada najamejo družinske kmetije z območja Lendave in naj vse kmetije, ki želijo biti najemniki, naredijo poslovni načrt. Objavo razpisa pričakuje v roku dveh mesecev.

Predsednik soboške območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Danilo Meolic je predlagal spremembo pravilnika o zakupu skladovih zemljišč. Uvede naj se t. i. kapica na zakupljene državne površine v višini največ 100 hektarjev, pri zakupu naj se da prednost fizičnim osebam in ne kmetijskim podjetjem, sklad pa naj vsem velikim zakupnikom odpove pogodbo v roku pol leta pred iztekom zakupne pogodbe, je naštel.

Če bi kmetje dobili v najem državno zemljo, bi to imelo po Meolicovem mnenju ugodne učinke na okolje, razvoj podeželja in obstanek družinskih kmetij.

Okrogle mize se je udeležil tudi evropski poslanec Franc Bogovič (EPP/SLS), ki je predstavil aktualno dogajanje v zvezi s protesti evropskih kmetov, skupno kmetijsko politiko in drugimi težavami slovenskih in evropskih kmetov.

vir: STA

Obnova prostorov Doma starejših Lendava je končana. Vanje so že začeli vračati stanovalce, ki so zaradi gradnje od julija 2022 bivali v Zdravilišču Radenci.

"Za nami je izjemno zahteven projekt, ki je imel velik vpliv na življenje stanovalcev, kakor tudi na organizacijo dela v domu. S skupnimi močmi stanovalcev, svojcev, zaposlenih, razumevajočih sosedov ter v sodelovanju z izvajalci del nam je uspelo doseči zahteven cilj, za kar se vsem iskreno zahvaljujem," pove Goran Kuzma, direktor Doma starejših Lendava. Izpostavil je tudi, da so imeli pri zdajšnji preselitvi pomoč doma Hrastovec, prav tako, da so v času bivanja stanovalcev v Radencih bili deležni dobre in strokovne pomoči Zdravilišča Radenci, zdravstvenih domov Gornja Radgona in Murska Sobota ter mobilnega paliativnega tima Splošne bolnišnice Murska Sobota. "Stanovalci so čutili sprejetost v novem okolju, stkali so veliko novih znanstev in izmenjali veliko toplih besed in modrih izkušenj," o počutju stanovalcev v čas bivanja v Hotelu Medico - izvir še pove direktor. Hvaležni so tudi za pomoč,

Zaradi obnove, ki je zajemala približno dve tretjini površin doma, so sredi julija 2022 preselili v Radence 64 stanovalcev, ob teh pa so v druge sobe doma premestili še 31 stanovalcev. Z obnovo so pridobili eno in dvoposteljne sobe, ta pa je prinesla še veliko drugih prostorskih izboljšav.

Projekt je pritegnil tudi pozornost tujih strokovnjakov na področju domskega varstva, ki so z zanimanjem spremljali njegov potek. "Izkušenj s tako obsežnimi prenovami namreč primanjkuje, sploh ko se prenova izvaja ob polni zasedenosti doma, ob sočasnem projektiranju, izvedbi gradbeno-obrtniških del ter opremljanju. Za nami je tako izjemno zahteven projekt, ki smo ga izvedli v izjemno kratkem, omejenem času, z omejenimi finančnimi viri in ob vsem rednem delu," obsežnost izvedenega še predstavi direktor Goran Kuzma.

vir vestnik.si

Za premoženje so skupaj odšteli 50.000 evrov
Župan Občine Lendava Janez Magyar je danes podpisal pogodbo o nakupu ateljeja akademskega slikarja in grafika svetovnega formata, ki bi letos januarja dopolnil 80 let. Podpis pogodbe med Občino Lendava in umetnikovim bratom Tomažem Galičem je prelomno dejanje, ki se ga veselijo vsi občudovalci Galičevega opusa in njegovi najbližji, so zapisali na občinski spletni strani. Občina Lendava je za predmetno nepremičnino in premično premoženje odštela 50.000,00 EUR.

