Na poletnem kolesarskem taboru je letos sodelovalo osemnajst otrok in mladostnikov iz celotnega Pomurja.

V sklopu pomurskega gorskokolesarskega pokala so pomurski kolesarski klubi organizirali že peti pomurski poletni gorskokolesarski tabor za mlade med 6. in 20. letom starosti. Ti so se letos zbrali v trail parku Železna zavesa Lendava, kjer so skupaj s sedmimi mentorji oziroma turno-kolesarskimi vodniki in učitelji gorskega kolesarstva tri dni preživeli v naravi.

Druženje mladih kolesarskih navdušencev se je začelo s tradicionalno ureditvijo tabora, kjer so med dnevom izvajali različne delavnice ter se prehranjevali, ter postavitvijo šotorov, v katerih so udeleženci spali, nato pa so že sledile prve kolesarske delavnice.

Osemnajst otrok iz Pomurja in Štajerske je bilo glede na svoje kolesarske sposobnosti in predznanja razdeljeno v tri skupine, tako razdeljeni pa so nato spoznavali proge enoslednice v kolesarskem parku, se učili voziti ovinke in vožnje navkreber, preizkušali so vožnje čez ovire, učili so se pravilne drže na kolesu, pozornost pa so namenili tudi osnovnim in naprednim tehnikam vožnje po razgibanem terenu.

Poleg naštetega so se mladi kolesarji učili osnov gradnje in vzdrževanja kolesarskih poti, servisiranja in osnovnega vzdrževanja koles, sodelovali so na delavnici osnov prve pomoči, spoznavali so tudi naravo, primerno obnašanje v gozdu, osnove taborniških veščin in orientacije v divjini, čas pa so preživljali tudi v kuhinji, kjer so mentorjem pomagali pri pripravi vsakodnevnih obrokov.

Kot so namreč že pred začetkom tabora napovedovali organizatorji, so zanje pripravili pravo kolesarsko pustolovščino, na kateri so se učili tovarištva, tehničnega znanja, preživetja v naravi, prav tako pa so skozi vse našteti krepili svojo samostojnost.

Vir: vestnik.si

V Lendavi se je z zaključnim dogodkom projekta Messages sklenilo čezmejno sodelovanje pri ohranjanju in promociji skupne kulturne dediščine.

V Gledališki in koncertni dvorani v Lendavi je v začetku tedna potekala zaključna konferenca projekta Messages – Nepopisane zgodbe: Romanje ob madžarsko-slovenski meji, s katero se je zaključilo čezmejno sodelovanje partnerjev na področju ohranjanja, raziskovanja in promocije skupne kulturne ter verske dediščine ob madžarsko-slovenski meji.

Na konferenci so bili predstavljeni najpomembnejši rezultati projekta, med katerimi izstopajo analiza stanja verskega turizma v regiji, vzpostavitev digitalne zbirke gradiv ter oblikovanje nove romarske poti. Udeleženci so se seznanili tudi z izvedenimi aktivnostmi, kot so usposabljanja organizatorjev romanj, priprava tematske razstave, izvedba šolskih delavnic, natečajev in taborov ter številne aktivnosti za mlade.

Prav mladi so s svojim aktivnim sodelovanjem pomembno prispevali k večji prepoznavnosti skupne kulturne dediščine ter krepitvi čezmejnega povezovanja med prebivalci obeh držav.

Poseben poudarek konference je bil namenjen prihodnjim možnostim razvoja verskega in kulturnega turizma na čezmejnem območju. Z vzpostavljenimi vsebinami, pridobljenim znanjem in primeri dobrih praks je projekt postavil trdne temelje za nadaljnje sodelovanje partnerjev ter razvoj novih turističnih in izobraževalnih programov, ki bodo prispevali k ohranjanju, promociji in trajnostnemu razvoju bogate kulturne dediščine regije.

vir: svet24.si

Prejela ga je za svoje delo na področju bibliotekarstva ter ohranjanja madžarskih kulturnih vrednot.

