Podrobnosti
Kategorija: Novice

Vnovičen izpust digestata iz bioplinarne zasmradil Trimline in okolico.
Črna tekočina, ki močno zaudarja, po potoku Kopica že odteka proti naselju Petišovci.

Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje je sporočila, da je danes ob 15.28 uri v naselju Trimlini, v občini Lendava, na območju bioplinarne iztekala črna tekočina. Gasilci IGE Lendava so zaprli in dodatno zatesnili ventil na rezervoarju, iz katerega je iztekala tekočina, ter pred potokom Kopica naredili bariero, s čem so preprečili še večje iztekanje tekočine v potok. O dogodku so bile obveščene tudi vse pristojne službe.

Tako je očitno, da je iz vsem dobro poznane bioplinarne vnovič iztekel (domnevno) digestat. Ali se je to zgodilo po nesreči ali namenoma, zaenkrat ni znano, kakor tudi niso znane preostale podrobnosti.

Na terenu so bili poleg gasilcev tudi policisti in kriminalisti, ki odvzeli tudi vzorce. Kljub posredovanju gasilcev pa je črna tekočina, ki močno zaudarja, po potoku Kopica odtekala proti naselju Petišovci. Na gladini iztekle tekočine se je pojavilo tudi penjenje.

Po naših neuradnih, a zanesljivih informacijah je črna tekoča snov, ki je zaudarjala, bila izpuščena iz enega fermentorja in naj ne bi šlo za nesrečo. Iztok iz fermentorja so zaprli gasilci poklicne industrijske gasilske enote Nafta Lendava, situacijo pa si je ogledal tudi župan Občine Lendava, mag. Janez Magyar ter poveljnik občinske civilne zaščite mag. Tibor Hebar.

Kaj je digestat?
Gre za stranski proizvod anaerobne predelave odpadkov, presnovljen ostanek substrata z veliko makro in mikro hranili. Snov je pol-tekoče ali tekoče oblike, temnejše barve, ki ga skladiščijo v lagunah ali zalogovnikih. Obstaja sicer več vrst digestata, vsi pa so zelo smrdeči..


Vir: slovenskenovice.si / FOTO: O.B.

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Nogometaši Nafte so v Lendavi odigrali pripravljalni tekmi s predstavnikoma pomurske nogometne lige Čardo in Polano. Zmagali so obakrat, a nastopili z različnima postavama, v katerih ni več Nermina Haljete.

Nafta je ugnala Polano le z 1 : 0 (1 : 0), edini strelec pa je bil že v prvem polčasu Laszlo Barnabas Feher. Lendavčani so začeli s pomlajeno postavo, ki so jo sestavljali: Czirjek, Murar, Zamuda, Urh, Nikolić, M. Plej, K. Plej, Čuček Bezjak, Feher, Časar in Pigac. Na klopi za rezervne nogometaše so na svojo priložnost čakali le Kiss, David, Kumer in Sulejmanović.

Polana je začela v postavi: Šaruga, R. Žalik, Hartman, Hozjan, Jakšič, Recek, Novak, Magdič, Titan, Vori, Pozsgai. V igro so vstopili še: Matjašec, Špiclin, Kotnjek, Horvat in Mihajlović.
Že pred tem je Nafta igrala s Čardo iz Martjanec in zmagala s 6 : 0 (2 : 0). Dvakrat je zadel Stjepan Oštrek, po enkrat pa Bence Szabo, Stjepan Igrec, Laszlo Feher in Mirsad Sulejmanović. Lendavčani so začeli v postavi: Kiss, Sulejmanović, Zoltan, Papp, Zsombor, Oštrek, Szabo, Dinnyes, Kumer, Igrec, Botond. Na klopi za rezervne nogometaše so na svojo priložnost čakali le Czirjek, Urh, Murar in Feher. Med prestopnim rokom je Nafto zapustil mladi vratar Luka Andrašec, ki je odšel v Čakovec k NK Međimurje, članu hrvaške tretje lige. Odšel je tudi napadalec Nermin Haljeta, ki je okrepil Rogaško.

Nafta začenja spomladanski del druge slovenske lige (19. krog) v zares čudnem terminu NZS, namreč v četrtek, 2. marca, že ob 14. uri, ko bo gostovala pri ljubljanski Iliriji. V sredo, 8. marca, ob 18. uri pa bo v osmini finala slovenskega pokalnega tekmovanja gostila Olimpijo, vodilno ekipo prve slovenske lige.

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V Lendavi že od leta 2020 govorijo o večnamenski športni dvorani, za katero je lendavski župan ljudem obljubil, da bo "boljša od Stožic." Po prvotnih načrtih bi morala stati že lani, a krampov in lopat še danes tam ne vihti nihče. Projekt se odmika, ker občina zanj še vedno nima zagotovljenega financiranja. Za zemljišča in projektno dokumentacijo pa je dober milijon že odštela. Razkrivamo, da sta ta denar dobili podjetji, ki sta povezani z ljudmi iz stranke SDS, iz katere je tudi lendavski župan.

Začetek tega lendavskega megaprojekta, za katerega je lendavski župan Janez Magyar ljudem obljubil, da bo “boljši od Stožic”, sega v jesen leta 2020.

