Podrobnosti
Kategorija: Novice

Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov je sklenil osem zakupnih pogodb za del zemljišč, ki jih je doslej obdelovalo podjetje KG Lendava. Novim zakupnikom, vsi so fizične osebe, je oddal nekaj manj kot 120 od okoli 1858 hektarjev razpoložljivih površin.

Kmetijsko gospodarstvo (KG) Lendava je doslej obdelovalo 2059 hektarjev državnih kmetijskih zemljišč. Več jih imata v zakupu le Perutnina Ptuj - Agro (3671 hektarjev), ki je v ukrajinski lasti, in murskosoboška Panvita (3036 hektarjev), ki so jo nedavno prevzeli Hrvati. Njuni tuji lastniki so skupaj z lastništvom podjetja samodejno pridobili tudi zakupno pogodbo za državna zemljišča, medtem ko je KG Lendava zaradi spora s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov (v nadaljevanju sklad) že od začetka leta 2021 brez zakupne pogodbe. Ker je lendavsko podjetje zemljiški spor na sodišču izgubilo, je sklad sredi julija letos na novo ponudil v zakup okoli 1858 hektarjev zemljišč, ki jih je doslej obdelovalo to podjetje. Gre za več kot 1600 parcel na območju Lendave in njene širše okolice.

Šeststo hektarjev v zakup z licitacijo
Povpraševanje po teh zemljiščih je bilo velikansko. Na razpis se je prijavilo 119 fizičnih in pet pravnih oseb, ki so skupaj oddale 3380 prijav. Sklad bo zemljišča izbranim prijaviteljem oddal v 147 sklopih, za posameznega pa je prejel tudi po 39 prijav. Poleg KG Lendava se med pravnimi osebami za ta zemljišča potegujejo še Panvita, Nograd, Makama in družba V & V. Sklad je začel obvestila izbranim ponudnikom pošiljati v začetku oktobra, doslej pa je sklenil osem zakupnih pogodb, vse zgolj s fizičnimi osebami. Na novo so v zakup oddali slabih 120 hektarjev zemljišč ali dobrih šest odstotkov vseh, ki so predmet razpisa.

Sklad je na poslana obvestila o izbranih ponudnikih prejel 110 ugovorov, približno štirideset pritožb še rešujejo. V primerih, ko so ponudniki z vidika prednostne pravice do zakupa povsem izenačeni, sklad izpelje licitacije. Interesenti za zakup so mu morali poslati ponudbo, iz katere je jasno razvidno, koliko odstotkov višjo zakupnino glede na razpisano so pripravljeni plačati. Sklad bo zakupno pogodbo sklenil s tistim, ki bo oddal najvišjo ponudbo, odstotek, za katerega bo pripravljen plačati več zakupnine glede na veljavni cenik, pa mu bodo upoštevali pri izračunu zakupnine ves čas veljavnosti zakupne pogodbe. Do zdaj je bilo dvajset licitacij, vendar na podlagi tega postopka niso sklenili še nobene zakupne pogodbe. Z licitacijami bo sklad oddal v zakup okoli šeststo hektarjev površin.

Koliko zemljišč bo še naprej obdeloval KG Lendava?
Zanimalo nas je tudi, koliko državnih kmetijskih zemljišč bo še naprej obdeloval dosedanji zakupnik, torej KG Lendava. »Pred izvedbo licitacij je bila družba KG Lendava na podlagi 73 izjav o sprejemu ponudbe izbrana za zakup 1006 hektarjev predmetnih zemljišč. Natančni statistični podatki bodo na voljo, ko bodo končani vsi postopki,« so nam pojasnili na skladu.

