Podrobnosti
Kategorija: Novice

Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS bi moral 2000 hektarjev zemljišč v Pomurju, za katera je dosedanjemu najemniku – Kmetijskemu gospodarstvu Lendava – potekla najemna pogodba, dati v najem kmetom, so menili navzoči na današnji okrogli mizi. Soglašali so, da se mora to zemljo razdeliti med družinske kmetije lendavskega območja.

Okroglo mizo z naslovom Kdo bo obdeloval pomursko ravnico: tajkuni, tujci ali pomurski kmetje in družinske kmetije so v Lendavskih goricah organizirali Slovenska kmečka zveza pri SLS, Društvo Slovenske kmečke zveze in Strojni krožek Pomurje. Da se da zeljo v obdelavo družinskim kmetijam, je zelo pomembno, saj so kmetje, sploh na obmejnem območju, braniki slovenstva, je dejal predsednik Slovenske kmečke zveze Branko Tomažič.

“Sami kmetje so me klicali, kaj bomo naredili, ker želijo biti konkurenčni evropskemu kmetijstvu, a je to nemogoče, če nimajo dovolj obdelovalnih površin. Zato okrogla miza, da sklad kmetijskih zemljišč prepričamo, da smo enotni in da naj pripravijo tak razpis, na katerega se bodo lahko prijavili kmetje z družinskimi kmetijami, ne pa velika kmetijska gospodarstva,” je dejal.

Sprejeli so tri sklepe, med njimi je Tomažič navedel, naj se v razpisu omeji število hektarjev, ki se dajo v najem posameznemu kmetu, naj kmetijska zemljišča v lasti sklada najamejo družinske kmetije z območja Lendave in naj vse kmetije, ki želijo biti najemniki, naredijo poslovni načrt. Objavo razpisa pričakuje v roku dveh mesecev.

Predsednik soboške območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Danilo Meolic je predlagal spremembo pravilnika o zakupu skladovih zemljišč. Uvede naj se t. i. kapica na zakupljene državne površine v višini največ 100 hektarjev, pri zakupu naj se da prednost fizičnim osebam in ne kmetijskim podjetjem, sklad pa naj vsem velikim zakupnikom odpove pogodbo v roku pol leta pred iztekom zakupne pogodbe, je naštel.

Če bi kmetje dobili v najem državno zemljo, bi to imelo po Meolicovem mnenju ugodne učinke na okolje, razvoj podeželja in obstanek družinskih kmetij.

Okrogle mize se je udeležil tudi evropski poslanec Franc Bogovič (EPP/SLS), ki je predstavil aktualno dogajanje v zvezi s protesti evropskih kmetov, skupno kmetijsko politiko in drugimi težavami slovenskih in evropskih kmetov.

vir: STA

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Obnova prostorov Doma starejših Lendava je končana. Vanje so že začeli vračati stanovalce, ki so zaradi gradnje od julija 2022 bivali v Zdravilišču Radenci.

"Za nami je izjemno zahteven projekt, ki je imel velik vpliv na življenje stanovalcev, kakor tudi na organizacijo dela v domu. S skupnimi močmi stanovalcev, svojcev, zaposlenih, razumevajočih sosedov ter v sodelovanju z izvajalci del nam je uspelo doseči zahteven cilj, za kar se vsem iskreno zahvaljujem," pove Goran Kuzma, direktor Doma starejših Lendava. Izpostavil je tudi, da so imeli pri zdajšnji preselitvi pomoč doma Hrastovec, prav tako, da so v času bivanja stanovalcev v Radencih bili deležni dobre in strokovne pomoči Zdravilišča Radenci, zdravstvenih domov Gornja Radgona in Murska Sobota ter mobilnega paliativnega tima Splošne bolnišnice Murska Sobota. "Stanovalci so čutili sprejetost v novem okolju, stkali so veliko novih znanstev in izmenjali veliko toplih besed in modrih izkušenj," o počutju stanovalcev v čas bivanja v Hotelu Medico - izvir še pove direktor. Hvaležni so tudi za pomoč,

Zaradi obnove, ki je zajemala približno dve tretjini površin doma, so sredi julija 2022 preselili v Radence 64 stanovalcev, ob teh pa so v druge sobe doma premestili še 31 stanovalcev. Z obnovo so pridobili eno in dvoposteljne sobe, ta pa je prinesla še veliko drugih prostorskih izboljšav.