Gre za večnamensko športno dvorano, ki naj bi ponujala “vse na enem mestu”. Dvorane in vodne površine naj bi bile primerne za rekreacijo, športno vzgojo, vrhunski šport, kulturne prireditve, družabne dogodke, konference, kongrese, sejme … obljublja lendavska občina. V objektu naj bi bili dva bazena, od tega eden z dvižnim dnom, pa čofotalnik, wellness center, telovadnica za vse športe z žogo, kegljišče, bowling, fitnes, steze za tek, strelišče, fizioterapija, balet, judo, upravni prostori in prostori za zaposlene, manjša kongresna dvorana, poslovni prostori ter gostinski lokal.

Dvorana naj bi stala na zemljišču ob Kolodvorski cesti, med dvojezično srednjo šolo in trgovskim centrom Eurospin.

A vse to so za zdaj še vedno le gradovi v oblakih. Namreč kljub temu, da bi dvorana po prvotnih načrtih morala stati že lani, se gradnja sploh še ni začela. Lendavska občina pa je za zemljišča in projektno dokumentacijo že odštela dober milijon evrov proračunskega denarja.

Kot bo razvidno iz nadaljevanja, sta ta občinski denar dobili podjetji, ki sta povezani z ljudmi iz stranke SDS. Iz te stranke je tudi Janez Magyar, stari-novi lendavski župan, ki je bil na čelu občine tudi takrat, ko so se za ta projekt v Lendavi odločili. Na lanskih aprilskih parlamentarnih volitvah je bil izvoljen za poslanca SDS, na jesenskih lokalnih pa je znova uspešno kandidiral za župana Lendave.

O tem, za kako velik projekt gre, priča dejstvo, da je bilo v občinskem proračunu za leto 2021 predvideno, da bo dvorana stala 12,8 milijona evrov. To je toliko denarja, kolikor je bilo v letu 2020 planiranih vseh prihodkov v proračun lendavske občine.

Načrt je bil, da bodo veliko večino stroškov dvorane pokrila evropska sredstva, občina pa naj bi plačala 1,9 milijona evrov. Magyar je spomladi 2021 napovedal, da bo že tisto jesen večnamensko športno dvorano prijavil na razpis za evropski denar, lokalni mediji pa so poročali o načrtih, da bo konec lanskega leta tudi že stala.

Danes občina na vprašanje, zakaj se gradnja sploh še ni začela, odgovarja, da še ni bilo razpisa, na katerega bi se lahko prijavili.

Od kod je skrivnostni dobrotnik z 2,5 milijona evrov?
Na spletni strani občine zdaj piše, da je zaključek projekta načrtovan za letošnje leto. A je iz proračunskih dokumentov lendavske občine za leto 2023 jasno, da so rok za dokončanje dvorane prestavili na 31. december 2025, črpanje evropskega denarja pa v leti 2024 in 2025.

Prav tako bo projekt po oceni občine še dražji, kot so predvideli sprva.

Ocenjena vrednost projekta je iz 12,8 milijona evrov poskočila na 17,6 milijona evrov. Občina pa sodeč po proračunskih dokumentih še vedno računa, da bo za dvorano prejela najmanj 85 odstotkov nepovratnih sredstev. To zdaj znese že 14,3 milijona evrov.

Spremenilo se je tudi to, da naj bi občina po novem iz svojega proračuna plačala le še dobrih 800.000 evrov, v letih 2025 in 2026 pa naj bi za dvorano prejela donacijo v skupni višini 2,5 milijona evrov.

Na vprašanje, od kod oziroma od koga, na lendavski občini ne odgovarjajo. Pravijo, da “gre za poslovno skrivnost.”

Zaradi odmikanja projekta se krepijo dvomi
Ker se sofinanciranje vse bolj odmika, se zdijo vprašanja, ki so jih nekateri zastavljali že leta 2021, vse bolj relevantna. Občinski svetnik Stanislav Gjerkeš je tedaj opozarjal na tveganje, da nepovratnih sredstev, na katere računa občina, sploh ne bo. In če ni zagotovil, da ta denar pride, se porajajo tudi dvomi, kako je občina porabila dober milijon, ki ga je za ta projekt že dala.

Vodstvo občine še vedno zatrjuje, da so pripravljeni na potencialni razpis, ki bi podpiral tovrstne projekte. Svoje prepričanje, da se bo takšen razpis pojavil, utemeljujejo z “resnostjo vladne podpore temu projektu”.

Po njihovih besedah ga je namreč podprla prejšnja, Janševa vlada, zato na občini verjamejo, da ga bo tudi sedanja.

A ministrica za izobraževanje in šport Simona Kustec v času prejšnje vlade je za N1 prizadevanja lendavske občine pri skrbi za razvoj športne infrastrukture sicer pohvalila, a pojasnila, da je vlada na vseh regijskih obiskih vsem 212 občinam dala zavezo o podpori njihovim projektom “pod za vse enakimi javnimi razpisnimi pogoji”.

Velik zaslužek z zemljiščem
Kot že omenjeno, je občina doslej za zemljišča in projektno dokumentacijo za projekt, ki se odmika in še vedno nima zagotovljenega financiranja, iz proračuna odštela že dober milijon evrov.

Občina je del zemljišča leta 2021 kupila od podjetja FlawlessCode, ki ga lastniško in upravljalsko obvladuje Primož Kokot, brat Tomaža Kokota.

Tomaž Kokot ni samo član SDS, ampak je bil v času Janševe vlade tudi direktor državne Pošte Slovenija. Zaradi njegovega imenovanja se je med tedanjimi koalicijskimi partnericami vnel celo hud spor, a so na koncu lovke SDS dosegle, da so ga nadzorniki imenovali za generalnega direktorja Pošte s polnimi pooblastili.