Dodajmo, da ima KG Lendava od 10. julija letos že v zakupu nekaj manj kot 103 hektarje državnih zemljišč. V kompleksu državnih zemljišč, ki so predmet razpisa, je namreč tudi nekaj takih, pri katerih je sklad solastnik, zato je v skladu z veljavno zakonodajo nekaj zakupnih pogodb že sklenil neposredno z drugimi solastniki teh zemljišč. Te površine zato niso predmet aktualne oddaje v zakup. Sklad je neposredne zakupne pogodbe sklenil z dvema fizičnima osebama, ki sta skupaj dobili v zakup 39,4917 hektarja državnih zemljišč, in z dvema pravnima osebama. To sta KG Lendava in Nograd, d. o. o. Nogradu je sklad z neposredno pogodbo dodelil v zakup okoli 20 hektarjev njiv na območju Dobrovnika, kmetu Danilu Meolicu iz Malih Bakovcev, ki naj bi solastnik postal šele letos na podlagi sklenjene preužitkarske pogodbe, pa 32,2 hektarja.

vir: dnevnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Stanovanjski sklad RS je v drugem največjem mestu v Prekmurju danes postavil temeljni kamen stanovanjske soseske Ob Kobiljskem potoku.

V prvi fazi bo zgrajenih 40 novih javnih najemnih stanovanj, od tega 11 % prilagojenih osebam z gibalnimi in/ali zaznavnimi oviranostmi. Soseska predstavlja začetek novega vala gradnje 2.000 javnih najemnih stanovanj. Gre za manjši, a zelo ekonomičen projekt Sklada, ki ne vključuje podzemnih parkirišč, vendar skrbna optimizacija in najnižji možni stroški gradnje omogočajo, da bodo najemnine zelo dostopne.

»Aktivni župani ustvarjajo pogoje za večji prirastek in gradnjo stanovanj. Brez pomoči gospodarstva tu ne gre. Verjamem, da se bo z investicijo Sandoza druga faza oziroma naslednjih 40 stanovanj začela še pred zaključkom prve faze. Veseli bomo, če bomo lahko zagotovili 80 stanovanj, kar bi v kontekstu Ljubljane pomenilo 2.300 novih stanovanj. Upam, da nam bo tako kot v manjših krajih tudi v Ljubljani občina šla naproti z zemljišči. V prihodnosti mora to postati pogoj za gradnjo javnih najemnih stanovanj. Lokalne skupnosti morajo zagotoviti zemljišča, ministrstvo pa se je že ustrezno odzvalo in to tudi pospešeno izvaja z ugodnimi sredstvi financiranja. Torej dolgoročne kredite z nizko obrestno mero, kar bo skupaj z zemljišči zagotovilo osnovne pogoje za gradnjo stanovanj po vsej državi,« je povedal Remec.

Ob tem je direktor Stanovanjskega sklada RS omenil, da je Sklad v preteklih letih zagotovil 5.000 stanovanj in da je napoved ministra o gradnji 5.000 stanovanj v tem mandatu realna. »Za že omenjenimi 2.000 stanovanji vključimo še Ljubljano s 1.000 stanovanji, vse ostale občine ter neprofitne stanovanjske organizacije, kot sta Pokojninski sklad in DSU, ki bodo zagotovile preostalih 1.000. Mi smo že zagotovili svojih 1.000. Sem velik optimist, zato verjamem, da je cilj 20.000 stanovanj v naslednjih 10 letih povsem dosegljiv. Ko združimo 100 milijonov evrov sredstev, ki jih zagotovi ministrstvo, 100 milijonov ugodnih kreditov in še 100 milijonov lastnih sredstev, postane ta cilj povsem realen. 2.000 stanovanj na leto sploh ni tako veliko glede na dejstvo, koliko se je pri nas gradilo še v času skupne države,« je sklenil Remec.

Sosesko Ob Kobiljskem potoku bodo zgradili v neposredni bližini mestnega jedra Lendave, in sicer na zahodnem delu mesta med Župančičevo in Kolodvorsko ulico. V nepsoredni bližini sta vrtec in dvojezična srednja šola Lendava. Stanovanja, ki bodo na voljo do začetka leta 2026, bodo zasnovana v površinah od 44,4 do 83,30 m2. V soseski je med objekti v sklopu zunanjih bivalnih površin predvideno tudi otroško igrišče in skupne zunanje površine za druženje.

vir: lokalec.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V Kulturnem domu Lendava je včeraj potekala slovesna prireditev, ki je združila zgodovino, umetnost in duhovnost ob predstavitvi več kot 700-letne zgodovine Župnije Lendava. Dogodek, ki je pritegnil številne obiskovalce, je izpostavil pomembne mejnike te bogate dediščine in oživil zgodbe preteklosti s pomočjo filma, besede in razstavljenih predmetov neprecenljive vrednosti.