Projekt je pritegnil tudi pozornost tujih strokovnjakov na področju domskega varstva, ki so z zanimanjem spremljali njegov potek. "Izkušenj s tako obsežnimi prenovami namreč primanjkuje, sploh ko se prenova izvaja ob polni zasedenosti doma, ob sočasnem projektiranju, izvedbi gradbeno-obrtniških del ter opremljanju. Za nami je tako izjemno zahteven projekt, ki smo ga izvedli v izjemno kratkem, omejenem času, z omejenimi finančnimi viri in ob vsem rednem delu," obsežnost izvedenega še predstavi direktor Goran Kuzma.

vir vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Za premoženje so skupaj odšteli 50.000 evrov
Župan Občine Lendava Janez Magyar je danes podpisal pogodbo o nakupu ateljeja akademskega slikarja in grafika svetovnega formata, ki bi letos januarja dopolnil 80 let. Podpis pogodbe med Občino Lendava in umetnikovim bratom Tomažem Galičem je prelomno dejanje, ki se ga veselijo vsi občudovalci Galičevega opusa in njegovi najbližji, so zapisali na občinski spletni strani. Občina Lendava je za predmetno nepremičnino in premično premoženje odštela 50.000,00 EUR.

Župan Janez Magyar je ob podpisu pogodbe dejal: »Po skoraj 30 letih čakanja kot skupnost poravnavamo dolg do izjemne zapuščine sijajnega človeka in izvrstnega umetnika. Veseli me, da smo to storili prav v okviru praznovanj ob dnevu slovenske kulture in ob slikarjevi 80-letnici. To je začetni korak, ki mu bodo morali slediti še mnogi drugi, povezani z restavratorskimi in drugimi posegi, ki bodo zanimiv ustvarjalni in življenjski prostor naredili zanimivega tudi za širšo javnost.«

Po smrti Štefana Galiča je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije leta 1998 vpisal umetnikov atelje v svoj register, saj ta ni le umetnostnozgodovinski, ampak tudi domoznanski zaklad.

Zelo zanimiva zapuščina Štefana Galiča je prava zbirka etnografskih predmetov, starin, umetnin, knjig, starih razglednic, spominov ter osebnih predmetov, ki avtentično zrcalijo značaj in svetovni nazor sijajnega človeka in izjemnega umetnika Štefana Galiča.

Bil je navezan na naravo in na živo okolje, pa tudi na ljudsko tradicijo, ki jo je občudoval in zbiral od otroških let. Čeprav je izviral iz meščanske obrtniške družine, je rad iskal etnografske predmete, ki so v 60. letih skoraj povsem izginili ali pa se preselili na podstrešja kmečkih hiš. Bil je strasten zbiralec vrčev, pozneje tudi lesenega kmečkega orodja, vil, bran, pa orodja za rezanje in predelovanje grozdja, starih stiskalnic in vijakov. Sčasoma se je atelje napolnil s temi predmeti iz okolice Lendave in tudi drugih delov Prekmurja.

Etnografske predmete, skrbno razporejene na stenah in policah, je zbiral kot nosilce estetske vrednosti. Še danes nas očarajo s svojo množičnostjo, prečiščeno, pradavno obliko in estetsko ter značajem rustikalnega panonskega prostora.

vir: Vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

podelili priznanja za izjemne dosežke na področju kulture

V Lendavi obeležili slovenski kulturni praznik s posebno občinsko slovesnostjo, posvečeno spominu na našega velikega pesnika Franceta Prešerna. Župan Občine Lendava Janez Magyar je podelil priznanja za izjemne dosežke na področju kulture, medtem ko je občinstvo uživalo v bogatem umetniškem programu, ki so ga soustvarili učenci Dvojezične osnovne šole I Lendava in Glasbene šole Lendava.

Za dosežke na kulturnem področju je župan letos podelil priznanje Gledališki in koncertni dvorani Lendava za 20 let delovanja, odličnemu poznavalcu zgodovine in zbiratelju Francu Korenu in Rozaliji Vajdič, ki je z bogatim znanjem s področja zeliščarstva zaznamovala številne generacije šolarjev, sodelavcev in vseh tistih, ki so jo prosili za pomoč. Priznanje sta prejela tudi Nikolaj Bažika in Ludvik Gönc, nerazdružljiv tandem in nezamenljiv del kulturnega doma in njegovega življenja.

Ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika si obiskovalci lahko ogledajo razstavo del lanskoletne nagrajenke, profesorice francoščine in primerjalne književnosti, prevajalke, pesnice in glasbenice Klarise Jovanović v avli Gledališke in koncertne dvorane Lendava.

vir: Pomurec.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Župan ustavljanje projekta označil za "politikanstvo"

Po več kot treh letih od prve napovedi večmilijonskega turističnega projekta Nad mestom Lendava do stolpa Vinarium, ustanovitve civilne iniciative zoper postavitev gondole sredi leta 2021 in vmesnega zatišja do pridobitve državne koncesije za graditev gondolske žičnice septembra lani se je o projektu v Lendavi razvnela ostra razprava. To je sprožilo pismo sveta Krajevne skupnosti (KS) Gorice pri Lendavi vodstvu občine in občinskim svetnikom.

V pismu piše, da svet krajevne skupnosti, ki se je sestal 14. januarja letos, z obžalovanjem ugotavlja, da občina vztraja pri izvedbi projekta, kljub temu da so krajani na zboru občanov, ki je bil 18. junija 2021, jasno izrazili stališče, da nasprotujejo gradnji žičnice. Svet krajevne skupnosti je zato predlagal, da iz dokumenta Predlog načrta ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Lendava umaknejo pridobivanje parcel, potrebnih za postavitev gondole.

Na dopis se je odzval župan Janez Magyar ter v odgovoru KS Gorice pri Lendavi navedel, da predstavniki občine niso imeli priložnosti sodelovati na omenjenem sestanku sveta, kjer bi lahko pojasnili zadeve, povezane s pritožbami krajanov. »Tako početje obžalujemo in menimo, da gre za navadno 'politikantstvo', saj so bile v zvezi s predmetno zadevo razprave na različnih instancah, tako na Občini Lendava kot na zboru krajanov KS Gorice pri Lendavi,« je zapisal. Poudaril je tudi, da iz sklepov sveta izhajajo neresnice. Kot je pisno pojasnil za naš medij, ne drži, da bi krajani na zboru leta 2021 zavrnili umestitev žičnice. »O podpori ali (ne)podpori projektu krajani niso glasovali! Sicer pa KS Gorice pri Lendavi za zastopanje v zvezi s tem projektom nima pooblastila, ga ni nikoli zaprosila in ga tudi nikoli ni pridobila. Zato tudi ne predstavlja njihovega interesa in stališča, ampak le interes in stališče ozkega kroga ljudi,« še zapiše župan Občine Lendava.

Občinski svet razdvojen
Sklepi sveta krajevne skupnosti in odziv župana nanje, prav tako protestno pismo prizadete občanke, ki ga je pred časom poslala na naslov občine ter članom občinskega sveta, so razpravo o projektu sprožili tudi na seji občinskega sveta, ki je bila 17. januarja. Pokazala je na razdvojenost svetnikov in pomisleke, če bi bilo treba za uresničitev projekta delovati zoper občane, v skrajnem primeru s postopkom razlastitve.
»Absolutno ne drži navedba, kar sem poudaril tudi na seji občinskega sveta, da mora občanka svoje nepremičnine zapustiti. To je zavajanje in širjenje neresnic, ki je politično obarvano,« je v odgovorih za naš medij zapisal župan Janez Magyar. Podčrtal je, da so vsi lastniki zemljišč, za katera bo občina pridobivala lastništvo, že dali soglasje k prodaji, parcele omenjene občanke pa niso predvidene za nakup, temveč za pridobitev služnosti.