Direktorica Knjižnice - Kulturnega centra Lendava, sicer pa pisateljica, pesnica, prevajalka in bibliotekarka Judit Zagorec Csuka je v Kecskemetu na Madžarskem, kjer so nedavno gostili 57. potujoče srečanje Združenja madžarskih knjižničarjev, prejela ugledno strokovno priznanje združenja za delovanje v zamejstvu.

Spominska medalja, ki jo je prejela, predstavlja priznanje za njeno izjemno delo na področju bibliotekarstva ter ohranjanja madžarskih kulturnih vrednot.

Pomemben strokovni dogodek otvoritvene slovesnosti je bil tudi podpis sporazuma o sodelovanju med Združenjem madžarskih knjižničarjev, Združenjem učiteljev bibliotekarstva in Zvezo za informatiko in knjižničarstvo. Namen sporazuma je okrepiti sodelovanje med strokovnimi bibliotekarskimi organizacijami, podpreti skupne programe in izobraževanja ter skupaj soustvarjati prihodnost madžarskega knjižničarstva.

vestnik.si

V Lendavi se že več kot šest desetletij piše ena pomembnejših industrijskih zgodb severovzhodne Slovenije. Podjetje Elektromaterial Lendava, ki danes postopoma prehaja na blagovno znamko Ellna, je skozi desetletja prehodilo dolgo pot – od manjšega obrata za predelavo duroplastov do sodobnega proizvajalca stikal, vtičnic in elektronskih rešitev, prisotnega na evropskih trgih.

Nastanek podjetja sega v leto 1963, v čas intenzivne industrializacije regije in vse večjih potreb po elektrifikaciji. Podjetje je nastalo kot obrat črnuške Elme, ki je prispevala stroje in opremo, prostore pa jim je zagotovila Nafta Lendava. »Takrat je bila v regiji velika potreba po novih delovnih mestih in industriji. Hkrati je hitro rasla potreba po elektroinštalacijskem materialu,« razlaga direktor Branko Fijok.

Začetki so bili precej skromni. V obratu za predelavo duroplastov je delalo približno 30 zaposlenih, velik del proizvodnje pa je potekal ročno. Kljub temu so v podjetju že od začetka razmišljali dolgoročno – želeli so razviti stabilno industrijsko proizvodnjo in ustvariti podjetje, ki bi imelo pomembno vlogo tudi širše v regiji.

Podjetje je v naslednjih letih hitro raslo. Do leta 1980 je zaposlovalo že 620 ljudi, kar kaže, kako pomemben gospodarski steber je postalo za Lendavo in okolico. Pomembna prelomnica je bila osamosvojitev Slovenije z razpadom skupnega jugoslovanskega trga. Podjetje je moralo skoraj čez noč poiskati nove kupce, organizirati lasten razvoj in se usmeriti na tuje trge.

»Takrat je bilo najpomembneje preživeti. Organizirati razvoj, postaviti lastne produkte in najti nove trge,« poudarja Fijok. Prav v tem obdobju so sprejeli eno ključnih odločitev – da ne bodo ostali zgolj podizvajalec, temveč bodo razvijali lastne izdelke in lastne rešitve. »Razviti lasten izdelek ter obenem zagotavljati stalno kakovost ni bilo enostavno,« pravi Fijok, ki se je podjetju pridružil pred približno dvajsetimi leti, sprva kot pomočnik direktorja.

Razvijajo lastne serije stikal in vtičnic
Postopoma so začeli posodabljati proizvodni program, razvijati lastne družine vtičnic in stikal ter iskati nove trge zunaj Slovenije. Kot enega pomembnejših trenutkov v podjetju, ki ima danes okoli 160 zaposlenih, navajajo vstop na nemški trg in vzpostavitev sodelovanja s trgovsko verigo Bauhaus pred približno dvajsetimi leti.

Takrat so imeli v ponudbi le tri podometne serije stikal in vtičnic, eden od pogojev za sodelovanje pa je bil hiter razvoj dodatnih serij ter investicije v proizvodnjo.