To se je zgodilo navkljub silno resnim dvomom v to, ali Tomaž Kokot za to imenovanje sploh izpolnjuje pogoje. Moral bi namreč imeti pet let vodstvenih izkušenj v velikih podjetjih, a Kokot, tudi nekdanji kandidat SDS za župana Poljčan, je utemeljeval, da jih ima, ker je od leta 2017 vodil svet zavoda Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah.

Prav njegovo imenovanje na čelo Pošte velja za enega najbolj eklatantnih primerov političnega kadrovanja v času prejšnje vlade.

Revizija, ki jo je kasneje naročil SDH, je pokazala, da tedanji nadzorni svet Pošte Slovenije pri imenovanju Kokota ni ravnal skrbno in transparentno, razlog pa naj bi bilo prav njegovo pomanjkanje vodstvenih izkušenj.

Tomaž Kokot je v svojem življenjepisu, kot so takrat poročale Finance, navedel tudi, da je bil od leta 2013 izvršni direktor v družinskem podjetju FlawlessCode.

Prav od tega podjetja, ki je v lasti njegovega brata, je lendavska občina za potrebe večnamenske športne dvorane odkupila dobrih 15.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče in zanj plačala 581.000 evrov. Lokalni nepremičninski poznavalci so za pomurski Vestnik ocenili, da je dobrih 37 evrov za kvadratni meter tega zemljišča zelo visoka cena.

Poleg tega je podjetje FlawlessCode, ki se sicer ukvarja z digitalnimi tehnologijami in storitvami, s tem nepremičninskim poslom dobro zaslužilo. Parcelo so namreč kupili jeseni 2018 kupil za 159.000 evrov. V stečaju jo je prodalo podjetje Fraktal Consulting, FlawlessCode je bil edini dražitelj, zato je zemljišče dobil po izklicni ceni.

Vse skupaj je še bolj nenavadno, če vemo, da je občina spomladi 2018 iz stečaja Fraktal Consultinga kupila sosednjo parcelo. Velika je dobrih 4.200 kvadratnih metrov, občina je leta 2018 zanjo plačala 53.641 evrov ali slabih 13 evrov na kvadratni meter. Tri leta kasneje je bila za kvadratni meter na sosednji parceli podjetju FlawlessCode pripravljena odšteti skoraj tri krat več.

Približno 560.000 evrov pa je občina plačala za projektno dokumentacijo. Izdelalo jo je podjetje Kota arhitekti Bojana Purga. Pogodba med občino in Purgovim podjetjem je sicer vredna več kot 900.000 evrov, a bo občina celoten znesek izplačala šele, ko bo (če bo) pridobila evropski denar za izgradnjo dvorane.

Kota arhitekti so bili za izdelavo projektne dokumentacije izbrani spomladi 2021, že pred tem pa je podjetje za občino pripravilo projektno nalogo, vredno slabih 45 tisoč evrov. Občina je to projektno nalogo uporabila pri pripravi razpisa za projektno dokumentacijo.

Bojan Purg je decembra 2021 postal državni sekretar. In sicer na ministrstvu za okolje in prostor, ki ga je v času prejšnje vlade vodil vidni član stranke SDS Andrej Vizjak.

vir: n1info.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Nezadovoljstvo zaposlenih v podjetju Lek Lendava je vedno večje, zahtevajo ustrezno povišanje plač, napovedujejo pa tudi prekinitev dela. Kako odgovarja vodstvo?

Novartis v Sloveniji, v okviru katerega delujejo družbe Lek, Sandoz in slovenska podružnica Novartis Pharma Services, je podjetje, ki se med drugim lahko pohvali z nazivi 'Družini prijazno podjetje' in 'Najuglednejši delodajalec'.

Toda na naslov Sobotainfo smo nedavno prejeli pismo bralke, ki je zapisala, da so delavci v podjetju zlasti od odkritja napačnega obračunavanja plač lansko leto nezadovoljni, saj menijo, da so jim kratene delavske pravice.

Preverili smo, kako obtožbe o slabi delovni klimi in kratenju delavskih pravic komentirajo v podjetju.

Zaposleni v Lendavi naj bi se pripravljali na stavko, zahtevajo ustrezno povišanje plač
»Večina zaposlenih dela v treh izmenah, dela se tudi ob praznikih. Tudi v Lendavi, kjer se nahaja Pakirni center in Antiinfektivi so zaposleni nezadovoljni in želijo bojkotirati proizvodnjo,« je v pismu še navedla bralka.

Odnos in delovna klima v podjetju naj bi bila neustrezna: »Plače so minimalne. Z dodatki za nočno delo in izmensko delo ter izplačevanjem malice si lahko delavci povišajo nizke osnovne plače. Tudi odnosi in delovna klima v podjetju niso ustrezni, saj se na delavce vrši pritisk ter se jih ustrahuje.«

Na oglasni deski v podjetju se je nedavno pojavila okrožnica o organizirani stavki oziroma prekinitvi dela, nekaj ur za tem pa naj bi vodstveni kader dopis odstranil.

»Delavci se želijo izboriti za svoje pravice. Zahtevajo ustrezno povišanje plač, ki naj bo zapisano tudi v kolektivni pogodbi ter ustrezno deljenje ustvarjenega dobička,« je še zapisala v pismu in priložila fotografijo.

