18. septembra je Gledališka in koncertna dvorana Lendava slavnostno obeležila dve desetletji svojega obstoja. Ta arhitekturno prepoznavna stavba, ki se nahaja na Trgu Györgya Zale v srcu Lendave, že 20 let služi kot osrednje prizorišče kulturnega in umetniškega ustvarjanja v regiji. Slovesnost ob tej priložnosti je navdušila z bogatim programom, prežetim s spomini in umetniškimi vložki, ki so obiskovalce popeljali skozi zgodovino dvorane ter poudarili njen prispevek k povezovanju različnih kultur.

Od mistične barke do kulturnega središča
Slavnostni večer se je začel s predvajanjem kratkega filma, ki je povzel najpomembnejše trenutke zadnjih 20 let delovanja dvorane. Arhitektura stavbe, ki jo je zasnoval svetovno priznani madžarski arhitekt Imre Makovecz, že ob pogledu vzbuja občudovanje – njena oblika, ki spominja na mistično barko, vabi umetnike in obiskovalce iz vse širše regije.

Od svoje otvoritve leta 2004 je dvorana gostila izjemno raznolik program dogodkov, od gledaliških predstav, koncertov in filmskih projekcij do razstav vizualnih umetnosti. Postala je kulturno središče, kjer se umetnost srečuje s skupnostjo.

Pomen kulturne dediščine in povezovanja
Ob tej pomembni obletnici sta zbrane nagovorila tudi direktorica Knjižnice-Kulturnega centra Lendava, dr. Judit Zágorec-Csuka, in župan Občine Lendava, Janez Magyar. Dr. Zágorec-Csuka je poudarila, da Gledališka in koncertna dvorana že dve desetletji bogati življenje ne le v Lendavi, temveč tudi v širši regiji Pomurja in na Madžarskem. Izpostavila je pomen ne samo zgradbe, ampak tudi ljudi in kulturnih dogodkov, ki jo oživljajo.

Župan Magyar je v svojem govoru dvorano opisal kot “lendavski hram kulture”, kjer se srečujejo ideje, sanje in ustvarjalnost. Ponosen je bil na več kot 2500 dogodkov, ki so skozi leta zaznamovali dvorano in izpostavil njeno vlogo pri povezovanju preteklosti s prihodnostjo, tradicije s sodobnostjo.

Umetnost kot most med kulturami
Poseben poudarek je slavnostna govornica večera, Sabina Šinko, umetnica in profesorica na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru, namenila vlogi dvorane pri spodbujanju medkulturnega dialoga. Opozorila je, kako kultura gradi mostove med različnimi skupnostmi, in izpostavila pomen enakovredne zastopanosti slovenskih in madžarskih programov.

Energični zaključek z Budapest Jazz Orchestra
Večer je vrhunec dosegel s koncertom Budapest Jazz Orchestra, enega izmed vodilnih big bandov na Madžarskem. Njihov energičen nastop je navdušil občinstvo in obudil spomine na njihovo prvo gostovanje ob otvoritvi dvorane pred 20 leti. Sklepni aplavz je bil le še pika na i čarobnemu večeru.

20 let umetnosti in skupnosti
Gledališka in koncertna dvorana Lendava že 20 let ostaja središče kulturnega dogajanja, kjer se prepletajo zgodbe, ideje in umetniški izrazi. Njena vloga v regiji presega meje Lendave, saj je prostor, kjer umetnost povezuje in bogati življenja vseh, ki jo obiščejo.

vir: net-tv.si

Občina Lendava se po proizvedeni energiji s sončnimi elektrarnami na prebivalca uvršča med občine, ki pri tem dosegajo visoke kriterije, v zagonu pa je že tudi več naložb v obsežne samostoječe sončne elektrarne. Na območju zahodno od lendavske industrijske cone, med železniškimi tiri in cesto proti Murskemu Središču, so že postavljeni prvi paneli za samostoječo sončno elektrarno, po že postavljenih konstrukcijah in glede na lastništvo zemljišč pa bodo prekrivali približno tri hektarje. V naravi je bilo to območje doslej obdelovalna zemlja, a je graditi mogoče, ker so po namenu to stavbna zemljišča. Namenskost je bila spremenjena že v preteklosti zaradi projektov, ki potem niso bili izvedeni. Največ parcel v nizu pripada podjetju Provind, proizvodnja energije iz Slovenskih Konjic, nekaj parcel je še v lasti podjetja Vin-vez iz Slovenske Bistrice, ki se ukvarja s storitvami vezenja in tiskanja. Solastnik zemljišča tik ob bencinskem servisu Nafta, ki pripada Eko-Nafti, je soboško podjetje Kopower, naslednje je od mariborskega Bio Dora.