Izziv so sprejeli, proizvodnjo razširili, danes pa imajo možnost proizvodnje 17 različnih serij za okroglo dozo Φ 60. Njihove izdelke je mogoče najti tudi v večjih evropskih trgovskih verigah, med drugim v Bauhausu in Obiju v Nemčiji. »Pridobiti zaupanje tako velikega partnerja ni bilo enostavno, še težje pa se je bilo na tako zahtevnem trgu obdržati,« doda Fijok.

Poleg Nemčije sta za podjetje najpomembnejša trga Slovenija in Hrvaška, prisotni pa so tudi v Avstriji, na Norveškem ter številnih drugih evropskih državah – od Baltika in Skandinavije do držav Beneluksa ter jugovzhodne Evrope. Njihove izdelke prodajajo na Švedskem, Nizozemskem, v Luksemburgu, Latviji, Estoniji, Romuniji, Bolgariji, Grčiji, na Češkem ter v državah na območju nekdanje Jugoslavije.

Pomembna dela njihove konkurenčne prednosti sta lasten razvoj in proizvodnja v Lendavi. Podjetje ima lastno orodjarno, razvoj, brizganje plastike, izsekovanje kovin in avtomatizirano montažo. »Kupci danes želijo vedeti, ali izdelek res nastaja v Evropi in ali ga podjetje dejansko samo proizvaja,« poudarja.

Prav zato v podjetju veliko stavijo na kakovost in certifikate. Njihovi izdelki imajo mednarodne certifikate, ki so nujni za prisotnost na zahtevnih evropskih trgih. V zadnjih letih veliko vlagajo tudi v razvoj elektronskih rešitev. Med njimi posebej omenjajo stikala na dotik in stikala na zamah, kjer uporabnik luč ali žaluzije upravlja brez fizičnega dotika.
»Uporabnik lahko danes znotraj istega okvirja kombinira klasična mehanska stikala, stikala na dotik in brezdotična stikala. To je smer, v katero gre razvoj sodobnih elektroinštalacijskih rešitev,« pojasnjuje Fijok. Gre za nekakšen vmesni korak med klasičnimi in pametnimi inštalacijami.

Kako nastaja Ellna?

Podjetje danes postopoma prehaja pod novo blagovno znamko Ellna, s katero želijo graditi sodobnejšo in mednarodno bolj prepoznavno podobo podjetja.

Po besedah direktorja razvoja trgov Radovana Žerjava, ki se je podjetju pridružil pred tremi leti, je bilo jasno, da ime Elektromaterial izhaja iz nekega drugega časa. »Elektromaterial je zelo širok pojem in na takem imenu je težko graditi sodobno prepoznavnost. Želeli smo kratko, moderno in mednarodno bolj razumljivo ime,« pojasnjuje.
Do novega imena niso prišli hitro. Iskanje ustrezne blagovne znamke je trajalo več let, pregledali pa so več sto različnih predlogov, preden so našli ime Ellna, ki še vedno ohranja povezavo z zgodovino podjetja in Lendavo. Novo blagovno znamko so prvič uradno predstavili marca letos na sejmu v Frankfurtu, največjem evropskem sejmu s področja stikal in elektroinštalacijskega materiala. Kot pravita, so bili odzivi partnerjev pozitivni. »Marsikdo je rekel – končno,« pravi Žerjav.

Povezani z lokalnim okoljem
Čeprav se je podjetje skozi desetletja tehnološko močno spremenilo, v njem poudarjajo, da ostaja pomembna povezanost z lokalnim okoljem in zaposlenimi.

»Med zaposlenimi še danes krožijo zgodbe o prvih strojih, ročnem pakiranju in dolgih izmenah. Mlajše generacije tako dobijo občutek, koliko dela je bilo vloženega v razvoj podjetja,« pravi Fijok.

Podjetje ostaja tesno povezano tudi z lokalnim okoljem. Pred kratkim so začeli sodelovati s smučarskim skakalcem Žakom Moglom. Razlog je po besedah sogovornikov precej preprost – smučarski skoki so izredno priljubljeni prav na trgih, kjer prodajajo svoje izdelke.