Župan Janez Magyar je ob podpisu pogodbe dejal: »Po skoraj 30 letih čakanja kot skupnost poravnavamo dolg do izjemne zapuščine sijajnega človeka in izvrstnega umetnika. Veseli me, da smo to storili prav v okviru praznovanj ob dnevu slovenske kulture in ob slikarjevi 80-letnici. To je začetni korak, ki mu bodo morali slediti še mnogi drugi, povezani z restavratorskimi in drugimi posegi, ki bodo zanimiv ustvarjalni in življenjski prostor naredili zanimivega tudi za širšo javnost.«

Po smrti Štefana Galiča je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije leta 1998 vpisal umetnikov atelje v svoj register, saj ta ni le umetnostnozgodovinski, ampak tudi domoznanski zaklad.

Zelo zanimiva zapuščina Štefana Galiča je prava zbirka etnografskih predmetov, starin, umetnin, knjig, starih razglednic, spominov ter osebnih predmetov, ki avtentično zrcalijo značaj in svetovni nazor sijajnega človeka in izjemnega umetnika Štefana Galiča.

Bil je navezan na naravo in na živo okolje, pa tudi na ljudsko tradicijo, ki jo je občudoval in zbiral od otroških let. Čeprav je izviral iz meščanske obrtniške družine, je rad iskal etnografske predmete, ki so v 60. letih skoraj povsem izginili ali pa se preselili na podstrešja kmečkih hiš. Bil je strasten zbiralec vrčev, pozneje tudi lesenega kmečkega orodja, vil, bran, pa orodja za rezanje in predelovanje grozdja, starih stiskalnic in vijakov. Sčasoma se je atelje napolnil s temi predmeti iz okolice Lendave in tudi drugih delov Prekmurja.

Etnografske predmete, skrbno razporejene na stenah in policah, je zbiral kot nosilce estetske vrednosti. Še danes nas očarajo s svojo množičnostjo, prečiščeno, pradavno obliko in estetsko ter značajem rustikalnega panonskega prostora.

vir: Vestnik.si

podelili priznanja za izjemne dosežke na področju kulture

V Lendavi obeležili slovenski kulturni praznik s posebno občinsko slovesnostjo, posvečeno spominu na našega velikega pesnika Franceta Prešerna. Župan Občine Lendava Janez Magyar je podelil priznanja za izjemne dosežke na področju kulture, medtem ko je občinstvo uživalo v bogatem umetniškem programu, ki so ga soustvarili učenci Dvojezične osnovne šole I Lendava in Glasbene šole Lendava.

Za dosežke na kulturnem področju je župan letos podelil priznanje Gledališki in koncertni dvorani Lendava za 20 let delovanja, odličnemu poznavalcu zgodovine in zbiratelju Francu Korenu in Rozaliji Vajdič, ki je z bogatim znanjem s področja zeliščarstva zaznamovala številne generacije šolarjev, sodelavcev in vseh tistih, ki so jo prosili za pomoč. Priznanje sta prejela tudi Nikolaj Bažika in Ludvik Gönc, nerazdružljiv tandem in nezamenljiv del kulturnega doma in njegovega življenja.

Ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika si obiskovalci lahko ogledajo razstavo del lanskoletne nagrajenke, profesorice francoščine in primerjalne književnosti, prevajalke, pesnice in glasbenice Klarise Jovanović v avli Gledališke in koncertne dvorane Lendava.

vir: Pomurec.com

Župan ustavljanje projekta označil za "politikanstvo"

Po več kot treh letih od prve napovedi večmilijonskega turističnega projekta Nad mestom Lendava do stolpa Vinarium, ustanovitve civilne iniciative zoper postavitev gondole sredi leta 2021 in vmesnega zatišja do pridobitve državne koncesije za graditev gondolske žičnice septembra lani se je o projektu v Lendavi razvnela ostra razprava. To je sprožilo pismo sveta Krajevne skupnosti (KS) Gorice pri Lendavi vodstvu občine in občinskim svetnikom.

V pismu piše, da svet krajevne skupnosti, ki se je sestal 14. januarja letos, z obžalovanjem ugotavlja, da občina vztraja pri izvedbi projekta, kljub temu da so krajani na zboru občanov, ki je bil 18. junija 2021, jasno izrazili stališče, da nasprotujejo gradnji žičnice. Svet krajevne skupnosti je zato predlagal, da iz dokumenta Predlog načrta ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Lendava umaknejo pridobivanje parcel, potrebnih za postavitev gondole.