Sončno elektrarno z več kot 16 tisoč paneli bo postavil tudi Petrol na območju svojih nadzemnih naftnih rezervoarjev za dizelsko gorivo in kurilno olje, na travnatih površinah v velikosti 4,6 hektarja. Priključna moč elektrarne z oddajo energije v omrežje bo 7367 kilovatov (kW). Ker bo sončna elektrarna pokrivala več kot štiri hektarje, je vlagatelj moral izvesti predhodni postopek, v katerem mu je aprila letos ministrstvo za okolje, podnebje in energijo izdalo odločbo, da za naložbo ni treba izvesti presoje vplivov na okolje. Med večjimi proizvajalci sončne energije na območju Lendave je še Kmetijsko gospodarstvo Lendava z elektrarno na Benici na površini 1,28 hektarja in s skupno zmogljivostjo 1500 kW.

Preboj, ki ne prinaša veliko

Večina doslej znanih vlagateljev v zmogljivejše sončne elektrarne na območju Lendave torej prihaja od drugod, skupna pa jim je prodaja električne energije predvsem za trg. Kot je znano, s tem dosegajo boljšo prodajno ceno energije, kot velja v primeru samooskrbe. Pospešena vlaganja v sončne elektrarne lendavski občini dajejo velik pomen pri ustvarjanju zelene energije, kot poudarjajo v Občini Lendava, sončna elektrarna v svoji življenjski dobi proizvede za 30-krat več energije, kot je potrebuje za svojo proizvodnjo. »V lokalni skupnosti podpiramo gradnjo sončnih elektrarn, saj konkretno prispevajo k zmanjšanju toplogrednih plinov, spodbujajo gospodarski razvoj, zagotavljajo prihranke, ki jih je mogoče vlagati v nadaljnje investicije, raziskave in razvoj,« pravi tudi lendavski župan Janez Magyar.

Vendar preboj z zmogljivimi sončnimi elektrarnami s proizvodnjo energije za trg za lokalno skupnost dolgoročno ne pomeni samo razvojnega potenciala. Gre namreč za dejavnost, ki ne ustvarja delovnih mest, z zasedanjem obsežnih stavbnih površin pa se zmanjšujejo tudi prostorske možnosti za razvoj drugih gospodarskih dejavnosti in industrije. S tega vidika lendavski župan opozori na usmeritev občine, po kateri niso naklonjeni postavljanju sončnih elektrarn na kmetijskih površinah in na stavbnih zemljiščih, razen na degradiranih območjih. Podpira pa postavitev naprav na strehah objektov.

5,5 milijona kWh
Priključna moč sončnih elektrarn je po podatkih Občine Lendava približno pet megavatov (MW), ki na leto proizvedejo do 5.500.000 kilovatnih ur (kWh). Od tega skupna moč sončnih elektrarn za potrebe gospodinjstev znaša po oceni 1,5 MW, na javnih objektih kot služnostnih upravičencih 0,18 MW, preostanek skupne moči 3,32 MW pa je na stavbah gospodarskega sektorja.

Energetski potencial na podlagi znanih, že pridobljenih soglasij je 40 MW, po interesu investitorjev pa še za dodatnih 10 MW. Po aerofotografiji naj bi sončne elektrarne že imelo priključenih 11 gospodarskih subjektov, s podatkom o vzpostavljenih sončnih elektrarnah na objektih gospodinjstev pa občinska uprava ne razpolaga.

vir: vestnik.si

Evropski teden mobilnosti so v Lendavi danes obeležili s tradicionalnim dnevom brez avtomobila. Cesto pred mestno hišo so zasedli otroci iz vrtca in prvih razredov osnovnih šol, s kredami ustvarjali na asfaltu, s čimer so opozorili na pomen spremembe potovalnih navad.

Medtem ko so se otroci zabavali s svojim ustvarjanjem, so policisti navdušili najmlajše s prisotnostjo maskote - policista Leona, ki je med otroki požel ogromno veselja.
Na stojnicah pred mestno hišo so trajnostne oblike mobilnosti predstavljali in spodbujali tudi planinci iz Planinskega društva Lendava, Kolesarski center Murania, policisti s Policijske postaje Lendava pa so se z dijaki Dvojezične srednje šole Lendava na električnih kolesih podali po okoliških ulicah.

