Podrobnosti
Kategorija: Novice

Romska svetnica v občini Lendava Nataša Horvat že nekaj časa opozarja na težave pri komunikaciji z občino. Večkrat je zaprosila za sestanek o porabi sredstev za romsko skupnost, a konkretnih odgovorov ni prejela. Prav tako meni, da ni aktivno vključena v odločanje o porabi sredstev.

Nataša Horvat je že tretji mandat na položaju romske svetnice v občini Lendava, kjer leži romsko naselje Dolga vas. V zadnjih mesecih pa se sooča s številnimi težavami pri opravljanju obveznosti, ki jih vključuje njena funkcija. »Občino sem večkrat zaprosila za sestanek v zvezi s porabo sredstev za romsko skupnost, a konkretnih odgovorov nisem prejela. Niso me tudi vključili v pripravo dokumentacije za razpis za urejanje komunalne infrastrukture v romskem naselju, pri čemer so naredili napako, saj so iz projekta izpustili eno hišo, ki je tako ostala brez dostopa do dvorišča,« je pojasnila svetnica Horvat. Takšni odzivi občine ji povzročajo težave tudi v romskem naselju, saj imajo nekateri Romi občutek, da ni dovolj aktivna.

»Romi slišijo in preberejo, da sredstva zanje so, a se nato naredi le malo ali pa se ne spremeni nič,« je dejala Horvatova. Ko je predstavnike občine že decembra lani zaprosila za sestanek o porabi sredstev, so ji odgovorili, da zaradi decembrskih dogodkov nimajo časa. Svetnica je nato ponovno zaprosila za sestanek, a odgovora ni več prejela.

Nedavno se je na občino obrnila zaradi pomoči romski družini, ki je ostala brez strehe nad glavo. A je tudi v tem primeru naletela na gluha ušesa zaposlenih. »Na aprilski seji občinskega sveta sem zastavila svetniško vprašanje o načrtu porabe sredstev. Župan mi je takrat odgovoril, naj pridem, naj se bolj aktiviram,« je še dodala.

Na občini se z navedbami ne strinjajo
Na Občini Lendava so njene navedbe zavrnili. »Sodelovanje z gospo Natašo Horvat je na izjemno visoki ravni, kajti prav slednje pomeni pomembno vez med romsko skupnostjo in zaposlenimi na Občini Lendava,« so zapisali. Kot dokaz so navedli sestanek, ki je potekal konec septembra, na njem pa se je sestal multidisciplinarni tim za naslavljanje romske tematike v občini. Dodali so, da je svetnica aktivno vključena v delovanje občine, saj lahko vpliva na sprejem proračuna tako, da poda predlog pri pripravi ali vloži amandma.

V zvezi s pomočjo romski družini so na občini zapisali, da so svetnici že poslali pisno obrazložitev, v kateri so ji pojasnili, da na občini sprejmejo vsakogar. »Na občini si želimo, da bi bilo reševanje romske problematike učinkovito in konstruktivno, kar dokazujejo tudi naša dejanja. Namreč, na našo pobudo je Center za socialno delo Pomurje, enota Lendava, večkrat sklical multidisciplinarni tim za reševanje težkih situacij posamičnih občanov. Teh sestankov so se strokovni sodelavci vsakič tudi udeležili in predlagali rešitve,« so navedli in zatrdili, da so strokovni sodelavci občine na razpolago vsem občanom, ki se znajdejo v kakršnihkoli situacijah, in jim po zmožnostih ter pristojnostih vedno priskočijo na pomoč.

Vprašanja o delovanju in težavah občinskega sveta smo v četrtek naslovili na Občino Lendava, njihove odgovore pa smo prejeli v petek. Še preden je bil objavljen ta članek, so naša vprašanja in odgovore nanje objavili na portalu Nova24TV, čeprav je šlo le za komunikacijo med Dnevnikom in občino, v katero Nova24TV ni bila vključena. Vprašanje, zakaj so naša vprašanja posredovali omenjenemu portalu, smo naslovili tudi na občino, a odgovora nismo prejeli.

Urad pristojnosti za ukrepanje nima
Z dogajanjem je seznanjen tudi Urad Vlade RS za narodnosti. »V okviru svojih pristojnosti spremljamo izvajanje ukrepov za izboljšanje položaja romske skupnosti in si prizadevamo za konstruktivno sodelovanje med občinami, predstavniki romske skupnosti ter državnimi organi,« so sporočili.