Na dopis se je odzval župan Janez Magyar ter v odgovoru KS Gorice pri Lendavi navedel, da predstavniki občine niso imeli priložnosti sodelovati na omenjenem sestanku sveta, kjer bi lahko pojasnili zadeve, povezane s pritožbami krajanov. »Tako početje obžalujemo in menimo, da gre za navadno 'politikantstvo', saj so bile v zvezi s predmetno zadevo razprave na različnih instancah, tako na Občini Lendava kot na zboru krajanov KS Gorice pri Lendavi,« je zapisal. Poudaril je tudi, da iz sklepov sveta izhajajo neresnice. Kot je pisno pojasnil za naš medij, ne drži, da bi krajani na zboru leta 2021 zavrnili umestitev žičnice. »O podpori ali (ne)podpori projektu krajani niso glasovali! Sicer pa KS Gorice pri Lendavi za zastopanje v zvezi s tem projektom nima pooblastila, ga ni nikoli zaprosila in ga tudi nikoli ni pridobila. Zato tudi ne predstavlja njihovega interesa in stališča, ampak le interes in stališče ozkega kroga ljudi,« še zapiše župan Občine Lendava.

Občinski svet razdvojen
Sklepi sveta krajevne skupnosti in odziv župana nanje, prav tako protestno pismo prizadete občanke, ki ga je pred časom poslala na naslov občine ter članom občinskega sveta, so razpravo o projektu sprožili tudi na seji občinskega sveta, ki je bila 17. januarja. Pokazala je na razdvojenost svetnikov in pomisleke, če bi bilo treba za uresničitev projekta delovati zoper občane, v skrajnem primeru s postopkom razlastitve.
»Absolutno ne drži navedba, kar sem poudaril tudi na seji občinskega sveta, da mora občanka svoje nepremičnine zapustiti. To je zavajanje in širjenje neresnic, ki je politično obarvano,« je v odgovorih za naš medij zapisal župan Janez Magyar. Podčrtal je, da so vsi lastniki zemljišč, za katera bo občina pridobivala lastništvo, že dali soglasje k prodaji, parcele omenjene občanke pa niso predvidene za nakup, temveč za pridobitev služnosti.

Gondola ne bo rešila prometa

Ivan Denša, predsednik KS Gorice pri Lendavi, pove, da bi se krajevna skupnost morala glede umeščanja gondolske žičnice res oglasiti že prej, kajti nenaklonjenost temu projektu med krajani obstaja že ves čas. Doda, da niti krajani, ki čutijo breme povečanega prometa po cesti do razglednega stolpa, niso prepričani, da bi z gondolo rešili ta problem. Napovedal je, da bodo februarja ali v začetku marca izvedli zbor krajanov, na katerem bodo obravnavali letno poročilo o delu krajevne skupnosti, ena od točk pa bo namenjena tudi sporni postavitvi gondole.
Na vprašanje glede možnosti, da bi voljo krajanov preverili z referendumom, Denša odgovarja, da sam o tem težko sodi, če pa bi bili ljudje za to, bi ga tudi izvedli.

Opustitev ne pride v poštev

Projekt Nad mestom Lendava do stolpa Vinarium je bil v načrt razvojnih programov Občine Lendava za obdobje 2018–2022 uvrščen oktobra 2020, občina pa je po besedah župana vse od takrat postopke vodila transparentno in s širšim konsenzom deležnikov. Navede tudi večstranske pozitivne razvojne učinke projekta, kot so oživitev starega mestnega jedra, razbremenitev cest v mestu in Lendavskih goricah, bogatitev turistične in kulinarične ponudbe ter drugo. »Zato se vam odgovor na vprašanje, ali bo Občina Lendava nadaljevala aktivnosti po načrtu za izvedbo projekta, ponuja sam od sebe,« v odgovorih na novinarska vprašanja še zapiše župan.