Evropski teden mobilnosti, ki poteka od 16. do 22. septembra, letos nosi geslo "Udoben javni prostor – za vse". Občina Lendava vabi vse, da v tem tednu razmislijo o svojih potovalnih navadah in poskušajo izbrati trajnostne oblike prevoza. S tem lahko prispevamo k bolj prijaznemu in čistejšemu okolju za vse.

vir: pomurec.com

Podelili so pet zlatih priznanj, pet srebrnih in dve bronasti - Nafta strojna prejela Zlato priznanje.
Pomurska gospodarska zbornica (PGZ) je 23. podelila priznanja za najboljše inovacije v pomurski regiji. To so najvišja priznanja za inovativne dosežke pomurskih podjetij in njihove inovatorje ter s tem promocija inovativnosti v Pomurju in širše.

Letos je na razpis prispelo dvanajst vlog, pregledala in ocenila jih je strokovna komisija v sestavi Danijel Copot, Saša Štraus in Tina Horvat v skladu s pravilnikom o podeljevanju priznanj inovacijam. Odločila je, da bo podeljenih pet zlatih priznanj, prav toliko srebrnih in dve bronasti.

Trajnost kot osrednje geslo
Letošnje geslo je bilo Izbrali smo trajnost, kajti PGZ posebno pozornost namenja trajnosti na vseh področjih in vseh vidikih poslovanja in življenja. »Opaziti je, da tudi podjetja trajnostno razmišljajo že pri snovanju inovacij ter uporabljajo materiale, ki najmanj obremenjujejo okolje,« so poudarili. Direktor PGZ Robert Grah in predsednik komisije Copot sta čestitala vsem za odlične predloge, inovacije, prav tako vodstvom podjetij, ki v okolju spodbujajo inovativno razmišljanje in se zavedajo, da nas le razvoj in spodbujanje k inovativnemu razmišljanju in razvoju inovacij peljeta v uspešen jutri.

Zlata priznanja so prejeli Nafta strojna za mobilni zabojnik za skladiščenje tekočin in nevarnih snovi Tainer v povezavi s procesom začasnega skladiščenja in predelave odpadka na lokaciji, Lek veterina za krmni dodatek za zmanjšanje emisij metana v reji živali, Arcont za eko modularno bivalno enoto, Roto Slovenija za razvoj tehnologije trislojnega robotskega rotacijskega litja kompozita recikliranih polietilenov ter Cleangrad za požarno odporen strop za čiste prostore.

Prejemniki srebrnih priznanj so Reflex Gornja Radgona za alarmno zanko za izolacijsko steklo, Dukin za kolesarnico StyleOUT BikeBOX, Virs za inovacijo WeldCockpit AI, Lek farmacevtska družba za regeneracijo topil etilacetata - metanola in reagenta DIPEDA (diisopropiletilendiamin) iz odpadnega toka destilacijskega ostanka vakuumskega uparjalnika pri proizvodnji aktivne farmacevtske učinkovine in Elektromaterial Lendava za elektronska stikala na dotik. Bronasto priznanjepa sta prejela Codex za navigirano vožnjo viličarja Jungheinrich v visokoregalnem skladišču Codex ter Murexin za inovacijo Hidrostop Vario - posvetlitev.

Najboljši izdelki

Prav tako so bile podeljene še nagrade z razpisa, ki ga vsako leto razpiše Študentsko-podjetniški in inovacijsko-raziskovalni center. Naj... risbo na temo Kako se bomo vozili leta 2550 je med vrtčevskimi otroki izdelala Ema Glažar iz enote Urška Vrtca Murska Sobota pod mentorstvom Barbare Majc. Osnovnošolci so pisali spise na temo Kako bodo ljudje živeli leta 2222, za najboljšega je bil izbran spis Nastje Zonik Drk z Osnovne šole II Murska Sobota, njena mentorica je bila Polona Bohar. Srednješolci so ustvarjali poslovne načrte. Najboljšega so pod mentorstvom Betine Podgajski pripravile Tija Lepan, Lana Marija Kapun Hozjan ter Ana Buzeti z Ekonomske šole Murska Sobota. Poimenovale so ga Poslovni načrt za preveritev poslovne ideje o ponudbi digitalnih bralnikov.

vir: vestnik.si

Občina Lendava je v nekdanji stari šoli v Čentibi letošnje šolsko leto odprla novo enoto dvojezičnega vrtca, ki bo lahko sprejel do 50 otrok. Stavbo stare šole so zaprli leta 2005, zdaj pa so jo obnovili s pomočjo madžarskega finančnega sklada za zamejske Madžare preko Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti.

V novem dvojezičnem vrtcu je prostora za tri oddelke oziroma približno 50 otrok, je povedala vršilka dolžnosti ravnateljice Vrtca Lendava Petra Gal. Prvi teden septembra, ko bo vrtec začel delovati, pa bo sprejel 13 otrok kombiniranega oddelka.