Zahteve delavcev, ki so omenjene na dopisu pa so:

  • Takojšnje povečanje plač vseh zaposlenih za 15 odstotkov
  • Vsakoletno usklajevanje plač z inflacijo vseh zaposlenih, kar mora biti zapisano tudi v kolektivni pogodbi
  • Pravičnejše deljenje dobička.


Plače naj bi se prilagajale vsako leto, uporablja pa se enak pristop kot v primerljivih družbah
V Leku plače temeljijo na tržni stopnji za podobna delovna mesta, osnovne plače pa naj bi se po besedah Mojce Pavlin, komunikacijskega eksperta farmacevtske družbe Lek prilagajale vsako leto.

»Plačni sistem v Leku d. d. je del kolektivne pogodbe in je sestavljen iz več elementov: mesečne osnovne plače, ki je višja od minimalne plače, regresa, božičnice, plačila za nadurno delo, dodatkov in plačila za delovno in poslovno uspešnost (bonus),« so zapisali s farmacevtske družbe.

Pri določanju proračunov se uporablja enak pristop, kot primerljive družbe, za osnovo pa se uporablja povprečje tržnih podatkov iz raziskav plač zunanjih ponudnikov.

V podjetju redno primerjajo svoj pristop s primerljivimi podjetji: »Glede na visoko inflacijsko okolje še naprej redno primerjamo svoj pristop s primerljivimi podjetji. Redno letno povišanje plač je odvisno od tržne stopnje, trenutnega konkurenčnega položaja v primerjavi s trgom, cenovne dostopnosti, dolgoročne vzdržnosti podjetja ter trenutnih poslovnih potreb.«

V podjetju si želijo odprtega dialoga za izboljšanje prihodnosti za vse
Pritisk opažajo tudi pri zagotavljanju zdravil: »Zavedamo se, da trenutne razmere pomenijo precejšen pritisk ne le na zaposlene, temveč tudi za delovanje družbe v smeri zmožnosti zagotavljanja zdravil bolnikom in pozicioniranja na trgu.«

»Zavezani ostajamo zagotavljanju konkurenčnih nadomestil na ravni tržne mediane ter ponujanju celovitega in privlačnega plačnega paketa, pri čemer sledimo dolgoročnim plačnim trendom in uskladitvam trga,« so za Sobotainfo pojasnili v odgovoru.

Želijo si odprtega dialoga: »Še naprej si želimo odprtega dialoga z vsemi socialnimi partnerji in zaposlenimi, da skupaj poiščemo odgovore na vsa vprašanja in dileme ter boljšo prihodnosti za vse.«

VIR: Sobotainfo

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Plač zaposlenim ne bodo zniževali, prav tako ni predvideno odpuščanje – Z novim upravljavcem in direktorjem napovedujejo vlaganja in razvoj.

Septembra 2021 je vodenje Term Lendava z novim imenom Thermal Resort prevzel Daniel Kovacs, sredi lanskega decembra pa ga je na položaju zamenjal Tamas Gergaly. Ime novega direktorja je povezano z družbo Hotel and More Group, madžarskim hotelirskim svetovalnim podjetjem za področje turističnih naložb. V mrežo omenjenega podjetja je vključenih 29 hotelov, ki poslujejo samostojno kot pravne osebe. Večina jih je na Madžarskem, nekaj pa tudi v sosednjih državah.

Vključitev lendavskih term v omenjeno mrežo je Kovacs napovedal v nekem intervjuju že konec novembra, prav tako je izjavil, da je v okviru tega sodelovanja načrtovana obnova 42 sob v vzhodnem traktu hotela. Nekdanji direktor je še napovedal, da bodo spomladi začeli urejati vhod v kopališče, že decembra pa obogatili ponudbo s storitvami savn, masaž in drugim.


Prenovljeni hotel term ima 85 sob, prav toliko nastanitvenih zmogljivosti ponujajo apartmaji, v podjetju pa je trenutno 72 zaposlenih, kar glede na zasedenost kapaciteti zadostuje. Po odločitvi lastnika, madžarskega sklada Comitatus Energia Zrt, in po sestanku s sindikatom plač ne bodo zniževali nikomur. Ta možnost je bila namreč omenjena zaradi negativnega poslovanja družbe v letu 2021. Prav tako po napovedih prejšnjega direktorja Term Lendava ni pričakovati odpuščanj, ampak zaradi sodelovanja z novim upravljavcem kvečjemu razvoj.

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Na minulem zasedanju občinskega sveta Občine Lendava bi občinski svetniki morali obravnavati med drugim tudi Predlog uskladitve ekonomske cene programa Vrtca Lendava, in sicer predvsem zaradi zvišanja minimalne plače, višjih stroškov regresa ter zvišanja cene energentov, a do tega ni prišlo.