Posebno pozornost so na dogodku pritegnile zgodovinske svetinje Župnije Lendava, med katere spadajo Bánffyjev kelih, Hadikov kelih in najstarejša matična knjiga.

V okviru slovesnosti so bile podeljene Zlate plakete svete Katarine Aleksandrijske, ki so jih prejeli posamezniki za njihov izjemen prispevek k ohranjanju kulturne in duhovne dediščine župnije, podpisana pa je bila tudi kaligrafska listina o posvetitvi cerkve, ki je napisana v latinščini, slovenščini in madžarščini. Listina, ki simbolizira povezanost in bogato tradicijo večkulturne regije, bo vgrajena v oltarni prostor in bo še naprej pripovedovala zgodbo o tej zgodovinski župniji.

vir: pomurec.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Vlada je na današnji seji ugotovila, da dejavnost javnega zavoda Knjižnica - Kulturni center Lendava s sedežem v Lendavi presega občinski pomen oziroma zadovoljuje tudi potrebe prebivalcev sosednjih občin, zato se mu v letu 2024 pripozna status javnega zavoda v javnem interesu države.

Vlada je tudi sklenila, da ministrstvo a kulturo in Občina Lendava skleneta pogodbo o sofinanciranju in obsegu obveznosti občine.

Zavod predstavlja regijsko prireditveno središče v pomurskem prostoru, ki s svojimi programi zadovoljuje potrebe večinskega dela prebivalstva, delno prebivalstva ob meji Madžarske ter Hrvaške in v manjši meri celo iz Avstrije, s čimer se ta del Slovenije vključuje v širše regijsko sodelovanje.

vir: STA

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Septembra lani sta Sandi Brezovnik, direktor in lastnik družbe Sicom Hoteli, v sklopu katere posluje lendavski hotel Cubis, in Janez Magyar, župan Občine Lendava, podpisala pismo o nameri za sodelovanje v sistemu Zelena shema slovenskega turizma. Zdaj omenjena družba lendavski hotel s 24 sobami, restavracijo in kavarno s teraso prodaja za slabih 1,2 milijona evrov. Brezovnik na vprašanje o razlogih za prodajo odgovarja, da je hotel Cubis dosegel visoko raven uspešnosti in stabilno poslovanje, vendar bi se dalo še marsikaj izboljšati. »To pomeni, da je hotel že dobro utečen in ima stabilne prihodke, a ima potencial za nadaljnje investicije, ki bi lahko nadgradile storitve, povečale kapaciteto ali izboljšale učinkovitost,« poudarja zdajšnji lastnik. Ponudba naj bi bila torej priložnost za vlagatelje, ki želijo razvijati turizem in še izboljšati poslovanje hotela z novimi vlaganji. In kaj, če kupca ne bo? Če prodaje ne bo, bodo sami sledili doseganju zastavljenih ciljev, zagotavlja zdajšnji lastnik. »To pomeni prizadevanja za izboljšave v obstoječih okvirih, usmerjenost na vzdrževanje in nadgradnjo storitev ter morebitno optimizacijo poslovanja,« pojasnjuje Brezovnik. V hotelu Cubis je zdaj šest redno zaposlenih, katerih delodajalec je družba Sicom Hoteli, priložnost za delo pa imajo tudi študentje.

Ob Cubisu družba Sicom Hoteli obvladuje še dva hotela: Rezidenco Ortus v Ankaranu – ta je septembra lani prejela državno sofinanciranje za razširitev prenočitvenih kapacitet in gradnjo velnes centra – in hotel Montis na Golteh. Brezovnik je tudi družbenik in direktor v več družbah s poslovnimi sedeži v Ljubljani, ki se ukvarjajo z naložbami, proizvodnjo in prodajo električne energije. Znano je tudi, da se je okrog Brezovnika, častnega ukrajinskega konzula v Sloveniji, spletala mreža podjetij, ki so bila vpeta v naložbene posle nekaterih najvplivnejših Ukrajincev, v Sloveniji tudi z vlaganji v turistične objekte. In poznanstva so ta kapital pripeljala tudi v Lendavo.