Gondola ne bo rešila prometa

Ivan Denša, predsednik KS Gorice pri Lendavi, pove, da bi se krajevna skupnost morala glede umeščanja gondolske žičnice res oglasiti že prej, kajti nenaklonjenost temu projektu med krajani obstaja že ves čas. Doda, da niti krajani, ki čutijo breme povečanega prometa po cesti do razglednega stolpa, niso prepričani, da bi z gondolo rešili ta problem. Napovedal je, da bodo februarja ali v začetku marca izvedli zbor krajanov, na katerem bodo obravnavali letno poročilo o delu krajevne skupnosti, ena od točk pa bo namenjena tudi sporni postavitvi gondole.
Na vprašanje glede možnosti, da bi voljo krajanov preverili z referendumom, Denša odgovarja, da sam o tem težko sodi, če pa bi bili ljudje za to, bi ga tudi izvedli.

Opustitev ne pride v poštev

Projekt Nad mestom Lendava do stolpa Vinarium je bil v načrt razvojnih programov Občine Lendava za obdobje 2018–2022 uvrščen oktobra 2020, občina pa je po besedah župana vse od takrat postopke vodila transparentno in s širšim konsenzom deležnikov. Navede tudi večstranske pozitivne razvojne učinke projekta, kot so oživitev starega mestnega jedra, razbremenitev cest v mestu in Lendavskih goricah, bogatitev turistične in kulinarične ponudbe ter drugo. »Zato se vam odgovor na vprašanje, ali bo Občina Lendava nadaljevala aktivnosti po načrtu za izvedbo projekta, ponuja sam od sebe,« v odgovorih na novinarska vprašanja še zapiše župan.

Občanki svetovali »pomiritev«

Prizadeta občanka, katere ime poznamo v uredništvu, je povedala, da je na svoje protestno pismo zdaj prejela odgovor župana Janeza Magyarja. V njem ta navaja, da so bile vse parcele, potrebne za izvedbo projekta, tako tudi njena, zajete že v občinskem dokumentu, načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem za obdobje 2018–2022. Ob tem sama poudarja, da je že leta 2021 županu z dopisom, ki mu ga je poslala prek pooblaščenke, sporočila, da ne dovoli, da se kakor koli posega v njeno lastninsko in drugo ustavno varovano dobrino.
Prvi osebni sestanek z lastniki parcel, na katerih se načrtuje gradnja gondole, je bil marca 2021. Na njem je bil prisoten ob predstavnikih občine še strokovnjak za žičnice. Lastnikom zemljišč so bile ponujene v podpis pogodbe o ustanovitvi služnosti oziroma o odkupu parcel, po besedah občanke pa jim je bilo takrat tudi rečeno, da se bodo morali v korist javnega dobrega s tem »pomiriti«. Sama ni ničesar podpisala, da ne dovoljuje poseganja v svojo lastnino, pa je, kot rečeno, po tem sestanku sporočila še županu prek pooblaščenke.
Od takrat do danes tega mnenja ni spremenila. Pristojni z njo vmes niso iskali ali dosegli nobenega dogovora, torej so jo, kot poudari, ves čas ignorirali.

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Tudi letos so dan madžarske kulture praznovali 20. januarja v Gledališki in koncertni dvorani Lendava, v okviru katerega so podelili posebne nagrade na področju kulture Györgya Zale. S tem so želeli poudariti pomembnost ohranjanja madžarske kulture in priznavanje le-teh v njihovi skupnosti.

Dan madžarske kulture se praznuje vsako leto 22. januarja, ko je Kölcsey Ferenc naredil čistopis za Himno, eno najpomembnejših del madžarske književnosti. V tej pesmi so združena burna stoletja madžarskega ljudstva, kot je pesnik izrazil že v podnaslovu. Ob tej posebni priložnosti se po celem svetu organizirajo prireditve, ki poudarjajo pomembnost ohranjanja madžarske kulture za njihov obstoj.

Na začetku programa so prisluhnili sami Himni Kölcseya, za njo pa je sledil slavnostni govor generalne konzulke Konzulata Madžarske v Lendavi Gertrud Kelemen. V govoru je poudarila pomembno vlogo njihove male skupnosti z nacionalnega vidika ter spoštovanje dela, s katerim ljudje tukaj prispevajo k ohranjanju svoje identitete in ohranjanju narodne zavesti. Hkrati je čestitala vsem nagrajencem.

V slavnostnem programu so sodelovali mladi plesalci iz Evangelične osnovne in umetniške šole Sándora Reményika iz Szombathelya, ki so predstavili izjemno bogato plesno tradicijo Transilvanije pod naslovom “Zakladnice Transilvanije”.