Dvojezična enota vrtca v Čentibi je sedma enota lendavskega vrtca; šest enot je dvojezičnih, ena enojezična. Dvojezične enote delujejo v Lendavi, Genterovcih, Dolgi vasi in Gaberju, na Hotizi pa deluje enota lendavskega vrtca, ki je enojezična. V celotni vrtec Lendava je trenutno vpisanih 328 otrok, je še povedala Gal.

Župan Lendave Janez Magyar je povedal, da je investicija v nov vrtec vredna 877.000 evrov, od tega je občina Lendava dala 361.000 evrov, sklad pa 516.000 evrov.

Magyar, ki je skupaj s podpredsednikom državnega zbora Danijelom Krivcem in madžarskim državnim sekretarjem za nacionalno politiko Árpádom Jánosem Potápijem prerezal trak nove pridobitve, je povedal, da se mu zdi naložba pomembna, saj tako mladi ostajajo na obrobjih države. “Ni treba, da se vse centralizira, ampak je treba tudi na obrobje pripeljati pomembne objekte,” je povedal Magyar.

Medtem je Krivec izpostavil, da vlaganje v mlade ni strošek, ampak naložba, saj se v prihodnosti obrestuje. Lendavski skupnosti pa je čestital, da zna izkoristiti generalne dogovore med državama. “In da dogovore, ki jih na državnem nivoju sprejemamo, udejanjajo v praksi,” je dejal Krivec..

K obstoječi stari šoli so ob obnovi prizidali pokriti terasi z nadstreškoma ter vetrolov. Uredili so tudi okolico, parkirni prostor in ograjo ter obnovili vodnjak na dvorišču stare šole.

vir: STA

Primer pod drobnogledom zdravstvenega in delovnega inšpektorata.

V uredništvu smo prejeli anonimno pismo, v katerem avtor opozarja na razmere v Zdravstvenem domu (ZD) Lendava. Med drugim namiguje na sporno nagrajevanje dveh zaposlenih, vodje nujne medicinske pomoči (NMP) in njenega partnerja, ki je kot diplomirani zdravstvenik del ekipe NMP. Eden od njiju je posredno v sorodstvenem razmerju z direktorico zavoda Olgo Požgai Horvat, zato neznani pisec tej očita nepotizem.

Z vprašanjem, ali obravnavajo dotični primer, smo se obrnili na zdravstveni inšpektorat in tudi na inšpektorat za delo. Kot so sporočili z zadnjega, so prejeli pobudo komisije za preprečevanje korupcije za obravnavo prijave, ki se nanaša tudi na zlorabo položaja in konflikt interesov. Zadevo obravnava območna enota inšpektorata v Murski Soboti, primer pa je še v postopku, zato o ugotovitvah še ne morejo poročati. Sporočili so še, da so po proučitvi vsebine prijave opravili tudi delni odstop na inšpektorat za javni sektor. Z zdravstvenega inšpektorata so medtem odgovorili, da je bil v omenjenem primeru uveden inšpekcijski postopek, v okviru katerega se preverja spoštovanje določb zakona o zdravstveni dejavnosti, natančneje izpolnjevanje pogojev za samostojno opravljanje dela v zdravstveni dejavnosti iz 64. člena navedenega zakona. »Inšpekcijski postopek je še v teku in ga zato ne moremo podrobneje komentirati,« so zapisali na zdravstvenem inšpektoratu.

Anonimke že več kot eno leto
Za odziv na očitke smo se obrnili tudi na direktorico zavoda Olgo Požgai Horvat. Potrdila je, da sta po anonimki poleg že opravljenih v teku še dva inšpekcijska nadzora. Poleg tega nam je poslala enak komentar, kot ga je že uredništvu Slovenskih novic.

V njem navaja, da pisca anonimk po vsej verjetnosti k pisanju spodbujajo prihajajoče volitve direktorja zavoda, ki bodo spomladi 2025. »Pisec anonimnega pisma, ki je zagotovo zaposlen v našem ZD, se enostavno ne more sprijazniti z dejstvom, da je vodenje nujne medicinske pomoči prevzela mlada zdravnica, ki svoje delo opravlja maksimalno strokovno in je tudi organizacijo dela dosledno prilagodila zahtevam pravilnika o službi nujne medicinske pomoči, tudi glede kadrovskih zahtev sestave ekipe za izvajanje omenjene dejavnosti. Tega dejstva pisec anonimnega pisma enostavno ne more sprejeti in si zato želi neizmerno škodovati tako direktorici kot dotični zdravnici – vodji NMP ter njenemu partnerju – in v ta namen pošilja anonimke že več kot eno leto na različne naslove,« med drugim piše v odzivu.