Družba Sicom Invest je lendavski hotel s prvotnim imenom Hotel Elizabeta kupila marca 2018 na dražbi za 490 tisoč evrov. Naslednje leto so ga obnovili v sodelovanju z Alešem Kegljem iz butičnega hotela Sončna hiša v Banovcih, hotelirsko dejavnost pa je v Lendavi zagnala Urška Filipič. Kegelj je takrat poudaril, da pri projektu sodelujejo samo s svojim znanjem, ne pa s kapitalom, prav tako je kapitalsko sodelovanje pri obnovi zanikal Robert Kuzmič, takratni direktor Nogometne šole (NŠ) Mura. Brezovnik in Kuzmič, ki je svoj čas klubu NŠ Mura zagotovil ruski kapital, sta si namreč bila blizu kot poslovneža, njune poti pa so se stikale tudi na področju turizma. Hotel v Lendavi so uredili kot mestni hotel za tranzitne goste in poslovneže, s tem namenom so ga v času obnove tudi opremili s sodobno komunikacijsko opremo ter opustili prvotno namero, da bi imel še velnes.

vir. vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

2. novembra 2024 je prenovljena atletska steza pri Dvojezični osnovni šoli I Lendava ponovno odprla vrata ljubiteljem športa in teka. Gre za investicijo v vrednosti 100.000 evrov, ki jo je v celoti financirala Občina Lendava iz lastnega proračuna. Za prenovo so izbrali najugodnejšega ponudnika, podjetje Edel Sport iz Zagreba. Atletska steza je zdaj skoraj popolnoma končana – zaradi slabega vremena sicer še niso uspeli narisati prog, a je steza že pripravljena za uporabo.

Ob otvoritvi so organizirali humanitarni tek, namenjen zbiranju sredstev za Območno združenje Rdečega križa Lendava, ki letos obeležuje 110. obletnico delovanja. Dogodek je združil ljudi v solidarnosti in športnem vzdušju, saj občani Lendave z veseljem prispevajo za ranljive skupine ter se odzovejo na vse akcije območne službe. Območno združenje Rdečega križa Lendava skrbno deluje v podporo skupnosti in z zbranimi sredstvi pomaga prebivalcem Lendave ter okoliških občin.

Prenovljena atletska steza v Lendavi bo z novo sezono ponudila še več možnosti za športno udejstvovanje. Z novim letom bodo na tem območju omogočili tudi igranje pickleballa, kar bo dodatno obogatilo športno infrastrukturo in v Lendavo prineslo svež, zabaven način rekreacije za vse generacije.

vir: net-tv.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Lendava je pretekli vikend ponovno zaživela s tradicionalnim martinovanjem, ki je tudi letos ponudilo bogat program in pritegnilo številne obiskovalce.

Dogodek je popestril sprejem vinskih kraljic Slovenije, Pomurja in Lendave, Mestna skupnost Lendava pa je skupaj s kandidatkami Miss Slovenije poskrbela za kulinarični praznik s pripravo Guinessovega bograča, ki je navdušil vse prisotne. Martinovanje je s svojim nastopom obogatilo tudi Folklorno društvo Prekmurje – Lendava, vrhunec dneva pa je bilo kronanje nove vinske kraljice Lendave in simbolični krst mošta. Nova lendavska vinska kraljica je postala Tia Tonković. Obiskovalci so lahko uživali ob nastopu mladinskega orkestra Glasbene šole Lendava ter ob degustaciji lokalnih vin in kulinaričnih dobrot. Za nepozaben zaključek večera pa je poskrbel ansambel Greh.

vir: vestnik

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V občinah Lendava, Puconci, Kobilje in Beltinci si lahko oddahnejo.
Vlada je na današnji seji sprejela predlog novele zakona o urejanju prostora, s katero se bo podaljšal rok za uporabo starih občinskih prostorskih aktov in rok veljavnosti starih prostorskih ureditvenih pogojev do leta 2026.