Ker do obravnave ni prišlo, se je na uredništvo Pomurec. com obrnila Tina Hozjan, ravnateljica Vrtca Lendava – Lendvai Óvoda, ki je v pojasnilu navedla naslednje: »Na seji Občinskega sveta Občine Lendava, ki je bila 25. januarja 2023, bi moral biti obravnavan Predlog uskladitve ekonomske cene programov Vrtca Lendava – Lendvai Óvoda, vendar je župan občine Lendava Janez Magyar med sejo sprejel odločitev, da se so o ceni programov na sklicani seji, ne bo odločalo. Odločitev je sprejel samovoljno, in to, kljub temu da njegovega predloga o umiku točke z dnevnega reda Občinski svet Občine Lendava ni podprl s potrebno večino glasov. Ob tem dejanju je bilo na seji občinskega sveta izrečenih veliko besed, med katerimi je bilo veliko netočnih podatkov in neresnic o delu vodstva zavoda Vrtec Lendava – Lendvai Óvoda). Med drugim je bila vodstvu zavoda s strani župana in Vodje oddelka za finance, proračun in premoženjske zadeve Občine Lendava Bojana Petrijana neupravičeno očitana neodzivnost, nepravočasnost in morda tudi nestrokovnost, zato želim kot ravnateljica vrtca podati pojasnila in predstaviti dejanske in resnične podatke, še posebno v zvezi z obveščanjem Občine Lendave kot ustanoviteljice vrtca, podajanjem predlogov in reševanjem problematike v zvezi s financiranjem v letu 2022 in z dogodki v letu 2023.« Ob tem je v uredništvo poslala tudi vsa pojasnila z vsemi prilogami.

Za komentar smo se obrnili tudi na Občino Lendava, kjer je župan občine Lendava Janez Magyar za Pomurec. com povedal: »Take stvari se kot prvo ne rešujejo preko medijev. Občinske seje so mimogrede javno dostopne vsem in vsak, si jih lahko ogleda. Naslednji dan se je že formirala skupina, ki jo je občina Lendava poslala v vrtec, naj poišče vzroke, ki so sprožili dvige cen. Občina kot ustanoviteljica na osnovi zakona že pokriva te stroške, saj bi v nasprotnem primeru ta podražitev bremenila tudi starše. Že v svojem prejšnjem mandatu sem predlagal glede vseh povišanj ekonomske cene vrtca, občinskemu svetu, da dvigov cen vrtca ne prenese na bremena staršev. Tudi v tem primeru je tako. Ne želimo, da bi občinski svetniki odločali o Predlogu uskladitve ekonomske cene programov Vrtca Lendava in bi s tem naprtili posledično staršem višje zneske na položnicah. V pogovoru z ostalimi občinami smo se dogovorili in tudi oddali preko združenja Skupnost občin Slovenije in Združenje občin Slovenije, prošnjo na Vlado Republike Slovenije, ki je ta povišanja sprožila, da jih v tudi celoti pokrije iz državnega proračuna. Vlada Republike Slovenije na to še ni podala odgovora, oziroma pogajanja še vedno tečejo. Tako da ta povišanja, ker še ne vemo izhoda teh pogajanj, ali bo ali ne bo Vlada Republike Slovenije pokrila teh dodatnih stroškov, ki jih je naložila vsem občinam v Sloveniji, ne moremo, kar prevaliti na starše otrok in tudi ne na samo občino. Kaj bi se na primer zgodilo, če bi se po napačni odločitvi Občinskega sveta na koncu izvedelo, da bo Vlada Republike Slovenije poravnala te omenjene stroške. Vrtec pa bi zaračunaval staršem ta dodatna sredstva. Zato smo bili mnenja, da na tej omenjeni občinski seji nismo imeli dovolj informacij za pravo odločitev Občinskega sveta. Tako smo se odločili, da počakamo na odgovor Vlade. Pri tem moram dodati, da se je Občina Ptuj, že pred nami odločila, da Občinskemu svetu ne preda odločanje o zadevi, ki se tiče dviga cen vrtca.«

»Mimogrede vse ostale občine v Sloveniji tudi čakajo na odgovor Vlade Republike Slovenije. Zato menim, da je tako početje kot ga izvaja ravnateljica vrtca neumestno, saj želi ta problem reševati preko medijev - v javnosti. Ker pa imamo že v celoti izglasovan proračun za leto 2023, ni osnove za napade ravnateljice na Občino Lendava in name. Vsi stroški bodo poravnani in pokriti s strani ustanoviteljice - Občine. Sam in tudi ne občinska uprava ne želimo, da bi se ti stroški prevalili na starše. Tudi ravnateljica vrtca ne sme predlagati, da bi te stroške prevalili na starše. Zato menim, da ti izpadi ne služijo konstruktivnemu reševanju problemov. Rajši bi ravnateljica vrtca imenovali člane Komisije za spremljanje teh dogodkov, to posredovala na Občino in konstruktivno sodelovala. Izjavo ravnateljice, da je do tega prišlo zaradi moje samovoljne odločitve, označujem kot laž in ne ustreza dejstvom. Jaz in občinska uprava razumemo to izjavo kot škodoželjno in zlonamerno. Sam sem skupaj z neposrednimi odgovornimi osebami na občinski upravi intenzivno razpravljal in iskal prave rešitve v tej zadevi,« pove župan.

vir Pomurec.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V lendavski sinagogi so ob dnevu spomina na žrtve holokavsta pripravili koncert klasične glasbe z naslovom Luč, upanje in ljubezen.