vir: vestnik.si

Zmagala je ekipa Term Lendava

Včeraj se je v Lendavi odvil Bogračfest, ki velja za eno največjih kulinaričnih prireditev v Sloveniji. Prireditev poteka pod okriljem Festivala Vinarium, pričetek kuhanja pa sta natanko ob 12. uri z gasilsko sireno naznanila župan Občine Lendava Janez Magyar ter aktualna miss Slovenije Alida Tomanič. 95 ekip je na kar 117 tekmovališčih zakurilo kotle, najboljši bograč pa je štiri ure kasneje po oceni komisije skuhala ekipa Term Lendava.
Lendavski Bogračfest je že tradicionalno obiskalo več tisoč ljubiteljev izvrstne kulinarike, domače kapljice in glasbenih užitkov iz celotne Slovenije in tujine. Festival številnih kulinarično-kulturnih dogodkov bosta sklenila 45. Lendavska trgatev in 9. rojstni dan stolpa Vinarium Lendava.

Letos so se v umetnosti kuhanja bograča preizkusile tudi prav posebne gostje. Aktualna Miss Slovenije, Alida Tomanič, in organizatorka ter lastnica licence Miss Slovenije, Jelka Verk, sta s svojimi kuharskimi spretnostmi popestrili dogajanje. Vzdušje je bilo sproščeno in polno smeha, s svojo prisotnostjo pa so napovedale aktivnosti, ki se bodo v okviru izbora Miss Slovenije 2024 dogajale v Lendavi. Jelka Verk je poudarila zdrav duh v zdravem telesu in spodbujanje kulture kulinarike, ki jo v Lendavi vztrajno in ponosno gojijo.

Drugačen »gourmet« bograč pa je obiskovalcem ponujala tudi Brina Robnik Kobal, priznana kuharska mojstrica, ki je sodelovala v oddaji Masterchef 2023, svoje spretnosti pa je kalila pri Ani Roš ter slovitem Gordonu Ramsayu.

Po napetem tekmovanju je strokovna komisija, ki jo je vodil Jože Horvat, sicer vodja kuhinje v Termah Radenci, razglasila najboljše bograče. Komisija je letos imela izjemno težko delo, saj letos slabega bograča praktično ni bilo.

Prvo mesto je osvojila ekipa Term Lendava, ki je s svojo mojstrovino navdušila komisijo z uravnoteženostjo okusov, pravilno gostoto barvo in odlično aromo. Za glavnega kuharja zmagovalne ekipe je to veliko priznanje, zanj in za ekipo. "Ni dobrega kuharskega mojstra brez vrhunske ekipe in ravno to je sestavina, ki nas je popeljala do zmage," je zaključil Sebastian Sabo, vodja zlate ekipe.
Drugo mesto je zasedla ekipa Golja Motorsport,
tretje pa ekipa Pikado team Retro Caffe.

Nagrade za najlepše urejeno tekmovališče so prejeli Dolgovaščani, KTD Fehér Jani Dolga vas in folklorna skupina KD Zala Görgy Pince. Letos pa so podelili tudi novo nagrado za najbolj izvirno urejeno kuhališče, ki je šla v roke Muravidéki Pedagógusok Egyesülete.

Poleg kulinaričnega tekmovanja so obiskovalci večer zaključili z dobro glasbo Ansambla Greh in kot glasbenim vrhuncem še s koncertom legendarnega Željka Bebeka.

 

vir: vestnik.si

Dogodek v Dobrovniku je bil priložnost za počastitev madžarske državnosti, kot tudi za izmenjavo misli o pomenu ohranjanja madžarskega jezika in kulture v Prekmurju.
V Dobrovniku so včeraj, 20. avgusta, s slavnostno prireditvijo počastili praznik madžarske državnosti.

Dogodek, ki je potekal pred župnijsko cerkvijo svetega Jakoba, se je začel s polaganjem vencev, nadaljeval pa z nagovori uglednih govornikov ter bogatim kulturnim programom.

Slavnostna govornika sta bila Dušan Orban, predsednik Sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti, in Zsófia Koncz, državna sekretarka za družine na madžarskem Ministrstvu za kulturo in inovacije.

Oba sta v svojih govorih poudarila pomen madžarske državnosti in kulturne dediščine, ki jo Madžari v Prekmurju s ponosom ohranjajo.

V okviru prireditve je posebno pozornost pritegnil dogodek, ko je Janez Kodila, lastnik podjetja Kodila iz Markišavcev, prejel visoko državno odlikovanje.

Odlikovanje mu je podelila madžarska državna sekretarka Zsófia Koncz, s čimer je bilo njegovo delo v lokalnem okolju in prispevek k ohranjanju tradicionalnih vrednot dodatno priznano.

Kulturni program so obogatili recitatorji in ljudski pevci iz Dobrovnika, ki so s pesmimi in besedami prikazali bogato kulturno dediščino in povezanost lokalne skupnosti.