Kulturne nagrade Zala György za leto 2024 so podelili Judit Vida Törnar, predsednica sveta Zavoda za kulturo madžarske narodnosti, Dušan Orban, predsednik sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti, ter Ferenc Horváth, narodnostni poslanec.

Letošnji nagrajenci:

Priznanje je prejela Molnár Ferencné Göncz Ilona za več desetletno delo na področju poučevanje ljudskih pesmi.
Posebno nagrado za kulturo Györgya Zale je prejela Gál Anastázia za predstavitev prekmurskih madžarov v več dokumentarnih filmih.
Nagrado za kulturo Györgya Zale je prejela Fehér Andrea za osvojitev in predajo znanja na področju umetnosti ljudskega ročnega vezenja.
Nagrado za kulturo Györgya Zale je prejela Szomi Helena Ilona za več desetletno zavzeto delovanje na področju kulture, ki na žalost zaradi bolezni ni mogla prisostvovati na dogodku.
Nagrado za življenjsko delo Györgya Zale je prejel Göntér Endre za povezovanje prekmurskih madžarov z matičnim narodom preko bogate likovne ustvarjalnosti.

vir: pomurec.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Namen projekta je, da bi se starejši vozniki in voznice na cestah čim dlje počutili varne in bi čim dlje ostali mobilni.

Javna agencija za varnost prometa je v sodelovanju z Generalno policijsko upravo, Darsom, Zvezo društev upokojencev Slovenije, Rdečim križem Slovenije ter drugimi pripravila projekt Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu, v okviru katerega izvajajo celovite preventivne dogodke in usposabljanja za upokojence in starejše po celi Sloveniji. Namen projekta je, da bi se starejši vozniki in voznice na cestah čim dlje počutili varne in bi čim dlje ostali mobilni.

V okviru enodnevnih preventivnih dogodkov se lahko udeleženci izobražujejo v več različnih sklopih, in sicer osvežijo znanje prometnih predpisov in pravil, varne vožnje po avtocesti in hitri cesti, prisluhnejo svetovanju o zdravstvenih vidikih za udeležbo v prometu, ponovijo temeljne postopke oživljanja in po dogovoru opravijo tudi svetovalno vožnjo z ocenjevalcem na vozniškem izpitu.

Podobno izobraževanje je bilo izvedeno tudi v dvorani hotela Cubis v Lendavi, udeležilo se ga je več kot 30 starejših voznikov, ki so obravnavali omenjene teme, vsak udeleženec pa je po koncu prejel praktično darilo.

V letošnjem letu bo naslednje tovrstno izobraževanje v Pomurju potekalo 28. maja v prostorih Društva upokojencev Beltinci. Že lani pa so bili pri nas izvedeni trije takšni dogodki.

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Zagotovili bodo parkirni prostor za dodatnih 18 vozil.
Občina Lendava nadaljuje s prizadevanji za izboljšanje urbanega okolja in zadovoljstva svojih občanov. V skladu s tem je občina pristopila h gradnji dodatnih parkirišč ob stanovanjskih blokih na Trgu ljudske pravice v Lendavi.
Novo gramozirano parkirišče v velikosti 5 krat 50 metrov bo prineslo povečanje parkirnih kapacitet v tem delu mesta in zagotovilo 18 dodatnih parkirišč za osebne avtomobile. Takoj ko bodo vremenske razmere dopuščale, bodo vgrajeni tudi robniki okoli parkirišča.

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V Panonskem naselju v Lendavi se je začela obnova dotrajane kanalizacije.

Obnova dotrajane kanalizacije bo prinesla izboljšave v učinkovitosti sistema, saj bo ločitev meteorne in fekalne kanalizacije prispevala k boljšemu ravnanju z odpadnimi vodami, so zapisali na uradni strani lendavske občine. Skupna dolžina sanirane kanalizacije bo približno 760 metrov, kar bo omogočilo učinkovitejšo in trajnostno infrastrukturo. Zaradi del so v veljavi delne in občasne zapore cest, potek del pa se bo prilagajal vremenskim razmeram, zato na občini občane prosijo za razumevanje in upoštevanje morebitnih sprememb.