Marina Igritskaya (sopran), Inga Ulokina (violina) in Olga Ulokina (klavir) so nastopile s skladbami velikanov klasične glasbe, tudi judovskih korenin, ki so v svojih delih odražali motiv upanja, ljubezni in luči. To so skladatelji: Felix Mendelssohn, Jacques Offenbach, Camille Saent Saens, Ernst Bloch, Joseph Achron in drugi. Izvedle pa so tudi temo iz filma Schindlerjev seznam Johna Williamsa. Predsednica Zveze kulturnih društev Lendava Elvira Vaupotič Göncz je v nagovoru povedala, da so glasbeni dogodek pripravili v okviru projekta ŠOA – spominjamo Zveza kulturnih društev Lendava, Kulturno-turistično društvo Lendava – Novi Sad, Občina Lendava in Slovenski muzej holokavsta Sinagoga Lendava. Koncert pa je podprlo tudi Ministrstvo za kulturo.

Violinistka Inga Ulokina je profesorica glasbe, vodja ljubljanskega godalnega ansambla ter profesorica violine in vodja godalnega orkestra na Glasbeni šoli Rogaška Slatina. Je dobitnica nagrad mednarodnih in državnih tekmovanj ter prejemnica Rektorjeve nagrade Akademije za glasbo v Zagrebu. Marina Igritskaya je mednarodno uveljavljena operna pevka in prejemnica nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Sopranistka je aktivna tudi na pedagoškem področju. Njen vokal odlikuje široka barvna paleta in izvajalska izvirnost v interpretaciji. Širok obseg vokalnega repertoarja pevke sega skozi obdobja glasbene literature od baroka do 21. stoletja. Olga Ulokina (klavir) je priznana muzikologinja, glasbena pedagoginja in skladateljica. Je avtorica več glasbenih priročnikov in zbirk, ter dobitnica slovenske državne nagrade Fran Gerbič za leto 2022 za življenjsko delo in posebne dosežke na področju glasbenega izobraževanja v Republiki Sloveniji.

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V lendavski sinagogi so odprli razstavo z naslovom Vrnitev domov: zgodbe stolpersteinov lendavskih judovskih družin.

Razstavo, ki jo je organizirala Galerija-Muzej Lendava, je predstavil in jo odprl direktor Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor Boris Hajdinjak, ki je tudi njen avtor. Ta je del projekta Never Forget, ki ga je podprla Evropska unija, sodeluje pa tudi Občina Lendava. Obiskovalce je nagovoril še direktor Galerije Muzeja Lendava Dubravko Baumgartner, nastopil pa je kitarist Dušan Stojanović.

Dubravko Baumgartner je povedal, da 27. januarja obeležujemo svetovni dan spomina na žrtve holokavsta, spomin na vse tiste, ki jih je kruta usoda iztrgala z domačega ognjišče, z objema najbližjih. Tisti, ki so se vrnili domov, so ostali brez vsega: »V Lendavi je bila nekoč močna judovska skupnost, ki je postavila temelje gospodarskega razvoja in bila gonilo bogatega družbenega in kulturnega življenja. Po toliko letih so lendavski judje še del naš. Dokaz tega je sinagoga, ki je ena izmed dveh ohranjenih v Sloveniji, ki ohranjata spomin na bogato judovsko dediščino.« Med letoma 2019 in 2022 so postavili pred hišami v Lendavi, kjer so živeli judje, tlakovce v spomin z njihovimi imeni in usodo. Številne zgodbe naših prednikov so bile zamolčane, s tlakovci spomina pa jih na nek način odkrivamo, pripovedujemo o njih: »Devetnajstim osebam so tlakovci spomin posvečeni v našem mestu. Z njimi se srečujemo vsak dan za spomin, opomin in razmislek. Zgodbe in usode teh družin pa predstavljamo s pričujočo razstavo.«

Boris Hajdinjak je povedal, da so tlakovci spomina oziroma stolperstaini majhni kamni, spotikavci, ki spominjajo na ljudi, ki so tu živeli. »Razstava, ki smo jo pripravili, je pomembno dopolnilo temu. Spotikavce so v Lendavi prvič postavili leta 2019. Na prvih panojih na razstavi so predstavljeni judje v Lendavi od njihove prve omembe leta 1727 do druge svetovne vojne. Sledi predstavitev petih judovskih družin, ki so živele v Lendavi. Ti so bili pretežno nemško in madžarsko govoreči, zato so tudi priimki v obeh jezikih, ob madžarskem ali nemškem še v slovenskem. Družina Blau je bila pomembna lendavska družina. Lajoš oziroma Ludvik je bil predsednik judovske skupnosti v mestu.« Sledi predstavitev družine Pollak; Lazar je bil najbogatejši jud v Lendavi. Hčerka se je poročila s prav tako članom pomembne judovske družine Nadai iz Murske Sobote, ki se je preselil v Lendavo. Družina Balkany je bila znana po tiskarstvu, družina Schwarz so bili lastniki lekarne in mlina, družina Deutsch pa je imela gostilno in igrišče za tenis. Od družne Schwarz je preživel le Tamaš, od družine Deutsch pa Elizabeta: »Na predzadnjem panoju je predstavljeno življenje judov v Lendavi od leta 1941, na zadnjem pa so našteti vsi, ki so sodelovali pri pripravi razstave, ki jih je veliko. Zavednim Lendavčanom gre zasluga, da so po drugi svetovni vojni ohranili sinagogo v Lendavi in judovsko pokopališče v Dolgi vasi, da nista doživela usode sinagoge in judovskega pokopališča v Murski Soboti.«

Razstava se začne s panojem Judje v Lendavi 1727 - 1837. Zmaga Habzburžanov nad Turki in Kruci je v tem obdobju omogočilo velikemu delu Ogrske kraljevine gospodarski in siceršnji razvoj. Del tega razvoja je tudi prva omemba Judov v Lendavi leta 1727. Marko, Lemel in Mojzes s priimkom Löbl se omenjajo kot trgovci v mestu, ki je bilo v sklopu tedanje Zalske županije. V naslednjih letih se omenjajo še drugi. Tudi knezi Esterhaziyi, ki so imeli v posesti celotno Lendavo, so jim bili naklonjeni. 26. aprila 1944 so v lendavski sinagogi zbrali 112 Judov in jih preko Čakovca in Nagykanizse poslali v koncentracijsko taborišče Austchwitz. Od teh jih je preživelo le osem.