V skladu z veljavnim zakonom o urejanju prostora se lahko stari občinski prostorski akti kot podlaga za izdajanje gradbenih dovoljenj in izvajanje posegov v prostor uporabljajo do 31. decembra 2024. Na vladi želijo z novelo podaljšati rok za uporabo starih občinskih prostorskih planov in rok veljavnosti starih prostorskih ureditvenih pogojev, je na novinarski konferenci po seji vlade dejal minister za naravne vire in prostor Jože Novak. Ob tem je izpostavil, da nekateri segajo celo v leto 1990. "Predlagamo torej podaljšanje veljavnostih starih aktov do oktobra 2026," je dejal Novak.

Po ministrovih besedah so s tem pomagali prebivalcem, da bodo kljub nesprejetju novih občinskih prostorskih načrtov (OPN) še naprej lahko pridobivali gradbena dovoljenja in urejali ostale upravne zadeve na teh območjih, je pojasnil. Preostalih 23 občin, ki še nima sprejetega OPN, so po njegovih besedah spodbudili k pripravi novih načrtov že v letošnjem letu, tako da jih bodo lahko sprejeli do oktobra 2026. "S tem predlogom novele zakona pa jim bomo pomagali pri pridobivanju mnenj in soglasij, da bodo lahko vsi župani občin, še v tem mandatu dokončali pripravo novih prostorskih aktov in se s tem izenačili z vsemi ostalimi občinami, ki take prostorske načrte že imajo," je še dejal minister.

Ravno ta faza je po izkušnjah županov najbolj problematična - pridobivanje mnenj in soglasij, kjer se rado zatakne. In to, to je potrebno poudariti, ni v domeni občin, ampak države oziroma organov v državni lasti. Ravno tako celoten postopek priprave terja znatna finančna sredstva, kar še toliko bolj občutijo manjše občine. Pripravljavcev tovrstnih aktov namreč ni ravno na pretek. V Pomurju ta hip sicer še štiri občine nimajo občinskega prostorskega načrta, in sicer občine Lendava, Puconci, Kobilje in Beltinci.

Izdaja gradbenih dovoljenj ne bi bila več mogoča

Kot so oktobra ob posredovanju osnutka predloga novele v javno obravnavo zapisali na ministrstvu, na območju občin, ki še nimajo sprejetega OPN, s 1. januarjem 2025 izdaja gradbenih dovoljenj ne bi bila več mogoča. Gradbenih dovoljenj ne bi bilo mogoče izdati za nobeno vrsto gradnje (novogradnje, prizidave, rekonstrukcije, spremembe namembnosti in tako dalje) in za nobeno vrsto objektov (stanovanjske stavbe, šole, vrtci, zdravstveni objekti, ceste železnice, daljnovodi, kanalizacija in vodovodi, objekti za gospodarske dejavnosti). Priprava in sprejem OPN je izvirna pristojnost občin. Predlog zakona tako ureja tudi roke ključnih faz priprave OPN in v zvezi s tem naloge župana kot odgovorne osebe občine, vse s ciljem sprejema OPN najpozneje do lokalnih volitev jeseni 2026 in uveljavitve pred 31. decembrom 2026.

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Prodaja povezana predvsem z dokončanjem že začetih projektov.
Podjetje Elektromaterial Lendava že več kot 60 let razvija in proizvaja elektroinštalacijski material, najbolj pa je poznano po stikalih in vtičnicah. V preteklih letih so zaradi usmerjenosti prodaje na nemški trg veliko vlagali v razvoj stikal in vtičnic z okroglo dozo, pred desetletjem pa so tržišču ponudili še tako imenovane modularne sisteme stikal in vtičnic, katerih oblika izvira iz Italije in so pri kupcih tudi vse bolj priljubljeni.