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Na eni od starih opuščenih plinskih vrtin pri Čentibi družba Dravske elektrarne Maribor (DEM) skupaj z Geološkim zavodom Slovenije in mariborsko fakulteto za kemijo nadaljuje pilotni projekt geotermične elektrarne na opuščeni vrtini za plin. Zaradi nekaj zapletov so se postopki zavlekli, tako da bodo vrtino predvidoma testno zagnali spomladi.

Gre za prvo tovrstno elektrarno, ne le v Sloveniji, temveč na svetu, je dejala vodja projekta Mojca Božič iz DEM. Na suhi opuščeni plinski vrtini bo to podjetje iz skupine Holdinga Slovenske elektrarne s partnerji preskusil popolnoma novo tehnologijo, to je zaprt krožni sistem, v katerem kroži amonijak.

A ta ne prihaja v stik s toplo kamnino, je pojasnila Božič. "V vrtino je vstavljena gravimetrična cev, sestavljena iz dveh cevi; ena je manjšega, druga večjega premera. Po tanjši se v cev dovaja amonijak, ki se ob stenah vrtine segreje in upari. To paro po debelejši cevi dovajamo na turbino," je pojasnila Božič. Turbina nato poganja generator in proizvaja elektriko. Amonijak medtem odpotuje skozi turbino nazaj v izmenjevalec toplote, kjer kondenzira in se vrne v vrtino.

Vrtina je globoka 3000 metrov, zgoraj sta na približno 40 kvadratnih metrih strojnica in hladilni sistem. Pilotna geotermalna elektrarna bo imela predvideno moč 50 kilovatov. "Načrtovano je, da bo elektrarna poskusno delovala eno leto, lahko pa se seveda zgodi, da vrtina ne bo imela dovolj toplotne kapacitete," je povedala Božič in dodaja, da je prav to je namen pilotnega projekta. Gre torej za to, da se preizkusi vse procese, določi obratovalne stroške in spozna vse mogoče nepredvidene dogodke.

"Je pa tak pilotni projekt kar tvegan, ker se nimaš na kaj upreti, vse delaš prvi," je še opozorila vodja projekta in pristavila, da taki projekti zato tudi niso ekonomsko dobičkonosni. Je pa po njenem prepričanju v opuščenih vrtinah velik potencial, saj so drugače stroški vrtanja za ureditev geotermalnih elektrarn zelo visoki. Pri uporabi že narejene vrtine se po njenih besedah rešuje tudi ekološki problem, saj iz nekaterih opuščenih vrtin izhajajo toplogredni plini.

Gradbena in strojna dela ob bodoči geotermični elektrarni v Čentibi so po besedah Božič končana, trenutno urejajo še elektroinštalacije, razsvetljavo in ozemljitve. Poleg tega vrtino izsušujejo, ker jo je bilo treba med sanacijo izpirati in je notri ostalo še nekaj vode.

Prav ta sanacija vrtine, ki se je po besedah Božič časovno podaljšala, ker iz vrtine niso mogli odstranili ločilnika med dvema gravitacijskima cevema, je povzročila zamude glede na prvotno časovnico projekta. Vrtino bi morali namreč po prvotnih načrtih testno zagnati že letos jeseni, po zadnjih ocenah pa jo bodo predvidoma spomladi prihodnje leto.

Ker gre za pilotni projekt, sta partnerja v projektu - DEM in mariborska kemijska fakulteta - rešitev tudi patentirala.

vir: STA

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V navzočnosti predsednika Vlade RS dr. Roberta Goloba, veleposlanice Švicarske konfederacije v Sloveniji Gabriele Schreier, ministra za gospodarstvo, turizem in šport Matjaža Hana, predsednika uprave Sandoza Richarda Saynorja ter predsednika uprave Leka Roberta Ljolja je simbolično stekla prva faza gradnje največje neposredne tuje naložbe v Sloveniji in ene najvišjih v slovenskem gospodarstvu doslej.
Visokotehnološki center za biofarmacevtsko proizvodnjo v Lendavi v vrednosti najmanj 400 milijonov dolarjev je strateškega pomena za nadaljnjo rast samostojnega Sandoza, ki želi postati vodilno farmacevtsko podjetje v svetu za podobna biološka zdravila.
Načrtujejo, da bodo v Lendavi vzpostavili najbolj učinkovito proizvodnjo učinkovin za biološka zdravila v Evropi, s čimer se bo še okrepila vloga Slovenije na tem hitro rastočem farmacevtskem področju.
12. 12. 2023
S sestavljanjem dvojne DNK-vijačnice so danes v Lendavi počastili 70-letnico njenega odkritja, ki je postavilo temelje za razvoj bioloških in nato podobnih bioloških zdravil, ter simbolično začeli prvo fazo gradnje novega Lekovega visokotehnološkega centra za biofarmacevtsko proizvodnjo.