Ob tem so na uradu pojasnili, da so občine po zakonu o lokalni samoupravi in financiranju občin samostojne pri odločanju o porabi sredstev, vključno s sredstvi, namenjenimi za romsko skupnost. A na tem področju se z letom 2026 obetajo spremembe, občine bodo namreč morale sredstva porabljati namensko. »Urad nima neposrednih pristojnosti za poseganje v avtonomno odločanje občin, lahko pa v primeru zaznanih težav ali izključevanja romskih predstavnikov iz procesov odločanja občino pozove k spoštovanju načel vključevanja, sodelovanja in transparentnosti. V konkretnem primeru bomo proučili možnosti za vzpostavitev dialoga z občino in po potrebi predlagali sestanek, na katerem bi skupaj z občino in predstavniki romske skupnosti obravnavali odprta vprašanja,« so še dodali na uradu.

vir: dnevnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Občina Lendava nadaljuje z izvajanjem projekta »Nadgradnja osnovne komunalne infrastrukture v romskem naselju Dolga vas«.

Na eni od cest trenutno potekajo pripravljalna dela, na drugi pa je že nasuta podlaga za asfaltiranje.

Projekt zajema asfaltiranje dveh makadamskih cest ter ureditev odvodnjavanja meteorne vode. Poleg tega se na območju ene izmed cest gradi tudi nov vodovod in fekalna kanalizacija, ki bosta priključena na obstoječe komunalno omrežje.

Z investicijo Občina Lendava nadaljuje prizadevanja za izboljšanje kakovosti bivanja v romskem naselju. Gre za projekt, ki bo prebivalcem omogočil boljšo prometno in komunalno ureditev, s čimer se bo dvignila tudi raven varnosti in življenjskih pogojev.

Za izvedbo projekta je občina uspešno pridobila 57.600 evrov sofinancerskih sredstev s strani Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj. Skupna vrednost investicije znaša 97.172,67 evra.

vir: pomurec.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Društvo upokojencev Lendava deluje že od leta 1951 in je eno večjih društev v občini. Člani delujejo na različnih področjih, in sicer socialno-zdravstvenem, v kulturi, športu, na družabnih dogodkih, tuje jim ni niti mednarodno sodelovanje z upokojenci iz Madžarske in Hrvaške. Še posebno pa je aktivna sekcija zeliščarstva.

Vanjo je vključenih okrog 25 članic, ki v prostem času nabirajo raznovrstna zelišča. V delavnicah predvsem v jesensko-zimskem času iz njih izdelujejo različne kreme, kuhajo zeliščne čaje itd.

Sekcija se s stojnicami predstavlja na raznoraznih dogodkih; povsod, kjer se pojavijo, je njihova stojnica vselej dobro obiskana, saj si lahko obiskovalci vsa zelišča in kreme pobližje ogledajo in spoznajo njihov pomen, namen zelišč za zdravje in dobro počutje. Članice jih nabirajo v okolici Lendave, z leti pa so si pridobile toliko izkušenj in znanja, da jim daleč naokoli ni para.

Legendarna učiteljica
Rozalija Vajdič za članice sekcije pripravlja številne poučne in strokovne delavnice. V pogovoru nam je ljubiteljska zeliščarica povedala, da je poklicni del svojega življenja preživela na Dvojezični osnovni šoli I Lendava, in sicer kot učiteljica kemije in biologije, sicer pa se že vse življenje ukvarja z gojenjem in predelavo zdravilnih zelišč.

Svoje bogato znanje o blagodejnih in zdravilnih učinkih zeli je prenašala tudi na učence; na šolskih krožkih, poletnih taborih in drugih obšolskih dejavnostih je šolarje seznanjala z radodarno razkošnostjo narave in vsem, kar nam ta zdravilnega in blagodejnega ponuja. Marsikoga je navdušila celo za nadaljnji študij. Z znanjem, ki je že skoraj utonilo v pozabo, a je v zadnjem desetletju ponovno postalo aktualno, je postala zanimiva tudi širši javnosti, svoje znanje zdaj deli tudi na številnih televizijskih in radijskih oddajah ter v časopisnih člankih.