Pet let razvoja
Ker je pri ponudbi tovrstnih izdelkov konkurenca velika, so začeli razmišljati o novem izdelku, s katerim bi sledili sodobnim trendom pri oblikovanju in bi bil njihova konkurenčna prednost. »Dobili smo zamisel, da bi naredili stikalo na dotik s stekleno površino,« pove direktor družbe Branko Fijok. Ideja se je porodila še pred epidemijo covida-19, vendar je potem razvoj izdelka trajal dlje, kot so načrtovali, tako zaradi epidemije, ker v času dela od doma ni bilo mogoče izvajati preizkušanj izdelka v zunanjih laboratorijih, kakor težav pri dobavi čipov, saj so na nekatere komponente morali čakati skoraj leto dni. Od začetka razvoja izdelka in pridobitve certifikata SIQ je tako minilo več kot pet let. Nova elektronska stikala na dotik (ETS) so prvič predstavili konec lanskega leta. Njihova posebnost je tudi ta, da jih je mogoče vključevati v njihov modularni sistem stikal in vtičnic Modys, montaža je enako preprosta kot pri mehanskih stikalih in ne potrebujejo programiranja.


Stikala ETS so torej inovativen izdelek podjetja Elektromaterial Lendava, ki vnašajo na področje stikalne tehnike upravljanje z dotikom, podobno kot to poznamo pri telefonih in tablicah. Zanj je podjetje letos prejelo srebrno priznanje za inovacijo, ki ga podeljuje Pomurska gospodarska zbornica, in posebno priznanje komisije Obrtne zbornice Slovenije na letošnjem sejmu MOS v Celju, konec lanskega leta pa tudi priznanje za industrijsko oblikovanje BIG SEE Product Design Award v kategoriji dom. Ob videzu in sledenju sodobnim trendom z uporabo stekla na površini stikala so pri njegovem oblikovanju pozornost namenili še ekološki naravnanosti in za osvetlitev funkcionalnosti izbrali modro barvo.

»S to drugačnostjo, ki je konkurenca ne ponuja, želimo biti bolj prepoznavni in s tem uspešnejši pri prodaji, kar je tudi naš namen,« pravi Fijok. Nov izdelek so trgovcem že predstavili na sejmih v Sloveniji, Zagrebu in spomladi v Frankfurtu, zdaj pa tečejo dogovori za uvrstitev na prodajne police v večjih količinah. Modularni sistem stikal in vtičnic se namreč vse bolj uveljavlja v Sloveniji, prav tako v državah na Balkanu, a razmere na trgu za njihovo prodajo zdaj niso ugodne.

Stanje obrniti sebi v prid
Izdelki podjetja Elektromaterial Lendava so povezani z gradnjo stanovanjskih objektov in njihovo obnovo, ki pa je trenutno, opozarja Branko Fijok, v upadu. Trenutno je prodaja elektroinštalacijskega materiala še povezana z dokončanjem že začetih projektov, koliko bo tega v prihodnje, pa je odvisno od več dejavnikov, med drugim od kreditnih pogojev in oživljanja gospodarske rasti na splošno. Kajti že ena slaba novica iz gospodarstva sproži učinek domin na številnih področjih. Lendavsko podjetje dnevno prejema naročila iz Nemčije, ki so vedno v pričakovanih količinah. A dan po objavi novice, da nemški avtomobilski velikan Volkswagen razmišlja o zapiranju več tovarn, so se naročila bistveno zmanjšala, kljub temu da dejavnosti sploh nista povezani.

Kako prebroditi razmere ohlajanja gospodarske rasti in se odzvati na skrb vzbujajoče napovedi o posledicah vojn v prihodnjem letu, je velik izziv. V podjetju Elektromaterial Lendava želijo takšno stanje obrniti sebi v prid, zato bodo okrepili promocijo in ubrali drugačen prodajni pristop, še naprej bodo vlagali tudi v razvoj novih produktov. »Edino z drugačnostjo, novimi izdelki in primernim marketinškim pristopom lahko uspemo znotraj zelo močne globalne konkurence.« Stremijo tudi k racionalizaciji in zniževanju stroškov proizvodnje, tudi z uvajanjem avtomatizacije in digitalizacije. In če so v začetku leta zaradi povečanih naročil povečali število zaposlenih, jim glede na trenutne razmere po izteku pogodb o zaposlitvi za določen čas teh verjetno ne bodo mogli podaljšati.

vir:vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Na 13. redni seji Občine Lendava, ki je potekala 16. oktobra 2024, so občinski svetniki po skrajšanem postopku sprejeli rebalans proračuna za leto 2024. Glavni razlog za ta korak so bile nepričakovane spremembe med letom, ki jih Občina ni mogla predvideti ob prvotnem načrtovanju proračuna.