Prvi od treh objektov, ki bodo zgrajeni na območju sedanje Lekove lokacije v Lendavi, bo namenjen generiranju energentov za obstoječo proizvodnjo in potrebe prihodnjega centra za proizvodnjo učinkovin za podobna biološka zdravila. Center bosta sestavljala še najsodobnejši proizvodni in skladiščni objekt. Skupne površine vseh bodo obsegale 40.000 m2 . Obratovanje centra bo predvidoma steklo do konca leta 2026.

Podobna biološka zdravila omogočajo prihranke ter povečuje vzdržnost zdravstvenih sistemov. Biofarmacevtska proizvodnja je zahtevna in pogojuje najvišjo stopnjo čistosti, obenem pa so zanjo značilni nizki vplivi na okolje. Novi center je zasnovan tako, da vključuje najboljšo razpoložljivo tehnologijo za zmanjševanje porabe energije in naravnih virov.

V Lendavi nameravajo vzpostaviti tudi najbolj učinkovito proizvodnjo učinkovin za biološka zdravila v Evropi. S tem bodo podprli Sandozove ambicije, da razširi delež podobnih bioloških zdravil v svojem portfelju ter odgovori na naraščajoče potrebe po zdravljenju z njimi, ki samo v Evropi ni dostopno več sto tisoč bolnikom[1]. S centrom, v katerem bo 330 novih zaposlitev, bo Pomurje vstopilo v najsodobnejšo vejo farmacije. Pridobitev bo pospešila medsektorsko sodelovanje in prispevala h krepitvi razvojne moči Vzhodne kohezijske regije.

Predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob je ob današnji slovesnosti povedal: »Hvaležen sem Sandozu, da je prepoznal Slovenijo kot svojo ključno točko razvoja, na kateri bo gradil svojo prihodnost. Menim, da gre za zelo lepo simbiozo med Sandozom in Slovenijo in verjamem, da bomo skupaj znali to simbiozo izkoristiti v dobrobit obeh strani. Tako Slovenije, Prekmurja, Lendave kot tudi Sandoza in globalnega trga zdravil. Na področju bio farmacije nam je v Sloveniji že uspelo postati mala Švica. S tem, ko vlagamo v znanost in razvoj omogočamo, da se bodo podobne male Švice zgodile tudi na drugih področjih. Skozi znanost in razvoj namreč lahko ustvarjamo visokotehnološka delovna mesta, podprta z znanjem naših ljudi, ki bo prepoznano v celem svetu in zaradi katerega bo kapital iz celega sveta pritekel v Slovenijo. In seveda bomo na koncu imeli vsi od tega več, tako lokalno okolje kot tudi država. In to je ta pot, po kateri bomo hodili naprej.«

Predsednik uprave Sandoza Richard Saynor je izpostavil: »Naložba v Lendavi temelji na močni tradicija Leka v Sloveniji in krepi razvojni potencial pomurske regije, zlasti glede na bližino naših obstoječih proizvodnih in komercialnih dejavnosti. Novi proizvodni center za podobna biološka zdravila bo še dodatno okrepil naše proizvodne zmogljivosti in podprl naše ambicije za spodbujanje nadaljnje rasti globalnega portfelja podobnih bioloških zdravil. Nov center in možnost nadaljnjih naložb in razširitev proizvodnje sta znak, da Sandoz še naprej ostaja zavezan Sloveniji.«