S temo naravne dediščine je sodelovala celo pri Monografiji Lendave, znana pa je tudi po tem, da je prevedla glavnino učbenikov za biologijo in kemijo za osnovne šole ter za 1. letnik gimnazije.

Za vsako bolezen rož'ca raste
Svoje široko znanje o naravi, zeliščih in njihovih zdravilnih učinkovinah zna na poljuden in privlačen način približati tako mladim kot starejšim. Na številnih predavanjih jih pritegne predvsem njeno razvejano znanje uporabe zdravilnih rastlin tako v medicinske kot v kozmetične in negovalne namene. Gostuje po krajevnih skupnostih, na šolah v okviru projektov ter z Društvom upokojencev Lendava. S svojim znanjem o naravni dediščini pokrajine ob Muri ter o gojenju in pridelavi zdravilnih rastlin za domače lekarne je prispodoba dobre gozdne vile, na katero se lahko že zaradi njenega znanja in širokosrčnosti vsi zanesejo. Je ambasadorka reka: Za vsako bolezen rož'ca raste.

Ob negovanju svojega zelenjavnega, zeliščnega in cvetličnega vrta jo razveseljuje tudi branje knjig in druženje v zvestem prijateljskem krogu, ki je vselej deležen daril iz njene domače lekarne.

vir Snovice

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V nedeljo, 28. septembra, je Speedway Team Lendava pripravil prvo letošnjo dirko državnega prvenstva Slovenije in Avstrije, ki je privabila številne ljubitelje motorističnega športa.

Na stezi so se pomerili slovenski in avstrijski vozniki, pridružili pa so se jim tudi tekmovalci iz Poljske, Nemčije in Italije.

Mednarodna udeležba je poskrbela za dodatno napetost in atraktivnost, obiskovalci pa so uživali v vrhunskih nastopih in pravem speedway adrenalinu.

V članski kategoriji je prvo mesto osvojili Matic Ivačič iz ST Lendava, sledil mu je Anže Grmek iz AMTK Ljubljana, tretje mesto pa je pripadlo Sven Cerjaku iz AMD Krško.
V kategoriji mladincev je slavil Anže Grmek (AMTK Ljubljana), drugo mesto je zasedel Sven Cerjak (AMD Krško), tretje pa Marcel Kowolik iz Poljske.

vir: pomurec.com 

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Je del trojice nagrajencev iz Slovenije od skupno 117

Ljudska univerza Lendava je prejela prestižno evropsko nagrado za inovativno poučevanje v letu 2025. Nagrado podeljuje Evropska komisija učiteljem in šolam, ki promovirajo inovativne prakse učenja in poučevanja, njen namen pa je izpostaviti pomen programa Erasmus+ pri povezovanju učiteljev iz vse Evrope. Nagrajenci so bili izbrani znotraj petih podkategorij: predšolska vzgoja in izobraževanje, splošno šolsko izobraževanje (osnovne in splošne srednje šole), poklicno srednješolsko izobraževanje, izobraževanje odraslih in Evropsko jezikovno priznanje.
Podeljenih je bilo 117 nagrad, iz Slovenije prihajajo trije nagrajenci: Ljudska univerza Lendava v kategoriji izobraževanja odraslih, Gimnazija Antonio Sema Piran v kategoriji splošnega šolskega izobraževanja in Center šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) v kategoriji Evropsko jezikovno priznanje.

Nagrade se podeljuje odličnim projektom programa Erasmus+, vsako leto na posebno tematiko. Letošnja je bila aktivno državljanstvo. Izbor nagrajencev opravijo posamezne nacionalne agencije, v Sloveniji je to CMEPIUS – Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja.

Ljudska univerza Lendava je nagrado prejela za projekt Help to Opportunities, ki je bil prepoznan kot primer odlične prakse na področju izobraževanja odraslih. Projekt je opolnomočil romske skupnosti z izboljšanjem zdravstvene pismenosti skozi vključujoče in skupnostno zasnovano izobraževanje.
Predstavniki nagrajenih institucij bodo decembra odpotovali v Bruselj, kjer se bodo zbrali na slavnostni razglasitvi nagrajencev, čas pa bodo izkoristili tudi za druženje in izmenjavo pedagoških praks. Evropska nagrada za inovativno poučevanje pomeni pomembno potrditev vsem sodelujočim v nagrajenih projektih in je priznanje za odlične pedagoške prakse, ki se kažejo v okviru projektov Erasmus+ in odražajo v rednem pedagoškem delu na vseh ravneh izobraževanja.