Sledila je slavnostna sveta maša, ki jo je daroval črešnjevski župnik Tomislav Šantak.

Praznovanje pa ni zajemalo le osrednje prireditve. Pred tem je državna sekretarka Zsófia Koncz obiskala sedež Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti in Dvojezično enoto II Vrtca Lendava.

Na srečanju s predsedniki občinskih madžarskih samoupravnih skupnosti v Hiši rokodelstev v Dobrovniku so obravnavali teme, pomembne za prihodnost madžarske skupnosti v regiji.

vir: vestnik.si

Na območju občine Lendava je neurje za seboj pustilo hudo razdejanje.
Slovenijo so danes prizadela huda neurja. Nevihte z močnim vetrom so odkrivale strehe in podirale drevesa.

Poročali smo, da je neurje za seboj hudo razdejanje pustilo tudi na območju občine Lendava.

Poškodovanih je bilo več objektov, močan veter je podiral drevesa in lomil veje.

Med drugim je odkrilo tudi streho trgovskega centra, številna drevesa so se podrla na stanovanjske bloke.

vir: sobotainfo

Lendavska upravna enota tistim, ki se potegujejo za zakup državnih zemljišč, ki jih je doslej obdelovalo podjetje KG Lendava, pošilja obvestila o tem, koga vse zanima ta zemlja. Povpraševanje po njej je zelo veliko, saj so za posamezno ponudbo prejeli tudi blizu štirideset prijav.

Upravna enota Lendava je 18. julija na oglasni deski objavila 147 ponudb za zakup državnih kmetijskih zemljišč na širšem območju Lendave, ki jih upravlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov (v nadaljevanju sklad). Doslej je ta zemljišča obdelovalo Kmetijsko gospodarstvo (KG) Lendava, a ker mu sklad zakupne pogodbe ni podaljšal, jih zdaj glavnino ponovno daje v zakup. Gre za dobrih 1858 hektarjev zemljišč na več kot 1600 parcelah.

Pot do izbire zakupnika bo še dolga
Za nekatere od ponudb je lendavska upravna enota potencialnim zakupnikom že poslala obvestila, kdo vse se poteguje za njihov zakup, za druge mora to še storiti. Načelnica UE Lendava Štefanija Hozjan nam je potrdila, da je interes za zakup velik, da so prejeli ponudbe za prav vse parcele in da se za posamezno od 147 ponudb zanima tudi do 39 potencialnih zakupnikov. Toda pot do izbire tistih, ki bodo ta zemljišča dobili v obdelavo, je še dolga, saj je pričakovati pritožbe na izbiro.

Jožef Magyar meni, da je oddaja državnih kmetijskih zemljišč v zakup nekomu, ki se ne ukvarja s kmetijstvom, nezakonita.
Ta zemljišča so moje življenjsko delo. Na kar sedemdeset odstotkih teh površin so bili nekoč močvirnati travniki. Združil sem jih ter jih kultiviral in melioriral. Če tega ne bi storil, bi bile te površine danes zaraščene, zato me boli, da se v 21. stoletju dogajajo tako podle stvari, katerih scenarist je na žalost moj nečak. Jožef Magyar, večinski lastnik KG Lendava

Na skladu so nam pojasnili, da še nimajo končnega podatka, koliko pravnih in koliko fizičnih oseb se je prijavilo na razpis za ta zemljišča. »Ta podatek bo znan, ko bomo od UE Lendava prejeli vsa obvestila o prijavljenih. Po prejemu teh obvestil bomo pozvali vse prijavljene, naj dopolnijo svojo prijavo z dokazili o morebitni prednostni pravici do zakupa. Kadar je več sprejemnikov ponudbe, sklad izbere zakupnika v skladu z določili zakona o kmetijskih zemljiščih. Če objavljeno ponudbo za zakup sprejme več sprejemnikov in so glede na zakon, ki ureja zakup kmetijskih zemljišč, povsem izenačeni, sklad izbere zakupnika z upoštevanjem dodatnih kriterijev, določenih v pravilniku o zakupu kmetij in kmetijskih zemljišč,« so nam razložili. Dodajmo, da je bil ta pravilnik predmet številnih kritik. Svet sklada, ki je organ upravljanja te državne institucije, je namreč njegove spremembe potrdil tik pred objavo ponudb za zakup državnih kmetijskih zemljišč na širšem območju Lendave, in to na dopisni seji.