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Uradno so se začela gradbena dela na projektu »SI-Geo-Electricity - Pilotna geotermična elektrarna Čentiba na obstoječi plinski vrtini Pg-8«.
Družba Petrol Geo je meseca decembra pričela s podzemnimi gradbenimi deli na opuščeni vrtini Pg-8 za potrebe pilotne Geotermične elektrarne Čentiba, za kar so Dravske elektrarne Maribor maja lani prejele gradbeno dovoljenje.

Slavnostni govornik današnjega uradnega začetka podzemnih gradbenih del je bil Aleksander Jevšek, minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.

Pilotna geotermična elektrarna v naselju Čentiba v občini Lendava bo izkoriščala geotermični energetski potencial obstoječe suhe, neproduktivne vrtine dolžine približno tri tisoč metrov.

Na začetku podzemna dela
Gre za popolnoma zaprt sistem, kjer tekoča hladilna snov (amonijak) ne bo prihajala v stik s pregreto kamnino. Vrtina Pg-8 je zacevljena in zacementirana ter kot takšna popolnoma zatesnjena.

Geotermična elektrarna na vrtini Pg-8 bo sestavljena iz podzemnega dela, to je geotermična gravitacijska toplotna cev in nadzemnega dela, to je hladilni sistem in strojnica.

Podzemna dela zajemajo odstranitev obstoječih cevi, za kar je mobilizirano specialno dvigalo z dodatno opremo, s katerim se bo izvleklo trenutno postrojenje.

Sledilo bo preverjanje plino-tesnosti vrtine, montaža geotermične gravitacijske toplotne cevi ter preverjanje plino-tesnosti med-cevnega prostora v vrtini. Omenjena podzemna dela potekajo v skladu z izdelanim rudarskim projektom.

V nadaljevanju dela na nadzemnem delu
Po opravljenih nevednih delih se začnejo aktivnosti na nadzemnem delu izgradnje pilotne geotermične elektrarne, in sicer gradbena dela, dela na elektro in strojni inštalaciji, tehnični pregled, modeliranje in dolgoročni monitoring poskusnega obratovanja ter ocena geotermičnega potenciala opuščenih naftno-plinskih vrtin v Sloveniji.

Zagonski testi prve geotermične elektrarne v Sloveniji so načrtovani junija letos.

V primeru ugodnih rezultatov pilotnega projekta se bo lahko zasnovan koncept uporabil na ostalih opuščenih vrtinah v Sloveniji in tudi po svetu.

Projekt zato pomeni pomemben mejnik za razvoj geotermične energije in možnost izrabe opuščenih vrtin po svetu.

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Lendavski grad, v katerem domuje Galerija-Muzej Lendava, temeljito obnavljajo. Med drugim so že sanirali vzhodno in južno obzidje ter jugovzhodni stolp, zgradili pa so tudi razgledno ploščad, od koder bodo imeli obiskovalci pogled na mesto pod gradom.

Projekt obnove in sanacije gradu, ki ga vodi Občina Lendava, je vreden skoraj 600.000 evrov. Dve tretjini zneska financira občina, tretjino je primaknilo ministrstvo za kulturo.

Obnova je obsežen projekt, v sklopu katerega so uredili tudi odvodnjavanje okolice gradu in uredili južni plato z obnovo obzidja in ureditvijo stopnišča. Prav tako so postavili temelje za razsvetljavo ter uredili klet jugovzhodnega stolpa. Delno so sanirali tudi južno fasado, ki pa jo bodo dokončali v ugodnejših vremenskih razmerah.

"Smo zelo zadovoljni oziroma srečni, da se je z lendavskim gradom začelo konkretneje ukvarjati. In vsaka nova obnovljena opeka oziroma kos zidu je dobrodošel," je novinarjem dejal direktor Galerije-Muzeja Lendava Dubravko Baumgartner.

Med pridobitvami je omenil razgledno ploščad, ki bo obiskovalcem omogočila "idealen pogled na staro mestno jedro", kjer stojijo znamenitosti Lendave, kot so cerkev svete Katarine, sinagoga ter markantna gledališka in koncertna dvorana.

Poleg tega bo razgledna ploščad omogočila izvedbo kulturnih programov, kot so literarni večeri, manjši koncerti in delavnice za otroke, kar Baumgartner vidi kot pomembno dodano vrednost.

Vodja projekta obnove, višji svetovalec za okolje in prostor na Občini Lendava Robert Recek, največji pomen projekta obnove vidi v odprtju predgradja oziroma južnega obzidja, ki je bilo od leta 2088 praktično zaprto in kot arheološko gradbiščno območje ni bilo dostopno javnosti.