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V prvi fazi 40 najemnih stanovanj.
Stanovanjska soseska ob Kobiljskem potoku, ki jo gradi podjetje Pomgrad za Stanovanjski sklad Republike Slovenije, je že v gradnji in počasi dobiva svojo podobo.

Na zahodnem delu Lendave, med Župančičevo in Kolodvorsko ulico, kjer v bližini stojita tudi vrtec in Dvojezična srednja šola Lendava, se dvigajo konture prvih večstanovanjskih blokov.

Prva faza – 40 javnih najemnih stanovanj
V prvi fazi projekta bo zgrajen večstanovanjski objekt s 40 javnimi najemnimi stanovanji, ki bodo vseljiva predvidoma v letu 2026.

Stanovanja bodo velika med 39 in 78 kvadratnimi metri, od tega jih bo osem prilagojenih osebam z gibalnimi ali zaznavnimi oviranostmi.

Ob objektu bodo urejeni tudi kolesarnice, skupni eko otok, zunanja parkirišča ter otroško igrišče in površine za druženje. V načrtu so tudi parkirna mesta z zunanjimi E-polnilnicami za električna vozila.

Poseben poudarek je namenjen energetski učinkovitosti: predvidena je možnost namestitve sončnih elektrarn na strehah, sistem mehanskega prezračevanja z rekuperacijo toplote, v regiji pa obstaja tudi potencial za geotermalno energijo.

Druga faza že v pripravi
Skupno bo soseska ob Kobiljskem potoku štela 80 stanovanj v dveh blokih. V drugi fazi bo zgrajen še en objekt s 40 stanovanji, gradnjo pa naj bi sklad začeli v letu 2026.

Podoba nove soseske se že riše
Zdaj, manj kot leto dni po položitvi temeljnega kamna, gradbišče že jasno kaže prihodnjo podobo nove stanovanjske soseske. Zidovi prvega bloka rastejo, postavljene so konstrukcije etaž, in projekt počasi dobiva svojo obliko.

Nova stanovanja bodo po napovedih stanovalcem na voljo do začetka leta 2026, soseska pa bo pomembno prispevala k reševanju stanovanjske problematike v Lendavi in regiji.

vir: sobotainfo.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Občina Lendava je začela z gradnjo novega motoričnega parka in prostora za druženje, ki bo popestril turistično ponudbo ob Stolpu Vinarium.

V okviru projekta Stolp doživetij – Med tradicijo, gibanjem in tehnologijo so se prejšnji teden začela gradbena, inštalacijska ter zunanja ureditvena dela v Lendavi. V bližini razglednega stolpa Vinarium in ziplinea nastaja motorični park z otroškimi igrali, pitnikom ter prostorom za rokodelske delavnice.

Projekt v vrednosti 115 tisoč evrov vključuje tudi inovativne digitalne rešitve za nadgradnjo turistične izkušnje ter je sofinanciran v okviru razpisa OPO Turizem. Potek del so danes preverili predstavniki občinske uprave skupaj z izvajalci.

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Ekipa iz Slovenije, katere član je bil tudi Aleks Grof iz Dvojezične srednje šole Lendava, se je prebila do osmine finala.

V Panami je potekalo svetovno srednješolsko debatno prvenstvo, na katerem je nastopila tudi ekipa iz Slovenije. Sestavljali so jo Ajda Glavač iz Gimnazije in Srednje ekonomske šole Trbovlje, Lara Livaković Kočevar iz Gimnazije Kranj, Lucija Strniša iz Prve gimnazije v Celju, Oleksandra Guzenko iz Gimnazije Bežigrad in Aleks Grof iz Dvojezične srednje šole Lendava.

Slovenci so februarja letos osvojili naslov evropskih debaterskih prvakov, dober uspeh pa jih je uspel tudi v Panami. S šestimi zmagami so se kot peta najboljša ekipa uvrstili v nadaljevanje tekmovanja, kar je po besedah Bojane Skrt iz Zavoda za kulturo dialoga Za in proti druga najboljša slovenska uvrstitev na svetovnih prvenstvih vseh časov.