Robert Ljoljo, predsednik uprave Leka, se je zahvalil za dosedanjo podporo državi in poudaril razvojni potencial naložbe: »Slovenija in Sandoz bosta z izvedbo naložbe v Lendavi okrepila svojo vlogo pri dostopnem zdravljenju bolezni, ki jih klasična zdravila ne zdravijo. V polnem zagonu je že začetni tim naših strokovnjakov, v katerem je 35 izvrstnih sodelavcev. Postopoma se jim bodo pridružili visoko usposobljeni kadri z različnih področij, od farmacije, kemije in biokemije do informacijskih tehnologij in avtomatizacije procesov. Kot najuglednejši delodajalec se zavedamo naše soodgovornosti, da najboljše talente zadržimo doma.«

Lendavska lokacija bo po začetku polnega delovanja ključnega pomena za proizvodnjo učinkovin za Sandozova podobna biološka zdravila za zdravljenje bolnikov na področju revmatologije, onkologije in imunologije.

Ali veste?

V Leku Lendava, kjer sedaj delujeta dve enoti, je 775 redno zaposlenih, med njimi več kot 30 % iz občine Lendava, več kot 85 % iz Pomurja. V enoti Antiifektivi Lendava poteka proizvodnja učinkovine najbolje prodajanega Sandozovega širokospektralnega antibiotika. Enota Trdni izdelki Lendava je največji obrat za pakiranje trdnih farmacevtskih izdelkov v Sandozu.
Potrebe po tarčnem zdravljenju bolezni, ki jih klasična zdravila ne zdravijo, so zlasti na področjih imunologije, onkologije, revmatologije in endokrinologije.
Podobna biološka zdravila so od leta 2006, odkar so bila uvedena, do leta 2022 ustvarila več kot 30 milijard evrov skupnih prihrankov v evropskih zdravstvenih sistemih in imajo ključno vlogo pri premagovanja neenakosti v dostopu do zdravljenja po svetu.
Globalno povpraševanje po podobnih bioloških zdravilih strmo narašča. Do leta 2030 bo okoli 120 biološkim zdravilom prenehal patent. Predvidena je rast trga podobnih bioloških zdravil iz 29 milijard EUR v letu 2022 na 111 milijard EUR do leta 2031.

Vir: lek.si
[1] Vir: Deep Dive Report for Europe, Act4Biosimilars: https://www.sandoz.com/report-hundreds-thousands-patients-across-europe-miss-out-advanced-medicines-due-low-biosimilar/ .

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Slovenska in madžarska predsednica bosta danes skupaj obiskali Prekmurje. Ob začetku obiska se bosta sešli na dvostranskih pogovorih v Lendavi, nato pa si med drugim ogledali prenovljeno dvojezično srednjo šolo v Lendavi, obiskali Hišo priložnosti v Radmožancih ter se v Dobrovniku pogovarjali s prebivalci, predstavniki lokalnih skupnosti in gospodarstva.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar in madžarska predsednica Katalin Novak bosta danes skupaj obiskali Prekmurje. Med drugim si bosta ogledali prenovljeno dvojezično srednjo šolo v Lendavi, obiskali Hišo priložnosti v Radmožancih ter se v Dobrovniku pogovarjali s prebivalci, predstavniki lokalnih skupnosti in gospodarstva.

Ob začetku obiska se bosta predsednici sešli na dvostranskih pogovorih v Lendavi, kjer ju bo sprejel tamkajšnji župan Janez Magyar. Kot so za STA povedali v uradu predsednice republike, bodo med temami pogovorov sodelovanje med državama, slovenska manjšina na Madžarskem ter madžarska v Sloveniji in pomen dvojezičnosti.

V Lendavi si bosta predsednici tudi ogledali prenovljene prostore dvojezične srednje šole in jih slovesno predali namenu. Predstavili jima bodo tudi nekaj programov šole. Sredstva za prenovo sta prispevali tako Slovenija kot Madžarska.

V Radmožancih bosta predsednici obiskali Hišo priložnosti, kjer se bosta srečali z otroci iz Vrtca Lendava in Vrtca Pikapolonica Dobrovnik. V Dobrovniku pa imata na programu pogovor s prebivalci, predstavniki lokalnih skupnosti in gospodarstva.

Madžarska predsednica je bila na prvem uradnem obisku v Sloveniji julija lani, ko jo je gostil tedanji predsednik republike Borut Pahor. Pirc Musar, ki je položaj prevzela decembra lani, pa je Madžarsko obiskala aprila kot drugo sosednjo državo.

vir: N1info