»Z enim športom lahko naenkrat pokrijemo skoraj vse naše ključne trge,« pojasnjuje Žerjav. S sodelovanjem želijo povečati prepoznavnost blagovne znamke Ellna tako na obstoječih kot tudi novih trgih, predvsem v Skandinaviji in na Poljskem.

Kot skleneta direktorja, mnogim v Lendavi podjetje še danes pomeni simbol industrijske tradicije in predvsem uspešne tranzicije. »Od velikih podjetij iz časa Jugoslavije jih je v Prekmurju zelo malo preživelo v takšni obliki. Elektromaterial pa je ostal, se razvijal in rasel naprej,« sklene Žerjav.

vir: vestnik.si 

Na Letnem odru Gledališke in koncertne dvorane Lendava je v petek potekalo vseslovensko srečanje osnovnošolskih glasbenih skupin ŠANS 2026, ki je tudi letos združilo mlade glasbene ustvarjalce iz različnih delov Slovenije.

Na dogodku se je predstavilo deset perspektivnih glasbenih skupin, katerih člani so osnovnošolci. Vsaka skupina je občinstvu predstavila po eno slovensko in eno tujo skladbo ter pokazala svojo glasbeno ustvarjalnost, energijo in odrski nastop.

Srečanje ŠANS je namenjeno povezovanju mladih glasbenikov, izmenjavi izkušenj ter spodbujanju glasbene kreativnosti med osnovnošolci. Dogodek je mladim ponudil tudi priložnost za nova poznanstva, druženje in pridobivanje odrskih izkušenj.

Prireditev je spremljalo številno občinstvo, program pa je dodatno popestril tudi posebni glasbeni gost.

vir:pomurec.com

 

Ob športnih aktivnostih, delavnicah in druženju so zbirali prostovoljne prispevke za dober namen.

Na Dvojezični srednji šoli v Lendavi je drugi petek v maju potekal športno-dobrodelni dogodek, ki so ga pripravili v sodelovanju z LEO klubom Lendava in dijaško skupnostjo. Kljub muhasti vremenski napovedi in grozečim sivim oblakom športnih navdušencev to ni ustavilo – z dobro voljo in športnim duhom so ponovno združili moči za plemenit cilj.
Dogajanje se je začelo že dopoldne, ko so se v različne športne aktivnosti vključili učitelji in učiteljice. Za pester program je poskrbel šolski tim za promocijo zdravja na delovnem mestu. Po začetnem razgibavanju so se lahko preizkusili v odbojki, namiznem tenisu, badmintonu, pikadu in balinanju, posebno izkušnjo pa je predstavljala tudi zvočna »masaža« z gongi, ki jo je pripravila Antonia.

Popoldne so se športnemu dogajanju pridružili še dijaki. Prireditev so simbolično odprli s tekom na 1000 metrov po okolici šole, nato pa se je živahno druženje nadaljevalo na šolskem igrišču in v telovadnici. Obiskovalci so se lahko pomerili v različnih športnih disciplinah, ljubitelji bolj umirjenega tempa pa so se odpravili na pohod po ravninskem delu Lendave.

Predsednica dijaške skupnosti in članica LEO kluba Lara Krajačič je poudarila, da nadaljujejo tradicijo, ki se je začela pred petimi leti, dogajanje pa vsako leto še nadgradijo. Letos so dogodek vključili tudi v Teden vseživljenjskega učenja in se povezali z Ljudsko univerzo. Veliko zanimanja sta požela dobrodelni FIFA turnir ter stojnica s sveže pečenimi palačinkami, športne navdušence pa je razveselilo tudi sladko presenečenje – kürtöši.

Ob športnih dejavnostih ni manjkalo navijanja, smeha in medsebojne spodbude, kar je dogodku dalo še poseben pečat. Dijaki so se pred športnimi aktivnostmi udeležili tudi delavnic Varno s soncem, ki so jih v okviru projekta NIJZ pripravili učitelji in učiteljice pod vodstvom Nine Lučić. Spoznali so pomen zaščite pred UV-sevanjem ter skozi ustvarjalne aktivnosti pridobljeno znanje tudi predstavili. Poleg tega so na šoli gostili terapevtske pse in se pobližje seznanili z njihovim delom.