Na prvenstvu so sodelovali debaterji iz 56 držav iz vsega sveta. Med deseterico najboljših ekip je tudi Slovenija, ki zaseda peto mesto. Prvih osem ekip se je avtomatično uvrstilo v osmino finala, ekipe od 9. do 24. mesta pa so se pomerile med seboj za uvrstitev v to fazo tekmovanja. Ekipa slovenskih dijakov je debatirala o različnih temah, v prvih osmih krogih proti ekipam iz Brazilije, Bangladeša, Portugalske, Čila, Tanzanije, Estonije, Bolgarije in Pakistana.


V osmini finala so jim nasproti stali dijaki iz Južne Afrike, ki so bili žal premočni. "Sodniki so presojali in se odločali eno uro, kar dokazuje, kako blizu sta si obe ekipi bili. Malo razočarani in žalostni, a vseeno zelo zadovoljni, saj je letošnji slovenski dosežek najboljši v zadnjih 12 letih in drugi najboljši slovenski dosežek vseh časov. Slovenska ekipa se je izkazala kot enakovredna ekipa najboljšim na svetu," tako Skrtova. Dodala je, da se bosta v finali pomerili ekipi Avstralije in Indije, ki sta v polfinalu ugnali Singapur in Hongkong.

Poseben dosežek je uspel tudi dijaku lendavske šole. Aleks Grof je postal peti najboljši govorec svetovnega prvenstva v kategoriji Angleščina kot tuji jezik.

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Enoto Doma starejših (DS) Lendava bo na Kobilju gradilo podjetje GIC gradnje, gradbeništvo, izvajanje in inženiring iz Svetega Florijana pri Rogaški Slatini. DS Lendava je namreč 22. aprila na portalu javnih naročil objavil obvestilo o naročilu male vrednosti za gradnjo enote doma, na javno naročilo pa sta do roka, to je do 13. maja, prispeli dve ponudbi. Naročnik je sicer že v razpisno dokumentacijo zapisal, da bo izbrana ekonomsko najugodnejša ponudba. Za izvedbo javnega naročila so bila namreč na voljo zagotovljena sredstva v skupni višini 2.967.533,92 evra z davkom na dodano vrednost (DDV), sredstva pa bo poleg lendavskega doma starejših prispevalo še ministrstvo za solidarno prihodnost.

Ponudbi sta oddali podjetje Marles hiše Maribor v višini 3.275.123,51 evra z DDV in že omenjeno podjetje GIC gradnje v višini 2.934.469,20 evra z DDV, ki se je po odpravi računskih napak zvišala na 2.954.731,85 evra z DDV, vendar je kljub temu bila opredeljena kot dopustna. Ponudba podjetja iz Maribora je bila zavrnjena kot nedopustna, saj je presegala zagotovljena sredstva naročnika.

Pred dnevi sta direktor DS Lendava Goran Kuzma in komercialni direktor podjetja GIC gradnje Aleš Žibert tudi podpisala pogodbo o gradnji ter uvedbo v delo. Dom, ki mora biti dokončan do konca junija prihodnje leto, bo nudil bivanje 24 stanovalcem, sestavljen bo namreč iz dveh gospodinjskih skupnosti po dvanajst stanovalcev z demenco in sorodnimi stanji. V domu so načrtovani tudi prostori za izvajanje skupnostnih storitev, in sicer prostori za dnevni center za tri do štiri osebe, prostor, ki bo namenjen izvajanju storitve pomoč družini na domu, ter enoposteljna soba za začasno namestitev. Enota DS Lendava bo na Kobilju umeščena med občinsko stavbo in stavbo nekdanje pošte.

vir: vecer.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Prekinitev neposrednega financiranja ZKD Lendava iz občinskega proračuna je posredno začutila tudi območna izpostava JSKD. Lokalna skupnost zatrjuje, da kultura v občini ni ogrožena.