KG Lendava bi obdržal vsa zemljišča
Jožef Magyar, večinski lastnik KG Lendava, nam je potrdil, da so oddali ponudbo za ponovni zakup prav vseh kmetijskih zemljišč, ki so jih doslej obdelovali in ki so predmet julija objavljenega razpisa. Del površin je sklad oddal v zakup neposredno, brez objave na oglasni deski. V kompleksu teh zemljišč je namreč tudi nekaj takih, pri katerih je sklad solastnik, zato je nekaj zakupnih pogodb že sklenil neposredno z drugimi solastniki teh zemljišč. To je storil z dvema fizičnima osebama, ki sta skupaj dobili v zakup nekaj manj kot 40 hektarjev državnih zemljišč, in z dvema pravnima osebama. To sta KG Lendava in Nograd. S KG Lendava je sklad v začetku julija sklenil neposredno zakupno pogodbo za slabe 103 hektarje površin na širšem območju Lendave, s podjetjem Nograd pa za okoli 20 hektarjev na območju Dobrovnika.

Dodajmo, da Nograd ni kmetijsko, ampak gradbeno podjetje, ki ima med drugim mehanične in vulkanizerske delavnice, skladiščne objekte, ukvarja se tudi z zimsko-letnim vzdrževanjem cest ter s pridobivanjem in prodajo prodov, peskov in svežih betonskih mešanic. Jožef Magyar meni, da je oddaja državnih kmetijskih zemljišč v zakup nekomu, ki se ne ukvarja s kmetijstvom, nezakonita. Sporne se mu zdijo tudi špekulacije s preužitkarskimi pogodbami, na račun katerih so nekateri posamezniki čez noč postali solastniki zasebnih zemljišč znotraj kompleksa državnih zemljišč, ki so zdaj predmet zakupa. S temi pogodbami naj bi si kupili prednostno pravico pri potegovanju za zemljišča, ki jih je doslej obdeloval KG Lendava. Eden od »preužitkarjev« je tudi kmet Danilo Meolic iz okolice Murske Sobote, s katerim je sklad v začetku julija podpisal neposredno pogodbo o zakupu dobrih 32 hektarjev državnih zemljišč na območju Lendave, Meolica pa naj bi zanimala tudi nekatera druga zemljišča, ki so jih doslej preoravali traktorji KG Lendava.

Magyar: To je šovinistični napad name
»Ta zemljišča so moje življenjsko delo. Na kar sedemdeset odstotkih teh površin so bili nekoč močvirnati travniki. Združil sem jih ter jih kultiviral in melioriral. Če tega ne bi storil, bi bile te površine danes zaraščene, zato me boli, da se v 21. stoletju dogajajo tako podle stvari, katerih scenarist je na žalost moj nečak,« nam je dejal Jožef Magyar.

Svojo kritiko je usmeril v lendavskega župana Janeza Magyarja, člana Janševe SDS, ki se zavzema za to, da bi zemljišča, ki jih je imelo doslej v zakupu podjetje njegovega strica, dobili mladi kmetje iz njegove občine.

vir: dnevmnik.si

Prihodnost poklicnih gasilcev in 24-urne dežurne službe pod vprašajem

Nafta Lendava s pol milijona evra minusa, za slabih devet milijonov evrov terjatev ob stečaju družbe Geoenergo.
Nafta Lendava je holding, ki ima v svoji strukturi tri hčerinske družbe: EKO Nafta (100-odstotno v lasti), Nafta varovanje in požarna varnost (100-odstotno v lasti) ter pridružena družba Geoenergo (50-odstotno v lasti).

Predlog za stečaj je družba, ki je v lasti države, vložila sama, sodišče je za upravitelja imenovalo Silva Zorca.

Lendavska družba je po poročanju časopisa Delo lani pridelala skoraj 1,2 milijona evrov čiste izgube.

Skoraj pol milijona evra minusa na računu
Stečajni upravitelj je takoj po začetku stečajnega postopka nad pravno osebo začel aktivnosti. Do začetka stečajnega postopka je bila odgovorna oseba direktorica Verena Zidar.

Zidar je stečajnega upravitelja seznanila, da je družba Nafta Lendava holding, ki je v 100-odstotni lasti Republike Slovenije.

Kapital družbe je na dan 31. decembra 2024 znašal -496.707 evrov. Ker se lastnik ni odločil za dokapitalizacijo, je uprava ugotovila, da je podjetje insolventno.

Oba bančna računa zaprta
Družba je imela do začetka stečajnega postopka odprt račun pri dveh ponudnikih bančnih storitev, obema bankama so poslali nalog za zaprtje transakcijskega računa.

Podatki o vrednosti stečajne mase, ki še ni unovčena, in o premoženju, ki jo sestavlja, bodo opisani v otvoritvenem poročilu.

Družba Geoenergo z 2,5 milijona evrov izgube v letu 2023
Že pred začetkom stečajnega postopka nad Nafto Lendava je stekel stečajni postopek za družbo Geoenergo.