Za izvajalca del je bilo izbrano podjetje GMI iz Slovenskih Konjic. Pri sanaciji je moralo upoštevati zahtevo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, da se v obzidje ne vgrajuje industrijska, temveč tradicionalna ročno delana stara polna opeka navadnega formata. Težava je bila v tem, da so potrebovali velike količine opeke, zato so jo morali iskati na več koncih. Gre za opeko s starih porušenih objektov, ki je narejena z apneno malto, saj je cementno malto težko odstraniti.

Obnova gradu se bo letos nadaljevala. Obnoviti želijo še južno fasado, namestiti svetila in nov sistem reflektorjev ter urediti videonadzor okolice. Treba bo tudi očistiti in zasaditi grajsko brežino, kar bo omogočilo boljši razgled. Na zahodni brežini, kjer obzidja ni več, so ob tem težave z nestabilnostjo grajskega griča, je opozoril Recek.

Sicer pa je veliko dela še s celotnim grajskim hribom, ki je, tako Recek, velika neizkoriščena zelena površina. Z ureditvami, ki jih zdaj izvajajo, po njegovih besedah ustvarjajo pogoje za to, da se bodo "lahko lotili grajskega hriba kot parkovne površine".

najdi.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V Lendavi obeležili dan madžarske kulture

Osrednja prireditev pomurskih Madžarov ob dnevu madžarske kulture je bila na predvečer madžarskega praznika v lendavski gledališki in koncertni dvorani.

Slavnostna govornica na kulturni prireditvi je bila direktorica Hiše Madžarov v Budimpešti Krisztina Csibi. V kulturnem programu so nastopili: Ilona Zadravec Szekeres, Lucija Šetar, Laura Pal in Emil Pal, ter folklorna skupina Mecsek in ljudski godci Tenkes iz Pecsuha. Na prireditvi so podelili štiri najvišja priznanja s področja narodnostne kulture. Kulturno priznanje Györgya Zale za življenjsko delo je prejela Anna Car. Kulturno priznanje Györgya Zale je prejel Peter Šooš, posebno kulturno priznanje Györgya Zale Bela Bokor, zahvali listini pa sta prejela Janosne Anduska in Lajosne Orban. Dan madžarske kulture obeležujejo 22. januarja, ker je ta dan leta 1823 Ferenc Kölcsey dokončal besedilo madžarske himne.

Direktorica Hiše Madžarov v Budimpešti Krisztina Csibi je v svojem govoru ob slovesnosti spomnila, da sta se pred dvesto leti, januarja 1823, rodila Madach in Petöfi, istega leta pa je Kölcsey dokončal svoj rokopis himne, ki jo je začel pisati leto pred tem: »Vsi trije so skupno živeli 115 let, kar je le dobro stoletje, toda to, kar so ustvarili, bo za vedno in neizbrisno ostalo del madžarske obče kulture. Vsi trije so bili velikani duha.« Med velikani duha je tudi György Zala, arhitekt, rojen v Lendavi, ki je za seboj nedvomno pustil veličastno življenjsko delo, njegovo mesto med pomembnimi umetniki pa se z leti vse bolj utrjuje. Pri tem je Krisztina Csibi poudarili tudi pomen sodobnih ustvarjalcev, med temi so tudi pomurski, ki pišejo v madžarskem jeziku: »Obstajajo tudi kratkoročni cilji. Na primer ocenitev položaja madžarske kulture v tujini. Kmalu bomo začeli z obsežnim delom, ki smo ga poimenovali Pregled madžarske kulture v tujini med leti 1918 in 2023. Tudi pri tem računamo na vas, še posebej na predstavnike madžarske kulture v Pomurju. Menim, da bo kultura, ne glede na to, v kakšno smer bo šel svet in kakšne preizkušnje nas čakajo, v vseh okoliščinah temelj za obstoj Madžarov.«

 

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Oprema tovarne formalina F2, ki jo je Nafta Petrochem zgradila leta 2009, je že skoraj v celoti demontirana in del opreme tudi odpeljan.

Tovarna formalina F2, ki jo je Nafta Petrochem zgradila leta 2009, in ki je delovala samo do uvedbe stečaja leta 2014, je že skoraj v celoti demontirana in del opreme tudi odpeljan. Prav tako je v polnem teku odstranjevanje ter razrez rezervoarjev, ki bodo končali v predelavi. S tem se končuje še zadnje dejanje v zgodovini petrokemične tovarne, ki je s svojo proizvodnjo predstavljala v zadnjem obdobju osrednjo dejavnost Nafte Lendava.

Kot smo že poročali, je januarja 2022 osrednje premoženje Nafte Petrochem v stečaju za 2,8 milijona evrov kupilo egiptovsko podjetje RG for Supplies Export iz Kaira. Po naših informacijah je nakup povezan s proizvodnjo formaldehida v Egiptu, ki poteka z opremo istega švedskega dobavitelja, ki je v Lendavi postavil tovarno formalina F2, in ki je bila zgrajena po najnovejših ekoloških standardih. Egiptovsko podjetje je za izvedbo nakupa in demontaže ustanovilo v Lendavi podjetje Marcus Aureliu s poslovnim sedežem na naslovu stečajnega dolžnika.

Ob tem premoženju je egiptovsko podjetje z nakupom premoženja v stečajnem postopku dobilo v last še dve starejši tovarni formalina, in sicer F1 in F3, ki še vedno stojita, a naj bi tudi ti dve čakala ista usoda kot najnovejše.

vir: vestnik