Po lanski reviziji računskega sodišča se je v Občini Lendava spremenil način financiranja kulture, kar so najbolj občutili v Zvezi kulturnih društev (ZKD) Lendava. Dotlej uveljavljeno prakso neposrednega financiranja ZKD so državni revizorji prepoznali kot nezakonito, zato so se tudi občinska nakazila tej osrednji kulturni organizaciji v občini ustavila. ZKD Lendava povezuje več kot 60 društev, in to ne samo z območja lendavske občine, temveč tudi iz območij Črenšovec, Turnišča, Odranec, Velike Polane, Dobrovnika in Kobilja. Samo v letu 2022, ki ga je revidiralo računsko sodišče, je občina zvezi neposredno nakazala več kot 82 tisoč evrov za stroške dela, organizacijo prireditev, obnovo prostorov, materialne stroške in druge izdatke.

Zakaj je to sporno? ZKD Lendava je oseba zasebnega prava, ki bi se morala za javna sredstva potegovati na vsakoletnih razpisih, kot je to praksa v drugih občinah, ne pa na podlagi neposredno sklenjene pogodbe in izdanih zahtevkov. Občina je sicer s pogodbo na ZKD Lendava prenesla tudi opravljanje nalog občinske uprave na področju kulture, a tudi za to ni imela podlage v predpisih. Za kaj takega bi namreč morala poskrbeti sama ali prek lastnega javnega zavoda. Nenadna prekinitev takšne prakse je razumljivo pomenila hud udarec za ZKD Lendava. Njihovo delovanje je bilo namreč skoraj v celoti odvisno od občinskega denarja. Tako so praktično čez noč ostali brez stabilnega finančnega vira za kritje stroškov dela in obratovanja ter prepuščeni trgu. Pred letošnjim kulturnim praznikom se je v duhu tega dogajanja razširila kritika, da v lendavskem okolju »umira kultura«.

Primerjali številke

Na občini zanikajo, da bi bilo kulturno delovanje ogroženo, in poudarjajo, da že vrsto let izdatno podpirajo ljubiteljsko kulturo. V podkrepitev trditve navajajo konkretne številke, ki kažejo lansko višino sofinanciranja v primerjavi z njihovo »naravno tekmico«, soboško občino. V Lendavi so tako za kulturo iz občinskega proračuna lani namenili več kot 193 tisočakov, v Murski Soboti zgolj dobrih 31 tisočakov. Ob tem na občini ravno tako spominjajo, da so letos razpisali 120 tisoč evrov za sofinanciranje delovanja kulturnih društev ter za podporo kulturnim projektom in ohranjanju ljudskih običajev.

Rezultati razpisa menda še niso znani, se je pa nanj prijavila tudi ZKD Lendava. Lani je na tovrstnem razpisu prejela le okoli 1700 evrov, ob tem pa še dodatnih slabih 74 tisočakov neposredno iz proračuna. Soboška občina je na drugi strani letos za sofinanciranje delovanja kulturnih društev razpisala osem tisočakov, za ljubiteljsko kulturo pa je na predmetni postavki rezerviranih dobrih 41 tisoč evrov. Kot edina mestna občina v regiji na splošno za programe v kulturi letno namenja več kot 1,2 milijona evrov, saj sofinancira tudi delovanje Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota, Galerije Murska Sobota in ne nazadnje več kot 689 tisočakov od tega nameni svojemu zavodu za kulturo, turizem in šport.

Lendavska občina ima na istovrstni postavki letos rezerviranih več kot 1,3 milijona evrov, pri čemer ravno tako sofinancira delovanje javnih zavodov s področja kulture, katerih ustanoviteljica je. To sta Knjižnica - Kulturni center Lendava in Galerija - Muzej Lendava. Posebna postavka v letošnjem proračunu v višini 90 tisočakov je bila namenjena tudi sofinanciranju delovanja ZKD Lendava, ki pa sedaj na tak način prav gotovo ne bo mogla biti uporabljena. Ob tem velja spomniti, da je župan Janez Magyar v svojem prvem mandatu na noge dvignil vodstva javnih zavodov, ko je z argumentom racionalizacije želel združiti prej omenjena javna zavoda in še Zavod za turizem in razvoj Lendava v enoten zavod, ki bi bil po vzoru soboškega imenovan Zavod za kulturo, turizem, šport, mladino in razvoj Lendava. Namera je bila zaradi vsestranskega razburjenja hitro umaknjena.