Organizatorji upajo, da bo dobrodelna prireditev prerasla v lepo tradicijo, ki bo tudi v prihodnje povezovala dijake, učitelje in širšo skupnost v duhu gibanja, solidarnosti in medsebojne pomoči. Zbrani prostovoljni prispevki bodo namenjeni šolskemu skladu ter podpori dobrodelnim aktivnostim LEO kluba Lendava.

vir: vestnik.si

Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je odobrilo evropska sredstva za projekt Podjetniški inkubator Lendava. Za projekt bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval 1,67 milijona evrov.

Projekt predvideva celovito obnovo propadajoče mestne hiše v središču Lendave, kjer bodo uredili nove prostore podjetniškega inkubatorja. Spomeniško zaščiten objekt bodo prenovili trajnostno, pri čemer bodo uporabljeni lokalni materiali, kot sta opeka in les.

Po prenovi bo objekt namenjen podpori mladim podjetjem, podjetnikom začetnikom in razvoju podjetništva v lokalnem okolju. Na voljo bo 846 kvadratnih metrov neto uporabnih površin.

Cilj projekta je izboljšati pogoje za razvoj podjetništva, spodbuditi nastajanje novih podjetij ter hkrati prispevati k oživitvi mestnega jedra Lendave z novo vsebino v javnem interesu.

Projekt se izvaja v okviru Programa evropske kohezijske politike 2021–2027 in je sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Skupna vrednost projekta znaša 1.970.642,56 evra, od tega bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval 1.675.046,18 evra. Upravičenka do sredstev je Občina Lendava.

Pomurec.com

Zaskrbljen zaradi videza bazenov v slovenskih termah, vodstvo pojasnjuje: »Ne gre za neustreznost vode, ampak ...«

Na družbenih omrežjih so zaokrožile fotografije bazenov z rjavkastimi madeži in oblogami, zaskrbljen bralec pa nam je posredoval tudi svoje fotografije.

Po družbenih omrežjih so v zadnjih dneh zaokrožile fotografije bazenov iz Term Lendava, na katerih so vidne rjavkaste lise in usedline na bazenskih površinah. Fotografije so med uporabniki sprožile številne odzive in vprašanja o čistoči bazenov ter ustreznosti vode. Nekaj fotografij nam je posredoval tudi bralec, ki ga je videz bazenov med obiskom presenetil.
Na fotografijah so opazne temnejše obloge in madeži ob robovih ter na dnu bazenov, zaradi česar je več obiskovalcev izrazilo dvom o vzdrževanju bazenskih površin. Za pojasnila smo se obrnili na Terme Lendava, kjer zagotavljajo, da voda ni zdravstveno sporna in da videz bazenov ne pomeni neustrezne kakovosti vode.

»V Termah Lendava smo seznanjeni z vprašanji glede videza vode oziroma rjavkastih sledi in usedlin v bazenih. Opažanja gostov so vedno dobrodošla, pri tem pa zagotavljamo, da bazensko vodo, površine in delovanje bazenske tehnike stalno spremljamo in vzdržujemo v skladu z vsemi standardi,« so pojasnili. Kot poudarjajo, v njihovih bazenih uporabljajo naravno parafinsko termalno vodo, ki velja za eno največjih posebnosti lendavskega termalnega kompleksa. Gre za mineralno hipertermalno vodo z visoko vsebnostjo parafina, ki naj bi bila edinstvena tudi v širšem evropskem prostoru.

»Gre za termalno vodo s specifično mineralno sestavo, ki se zaradi svojih lastnosti razlikuje od drugih termalnih vod v tem delu Evrope. Lendavska parafinska termalna voda je prepoznavna po svojih blagodejnih oziroma zdravilnih učinkih ter se uporablja za sprostitev, rekreacijo, preventivo, rehabilitacijo in dobro počutje gostov,« pojasnjujejo. Prav mineralna sestava vode naj bi bila razlog za rjavkaste madeže, ki so vidni na fotografijah. »Minerali, prisotni v vodi, lahko ob stiku z zrakom, spremembi temperature, kroženju vode ali usedanju na površinah povzročijo rjavkaste obloge oziroma lise. Takšni pojavi so pri termalnih vodah lahko naravnega izvora in sami po sebi ne pomenijo neustrezne kakovosti vode ali nevarnosti za kopalce,« zatrjujejo.