Družba Geoenergo je v letu 2023 poslovala s skoraj 2,5 milijona evrov izgube, ukvarjali pa so se s pridobivanjem ogljikovodikov in kondenzata, ki po naravi stvari ne dopuščata opustitve proizvodnje.

Tanja Praprotnik, stečajna upraviteljica družbe Geoenergo, je 8. julija objavila popravek osnovnega seznama preizkušenih terjatev.

Priznanih za skoraj devet milijonov evrov terjatev
Pri odločanju o ugovorih je ugotovila, da pri terjatvi Republike Slovenije, ministrstvo za naravne vire, ni bil naveden pogoj.

Terjatev v višini 2.324.181,17 evra bo priznala pod pogojem, ko se pogoj izpolni.

Ascentu Slovenia, projektnemu partnerju družbe Geoenergo, so priznane terjatve v višini skoraj šest milijonov evrov.

Družbi Petrol Geo, ki je izvajal celoten proces pridobivanja ogljikovodika, je priznanih za 517.666,41 evra terjatev.

Skupno je bilo prijavljenih terjatev za 22.596.172,96 evra, priznanih pa je bilo za 8.903.517,21 evra terjatev.

Kakšna bo prihodnost Nafte varovanje in požarna varnost?
Še vedno je nejasna usoda Nafte varovanje in požarna varnost, ki je v 100-odstotni lasti holdinga Nafta Lendava.

Nafta varovanje in požarna varnost nudi 24-urno požarno varnost za pogodbene partnerje, na primer podjetju Lek.

Posredujejo ob nesrečah na cestah in avtocesti ter ob nesrečah z nevarnimi snovmi. Imajo status gasilske enote širšega pomena, opravljajo pa tudi druge storitve, povezane z varstvom pred požari.
vir: sobotainfo

Lendava se je pridružila elitnemu krogu trajnostnih turističnih destinacij z oznako Slovenia Green Destination Bronze, ki jo podeljuje Slovenska turistična organizacija.

Ta prestižna nagrada je rezultat več kot leto dni trajajočih prizadevanj članov t. i. zelene ekipe pod koordinacijo Zavoda za turizem in razvoj Lendava. Proces pridobitve znaka je zahteval kompleksno oceno v šestih kategorijah, zbiranje podatkov, ustreznih dokumentov, dobrih praks in izvedenih aktivnosti.

Lendava je oceno prejela v kategorijah destinacijski management, narava in krajina, okolje in podnebje, kultura in tradicija, družbena klima in poslovanje turističnih podjetij & komunikacija. Najvišjo oceno je destinacija dosegla na področju kulture in tradicije, kar poudarja zavezanost k ohranjanju nepremične in žive dediščine.


Izpostavljene dobre prakse

Med trajnostnimi aktivnostmi v Lendavi so izpostavljeni:

- zeleni kotiček v novičniku E-Murania,
- akcijski načrt za izboljšanje enakih možnosti invalidov v Občini Lendava (2022-2026),
- domača tržnica s ponudbo izdelkov in pridelkov iz občine in okolice,
- javni poziv delodajalcem za vključitev mladih iz občine v počitniško delo,
- razpršeni Hotel Vinarium.

Izzivi in prihodnje izboljšave

Kljub dosežkom, Lendavo čakajo še številni izzivi, med katerimi so večje vključevanje prebivalcev v razvoj turizma, izdelava strateških načrtov, merjenje ekonomskih učinkov turizma, spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije, prilagajanje turizma podnebnim spremembam in povečanje deleža ločeno zbranih odpadkov. Destinacija bo sedaj pripravila akcijski načrt ukrepov za triletno obdobje do naslednje presoje, ki mora biti izvedena do sredine oktobra letos.

Vključevanje v Zeleno shemo slovenskega turizma

Marca lani je Lendava pričela z vključevanjem v Zeleno shemo slovenskega turizma. Ključno je bilo sodelovanje več deležnikov pri zbiranju podatkov o trajnostnih aktivnostih turističnega razvoja, osveščanju lokalnega prebivalstva, gospodarstva, obiskovalcev ter ostalih deležnikov o pomenu trajnostnega turizma. Namen sheme je pospeševati uvajanje trajnostnih poslovnih modelov v slovenski turizem in krepiti osnovo za trženje zelene ponudbe.


Znak Slovenia Green Destination Bronze je za Lendavo veljaven za triletno obdobje do naslednje presoje, to je do 30. junija 2027. Lendava se veseli uspešne prihodnosti kot trajnostna turistična destinacija in z novim znakom bo še naprej delala na izboljšanju kakovosti turizma ter ohranjanju naravne in kulturne dediščine.

vir: vestnik.si