Kulturno-finančni trk je povezan tudi z lendavsko območno izpostavo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD). Ta namreč domuje ravno v prostorih ta hip finančno ogrožene ZKD Lendava na naslovu Glavna ulica 2 v Lendavi. Po besedah vodje lendavske izpostave Rozine Nemec je občina do sedaj podpirala njihovo delovanje s pogodbo o sofinanciranju razvoja ljubiteljske kulture v občini, a letos do podpisa pogodbe še ni prišlo. Pred prvomajskimi prazniki se je v zvezi s tem z županom Magyarjem sestal tudi direktor krovne JSKD Damjan Damjanovič. »Po srečanju je sledil sklep, da vodenje izpostave opravljam na terenu, dokler se ne dogovorijo o novih pisarniških prostorih. Trenutno vodim izpostavo s sedeža murskosoboške izpostave, čeprav se uradno pisarna še vedno nahaja na Glavni ulici 2 v Lendavi,« opiše položaj Nemčeva.

Po zakonu so občine dolžne sofinancirati delovanje JSKD in območnim izpostavam tudi zagotoviti prostore za njihovo delovanje. Damjanovič, ki je eden od redkih obstoječih vodstvenih kadrov javnih ustanov še iz časa prejšnje vlade Janeza Janše, nam je zatrdil, da med JSKD in lendavsko občino ni nobenih nesoglasij. »Vse, kar se dogovarjamo, je v interesu nadgradnje obstoječega stanja,« je poudaril za naš medij. Tudi župan Magyar trdi, da aktivnosti v zvezi z zagotavljanjem primernih prostorov v sodelovanju z vodstvom JSKD že potekajo in da bodo v doglednem času tudi ustrezno rešene, ravno tako financiranje delovanja lendavske izpostave JSKD.

vir: svet24.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V prostorih družbe Lek v Lendavi so se danes srečali vodilni Pomurske in Štajerske gospodarske zbornice. Pobudo za srečanje je dal Lek, član skupine Sandoz, ki v Lendavi izvaja obsežne visokotehnološke investicije.
Govorili so o povezovanju, razvoju regij ter sodelovanju z izobraževalnimi in raziskovalnimi ustanovami, so povedali po srečanju.

Direktor Pomurske gospodarske zbornice Robert Grah je poudaril pomen povezovanja za črpanje sredstev iz evropskih programov, kot je STEP, ki bo septembra prinesel nove priložnosti za razvojne projekte z visoko dodano vrednostjo.
"Lek lahko kot nosilec visokih tehnologij vodi konzorcije, ki bi povezovali podjetja iz celotne vzhodne kohezijske regije," je dejal. V ta namen je iz programa STEP za vzhodno Slovenijo po njegovih besedah na voljo približno 72 milijonov evrov.
Predsednik Štajerske gospodarske zbornice Albert Kekec je opozoril na zahtevne gospodarske razmere in poudaril pomen izvozne naravnanosti slovenskega gospodarstva. "Današnje srečanje je po več letih ponovno združilo vodstvi obeh zbornic na strateški ravni. Ključno je, da z višjo dodano vrednostjo in povezovanjem ustvarimo pogoje, v katerih bodo mladi ostajali v regiji" je dejal.

Direktor enote trdnih izdelkov v Leku in član vodstvene ekipe Sandoza Slovenija Simon Rečnik je izpostavil pomen gradnje centra za proizvodnjo učinkovin za podobna biološka zdravila, ki bo predstavljal enega ključnih mejnikov v razvoju podjetja in regije.
Poleg tega je podjetje pred kratkim začelo še investicijo v evropski laboratorij za kontrolo kakovosti zdravil v vrednosti 10 milijonov evrov, ki bo prinesla dodatnih 40 delovnih mest. S skupnimi napori želijo po njegovih besedah zagotoviti pogoje za dvig dodane vrednosti in zadržanje talentov v regiji.

Lek ima po Rečnikovih besedah v Lendavi trenutno več kot 850 zaposlenih, z novimi investicijami pa bodo to število v prihodnjih letih zvišali na 1000."Zavedamo se pomena sodelovanja z lokalnim okoljem, izobraževalnim sektorjem, zlasti Univerzo v Mariboru, ter z drugimi podjetji, da skupaj zgradimo prebojni gospodarski ekosistem severovzhodne Slovenije," je dodal.