Pred kratkim obnovili bazene
V Termah Lendava dodajajo, da so po obnovi bazenov keramične ploščice zamenjali z bazensko folijo, zaradi česar so mineralne usedline danes precej bolj opazne kot prej. »Pred obnovo so bile bazenske površine obložene s keramičnimi ploščicami, sedaj pa je uporabljena bazenska folija. Zaradi drugačne strukture, barve in videza površine so mineralne usedline na foliji lahko bolj opazne, kot so bile prej na keramični oblogi. Gre predvsem za vizualno bolj izrazit pojav na drugačni podlagi, kar pa ni pokazatelj neustreznosti vode,« pojasnjujejo.

Ob tem poudarjajo, da kakovost vode redno preverjajo skladno z veljavnimi predpisi in internimi postopki. »Redno preverjamo osnovne parametre vode, izvajajo pa se tudi predpisane laboratorijske analize kakovosti bazenske vode. Od ponovnega odprtja oziroma zagona bazenov so bile vse izvedene analize in vzorčenja bazenske vode skladne s predpisanimi zahtevami.« Po njihovih navedbah v zadnjem obdobju niso zaznali nepravilnosti, ki bi kazale na ogroženo varnost kopalcev ali zdravstveno neustreznost vode. Prav tako naj ne bi bilo večjih tehničnih okvar bazenskega sistema. »Sistem filtracije, kroženja in dezinfekcije se redno spremlja, vzdržuje in preverja,« poudarjajo.
»Ne gre za umazanijo, ampak za posebnost termalne vode«
»Po prejetih opažanjih smo izvedli dodatni vizualni pregled bazenskih površin in preverili delovanje sistema. Po potrebi izvajamo tudi dodatna čiščenja površin, kjer se zaradi naravne mineralne sestave termalne vode lahko pojavijo obloge oziroma usedline.« Na informativni tabli ob bazenih goste sicer opozarjajo, da je lendavska termalna voda edina v Sloveniji z naravno visoko vsebnostjo parafina in da prav zaradi svoje sestave povzroča značilno zelenkasto oziroma rjavkasto obarvanost bazenskih površin.

V Termah Lendava ob tem izpostavljajo tudi blagodejne učinke svoje termalne vode. Po njihovih navedbah pomaga pri revmatičnih obolenjih, težavah s sklepi in hrbtenico, rehabilitaciji po poškodbah ter sproščanju telesa po športnih naporih. Kot dodatno potrditev učinkov termalne vode so poslali tudi zapis gosta iz Avstrije, ki je opisal svojo osebno izkušnjo. Fritz Gamsjäger je zapisal, da je imel dolga leta velike težave s kolenom, po obiskih Term Lendava pa naj bi se njegovo stanje občutno izboljšalo. »Prepričan sem, da mi je parafinska termalna voda rešila koleno,« je zapisal.

V Termah Lendava poudarjajo, da varnost gostov ostaja njihova glavna prioriteta. »Z rednim nadzorom, laboratorijskimi analizami, vzdrževanjem bazenske tehnike, čiščenjem bazenskih površin in sprotnim ukrepanjem zagotavljamo, da je uporaba bazenov varna in skladna z veljavnimi predpisi,« zagotavljajo.

 

vir_ slovenskenovice.si

Svet zavoda zdravstveni dom Lendava v četrtek odloča o novem direktorju doma. Kdo sta kandidata, ki sta se prijavila?

Svet zavoda Zdravstvenega doma (ZD) Lendava bo 7. maja odločal o novem direktorju doma. Trenutna vršilka dolžnosti direktorja Katarina Köveš Novak ima veljaven mandat do konca leta, nov direktor pa naj bi štiriletni mandat prevzel predvidoma 15. maja.