Občanki svetovali »pomiritev«

Prizadeta občanka, katere ime poznamo v uredništvu, je povedala, da je na svoje protestno pismo zdaj prejela odgovor župana Janeza Magyarja. V njem ta navaja, da so bile vse parcele, potrebne za izvedbo projekta, tako tudi njena, zajete že v občinskem dokumentu, načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem za obdobje 2018–2022. Ob tem sama poudarja, da je že leta 2021 županu z dopisom, ki mu ga je poslala prek pooblaščenke, sporočila, da ne dovoli, da se kakor koli posega v njeno lastninsko in drugo ustavno varovano dobrino.
Prvi osebni sestanek z lastniki parcel, na katerih se načrtuje gradnja gondole, je bil marca 2021. Na njem je bil prisoten ob predstavnikih občine še strokovnjak za žičnice. Lastnikom zemljišč so bile ponujene v podpis pogodbe o ustanovitvi služnosti oziroma o odkupu parcel, po besedah občanke pa jim je bilo takrat tudi rečeno, da se bodo morali v korist javnega dobrega s tem »pomiriti«. Sama ni ničesar podpisala, da ne dovoljuje poseganja v svojo lastnino, pa je, kot rečeno, po tem sestanku sporočila še županu prek pooblaščenke.
Od takrat do danes tega mnenja ni spremenila. Pristojni z njo vmes niso iskali ali dosegli nobenega dogovora, torej so jo, kot poudari, ves čas ignorirali.

vir: vestnik.si

Tudi letos so dan madžarske kulture praznovali 20. januarja v Gledališki in koncertni dvorani Lendava, v okviru katerega so podelili posebne nagrade na področju kulture Györgya Zale. S tem so želeli poudariti pomembnost ohranjanja madžarske kulture in priznavanje le-teh v njihovi skupnosti.

Dan madžarske kulture se praznuje vsako leto 22. januarja, ko je Kölcsey Ferenc naredil čistopis za Himno, eno najpomembnejših del madžarske književnosti. V tej pesmi so združena burna stoletja madžarskega ljudstva, kot je pesnik izrazil že v podnaslovu. Ob tej posebni priložnosti se po celem svetu organizirajo prireditve, ki poudarjajo pomembnost ohranjanja madžarske kulture za njihov obstoj.

Na začetku programa so prisluhnili sami Himni Kölcseya, za njo pa je sledil slavnostni govor generalne konzulke Konzulata Madžarske v Lendavi Gertrud Kelemen. V govoru je poudarila pomembno vlogo njihove male skupnosti z nacionalnega vidika ter spoštovanje dela, s katerim ljudje tukaj prispevajo k ohranjanju svoje identitete in ohranjanju narodne zavesti. Hkrati je čestitala vsem nagrajencem.

V slavnostnem programu so sodelovali mladi plesalci iz Evangelične osnovne in umetniške šole Sándora Reményika iz Szombathelya, ki so predstavili izjemno bogato plesno tradicijo Transilvanije pod naslovom “Zakladnice Transilvanije”.

Kulturne nagrade Zala György za leto 2024 so podelili Judit Vida Törnar, predsednica sveta Zavoda za kulturo madžarske narodnosti, Dušan Orban, predsednik sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti, ter Ferenc Horváth, narodnostni poslanec.

Letošnji nagrajenci:

Priznanje je prejela Molnár Ferencné Göncz Ilona za več desetletno delo na področju poučevanje ljudskih pesmi.
Posebno nagrado za kulturo Györgya Zale je prejela Gál Anastázia za predstavitev prekmurskih madžarov v več dokumentarnih filmih.
Nagrado za kulturo Györgya Zale je prejela Fehér Andrea za osvojitev in predajo znanja na področju umetnosti ljudskega ročnega vezenja.
Nagrado za kulturo Györgya Zale je prejela Szomi Helena Ilona za več desetletno zavzeto delovanje na področju kulture, ki na žalost zaradi bolezni ni mogla prisostvovati na dogodku.
Nagrado za življenjsko delo Györgya Zale je prejel Göntér Endre za povezovanje prekmurskih madžarov z matičnim narodom preko bogate likovne ustvarjalnosti.

vir: pomurec.com