Udeleženci so srečanje sklenili z zavezo k nadaljnjemu sodelovanju na področju črpanja razvojnih sredstev, izgradnji strateških partnerstev in krepitvi gospodarskega okolja z namenom dolgoročnega razvoja severovzhodne Slovenije. 

Vir: STA

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Priznanje si je kolektiv DSŠ Lendava pod vodstvom ravnateljice Silvije Hajdinjak Prendl prislužil za odlično strokovno delo, ki dviguje kakovost izobraževanja na področju manjšinskega šolstva na narodno mešanem območju Prekmurja in na ravni države

Dvojezična srednja šola (DSŠ) Lendava je med letošnjimi prejemniki priznanj Blaža Kumerdeja za izjemne dosežke pri razvoju in uvajanju učinkovitih pristopov v vzgojno-izobraževalni proces v partnerskem sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za šolstvo.
Zavod je omenjena priznanja podelil že šestindvajsetič, podelitev je bila v ponedeljek v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije v Ljubljani. Priznanje si je kolektiv DSŠ Lendava pod vodstvom ravnateljice Silvije Hajdinjak Prendl prislužil za odlično strokovno delo, ki dviguje kakovost izobraževanja na področju manjšinskega šolstva na narodno mešanem območju Prekmurja in na ravni države, ter za zgledno sodelovanje z Zavodom za šolstvo.

Na šoli so naklonjeni novostim, zelo uspešno vpeljujejo nove didaktične pristope pri pouku, se odlično prilagajajo potrebam ter izzivom okolja, tudi z vpeljavo raznovrstnih programov. Kakovostno delo se izraža tudi v povečanem vpisu dijakov, še posebej tistih, ki prihajajo iz enojezičnega jezikovnega okolja. Učitelji in vodstvo šole so tudi s pomočjo znanj in izkušenj, pridobljenih v razvojnih nalogah in projektih zavoda, razvili celovit pristop pri uvajanju novosti v vzgojno-izobraževalno delo, ki se najbolje izkazuje pri pouku s formativnim spremljanjem, izvajanjem aktivnosti za spodbujanje varnega in spodbudnega učnega okolja ter z razvijanjem vseh vrst pismenosti ter podjetnosti v srednješolskem sistemu.
Kot edina dvojezična srednja šola na narodno mešanem območju Prekmurja z aktivno vlogo postavljajo in zastavljajo pomembne mejnike razvoja ter aktivno sodelujejo pri uvajanju vseh pomembnih novosti v šolski prostor, tudi prek aktualne prenove učnih načrtov in katalogov znanj. DSŠ Lendava zgledno sodeluje z območno enoto Zavoda za šolstvo v Murski Soboti, gosti študijska srečanja, predstavlja primere dobre prakse na strokovnih srečanjih ravnateljev in učiteljev v Sloveniji in tujini ter aktivno sodeluje s prispevki v razvojnih nalogah in projektih.

Ravnovesje med kakovostjo in količino
Kot je povedala ravnateljica šole Silvija Hajdinjak Prendl, je to zelo pomembno priznanje za šolo. »Sploh za tako specifično šolo, kot je naša. Čeprav naj bi se novosti in spremembe v šolah na dvojezičnih območjih vpeljevale naknadno, sama zmeraj težim k temu, da se te uvajajo hkrati z drugimi šolami, saj smo del istega šolskega sistema. Vse naše programe ponujamo na isti kakovostni ravni kot druge srednje šole v Sloveniji, to se pozna pri povečanem vpisu, pri čemer pa še vedno skušamo držati ravnovesje med kakovostjo in količino, kar je sploh pri uvajanju sprememb in novosti pomembno. Mislim, da nam to zelo dobro uspeva. Pomemben vidik uspeha pa je tudi varnost v vseh vidikih, ki jo zagotavlja to okolje, kjer je naša šola.
Hvaležni smo Darji Farič Klemenčič s soboške enote zavoda, da je opazila naše delo in nas predlagala za to priznanje, hvaležni pa smo tudi zavodu, da nam omogoča sodelovanje pri vseh teh projektih, prenovah in izboljšavah,« je povedala Hajdinjak Prendlova.

vir: svet24.si