Predsednik sveta zavoda Alojz Jerebic nam je pred dnevi dejal, da sta na najnovejši razpis, ki je bil odprt do 17. aprila, prispeli dve prijavi. Oba kandidata prihajata iz lokalnega okolja, izpolnjujeta tudi zahtevane pogoje. Med drugim je bilo določeno, da je treba imeti vsaj pet let delovnih izkušenj, od tega najmanj tri leta na vodilnih oziroma vodstvenih delovnih mestih, prav tako strokovna znanja o organizaciji, vodenju, ekonomiji in poslovanju javnega zavoda, imeti izobrazbo, uvrščeno najmanj na 8. raven.

Prispeli dve prijavi
Po naših informacijah je eden od kandidatov Mihael Habjanič Kasaš, nekdanji lendavski podžupan in nekdanji direktor občinske uprave, ki je aktiven tudi v manjšinski politiki, saj je član sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti (PMSNS) in lendavske madžarske narodne skupnosti. Druga kandidatka pa Aleksandra Kreslin, ekonomistka, trenutno vodja računovodstva v javnem komunalnem podjetju iz Lendave Eko-park.

To je že tretji poskus iskanja vodje, potem ko sta bila prejšnja dva v zadnjih letih neuspešna – prvič zaradi soglasij občin ustanoviteljic, drugič pa zaradi umika primernejšega kandidata.

vir: svet24.si

Stečajna upraviteljica: Pri tem ni znano, kakšne količine pridobivajo in komu prodajajo

Upraviteljica opozarja na nejasnosti pri črpanju ogljikovodikov ter razkriva več kot desetmilijonsko vrednost opreme in vrtin.
Stečaj družbe Geoenergo razkriva kompleksno sliko pravnih sporov finančnih tokov in odprtih vprašanj glede črpanja plina in nafte.

Stečajna upraviteljica Tanja Praprotnik je v poročilu za obdobje od 1. januarja 2026 do 31. marca 2026 predstavila podrobno stanje postopka ter opozorila na številne nerešene zadeve.

Potek stečaja in ključni koraki upraviteljice
Stečajni postopek se je začel z objavo sklepa 19. januarja 2024. Po začetku postopka je upraviteljica izvedla primopredajo poslov z nekdanjima zastopnikoma ter odprla poseben bančni račun za vodenje postopka.

Dokumentacija podjetja je bila predana v arhiviranje, redna poročila pa so bila objavljena na Ajpesu. Upraviteljica se je udeležila tudi sodnih narokov in redno oddajala poročila Finančni upravi Republike Slovenije.

V postopku se je pojavil tudi ugovor upnika Ascent Slovenia Limited, vendar ga je višje sodišče zavrglo.

Številni sodni postopki z državo Petrolom in tujim partnerjem
Eden ključnih delov poročila predstavlja pregled sodnih postopkov, ki jih je več kot deset.

Med najpomembnejšimi so postopki proti Republiki Sloveniji zaradi odmere sanacnine za leti 2023 in 2024 ter koncesnine za leto 2024. V vseh teh primerih so bile vložene tožbe, na katere je država že odgovorila.

Posebej izstopa postopek, v katerem je sodišče 7. junija 2026 tožbi ugodilo in zadevo vrnilo v ponovni postopek, kar pomeni delni uspeh stečajnega dolžnika. Pomembni so tudi spori s podjetjem Petrol GEO glede obstoja prerekane terjatve. Naroki so bili izvedeni večkrat, novi pa so še napovedani.

Nejasnosti pri črpanju plina in nafte ter vprašanja zakonitosti
Eden najbolj izpostavljenih delov poročila se nanaša na črpanje ogljikovodikov. Upraviteljica je navedla, da se črpanje plina in nafte še vedno izvaja in da se proizvodi prodajajo na trgu, kar po njenem pomeni nelegalno dejavnost.

Po njenem naj bi koncesijo neformalno izvajalo podjetje Petrol GEO, pri čemer uporablja tudi sredstva stečajnega dolžnika. Ob tem ni jasno, kakšne količine surovin se pridobivajo in komu se prodajajo.

Dodatno zaplet predstavlja vprašanje sanacije vrtin. Upraviteljica je opozorila, da je država po zakonodaji prevzela obveznost sanacije vrtin, izvrtanih do leta 1999, vendar ministrstvo temu stališču ne sledi.

Finančno stanje kaže stabilen denarni tok
Finančni podatki kažejo, da ima stečajna masa še vedno stabilno denarno stanje. Na dan 31. decembra 2025 je bilo na računu 1.557.108,50 evra, na dan 31. marca 2026 pa 1.556.528,47 evra.

Skupni prihodki v postopku so dosegli več kot 2,09 milijona evra, pri čemer pomemben delež predstavlja prodaja plina.

Po drugi strani so skupni stroški postopka presegli 537 tisoč evrov, največji del pa predstavljajo stroški procesiranja plina, pravdni stroški in davki.

Premoženje v vrednosti več milijonov evrov
Poročilo razkriva tudi strukturo premoženja stečajnega dolžnika. Nepremičnine, ki so večinoma solastniške, imajo relativno nizko vrednost, skupno nekaj več kot tisoč evrov za delež do četrtine.

Bistveno večjo vrednost predstavljajo premičnine, predvsem vrtine in oprema. Te so ocenjene na približno 10,7 milijona evrov tržne vrednosti oziroma 8,3 milijona evrov likvidacijske vrednosti.

V premoženje spadajo tudi cevovodi in druga infrastruktura, pri čemer natančna dolžina in obseg še nista povsem jasna.

vir:sobotainfo.com

Prejel ga je Matej Peljhan, nosilec naziva EFIAP, mojster fotografije FZS, prejemnik številnih nagrad

V prostorih Galerije - Muzeja Lendava je potekalo slavnostno odprtje 12. mednarodne fotografske razstave 12. Pannonia Reflections, na kateri je na ogled 101 fotografija velikega formata, izbrana na fotografskem natečaju s sodelovanjem 470 avtorjev iz 53 držav, ki so poslali več kot 8000 fotografij v kategorijah Prosta barvna, Prosta črno-bela, Arhitektura, Utrip ulic in Voda.

Razstavo, ki je potekala pod pokroviteljstvom in pravili Mednarodne zveze za fotografsko umetnost FIAP, Fotografske zveze Slovenije FZS in mednarodnega fotografskega združenja GPU, je odprl predsednik organizatorja Davor Dolenčič, ki je skupaj s članom organizacijskega odbora, priznanim ilustratorjem in grafičnim oblikovalcem Petrom Orbanom ter predsednikom žirije Mihaelom Kacafuro podeljeval medalje, plakete, častne trakove ter priznanja najuspešnejšim slovenskim klubom.

Posebno prestižno priznanje, najvišje priznanje Fotografske zveze Slovenije, tj. plaketo Janeza Puharja, je iz rok predsednika FZS Tomaža Laniška prejel Matej Peljhan, nosilec naziva EFIAP, mojster fotografije FZS, prejemnik številnih nagrad, klinični psiholog, avtor, ki presega običajne okvire fotografske prakse. Njegovo delo pomembno prispeva k ugledu slovenske fotografije v svetu. Pomemben je prispevek k fotografski terapiji, kjer velja za pionirja v Sloveniji. Njegova serija »Mali princ« je dosegla svetovno prepoznavnost in nagovorila milijone ljudi, kar potrjuje moč fotografije kot univerzalnega jezika, je v obrazložitvi povedal Lanišek, ki je še kot presenečenje predsedniku Dolenčiču podaril knjigo »Green cities for life«, ki je bila predstavljena na EXPU 2025 v Osaki na Japonskem, v kateri je tudi nekaj fotografij s foto natečajev Pannonia Reflections.

svet24.si

Razstavo si lahko ogledate vse do 20. aprila.

V kupoli razglednega stolpa Vinarium Lendava so te dni odprli mednarodno razstavo velikonočni pirhi štirih dežel.

Tradicionalna razstava je bila pripravljena pod okriljem Turistične zveze Lendava vabi in Rokodelskega centra Lendava.

Mednarodno razstavo si lahko ogledate vse do 20. aprila

vir: svet24.si