Spremembe prihodkov in odhodkov
Prihodki občine so se znižali z 16,2 milijona evrov na 15,8 milijona evrov, kar predstavlja zmanjšanje za približno 400 tisoč evrov. Največji upad se je zgodil pri kapitalskih prihodkih, predvsem zaradi manjše prodaje občinskih stanovanj in zemljišč. Tudi nedavčni prihodki so bili nekoliko nižji od pričakovanih.

Na strani odhodkov je prišlo do povečanih stroškov za slabih 36 tisoč evrov, skupni odhodki pa zdaj znašajo več kot 20,6 milijona evrov. Posledično se je proračunski primanjkljaj povečal za 472 tisoč evrov – s prvotnih 4,3 milijona evrov na skoraj 4,8 milijona evrov.

Brez dodatnega zadolževanja
Kljub povečanemu primanjkljaju občina ne načrtuje dodatnega zadolževanja. Ohranila bo predvideno višino zadolževanja pri 600 tisoč evrih, medtem ko odplačilo kreditov ostaja pri 475 tisoč evrih. Občina je leto 2023 zaključila z dobrimi 5 milijoni evrov na računu, zato bo primanjkljaj pokrila iz proračunskih rezerv. Pričakujejo pa, da bo stanje sredstev na računu ob koncu leta 2024 nižje od načrtovanih 724 tisoč evrov, in sicer pri 255 tisoč evrih.

Investicije kljub rebalansu
Rebalans proračuna vključuje tudi nove investicije, ki sprva niso bile predvidene. Med večjimi pridobitvami so sredstva iz Madžarske za obnovo vrtcev in gradnjo športne dvorane v Gaberju ter 500 tisoč evrov za obnovo Knjižnice Lendava.

Občinski svetniki so ocenili, da je predlagani rebalans proračuna dolgoročno vzdržen, pod pogojem, da se tekoča poraba ohranja v načrtovanih okvirjih in da se investicije prilagajajo razpoložljivim virom.

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Gostila že več kot 2500 različnih prireditev. S priznanjem njene izjemne vloge tudi v nacionalnem smislu bi se odprle možnosti za razvoj različnih kulturnih dejavnosti.

Gledališka in koncertna dvorana Lendava obstaja dvajset let, v tem času je postala pomembno kulturno središče tako Lendave, regije kot tudi čezmejnega prostora. Od leta 2004, ko je odprla svoja vrata, pa do danes je gostila že več kot 2500 različnih prireditev. V prvem letu jih je bilo 56, nato vsako leto več in lani 168 z okoli 30 tisoč obiskovalci. To kaže tudi na odprtost hiše kulture širokemu krogu izvajalcev in obiskovalcev prireditev ter na ohranjanje poslanstva, ki je enako skozi dve desetletji, to je promoviranje umetnosti in kulture, ohranjanje dvojezičnosti in multikulturnosti ter spodbujanje povezovanja pripadnikov različnih narodov in etničnih skupin, ki živijo v tem okolju, poudarja direktorica zavoda Knjižnica - Kulturni center (KKC) Lendava Judit Zagorec Csuka, katerega organizacijska enota je dvorana. Ob direktorici ima pomembno vlogo pri delovanju dvorane tudi koordinatorica in organizatorka Sanja Bogdan Horvat.

Ustvarjati skupnost in povezovati

Gledališka in koncertna dvorana ponuja širok spekter prireditev, gledališke predstave, koncerte, filmske projekcije, plesne dogodke in predstave za otroke, v njenih prostorih se odvijajo tudi številne prireditve ob občinskih in državnih praznikih. Občina Lendava je namreč ustanoviteljica KKC Lendava skupaj z Madžarsko samoupravno narodno skupnostjo Občine Lendava. Ob nastopih na notranjem in letnem odru dvorana gosti v preddverju tudi najrazličnejše razstave amaterskih kot tudi profesionalnih ustvarjalcev, predstavitve knjig in njihovih avtorjev. Ob vsem, kar ponuja vsebinsko, pa je dvorana tudi priljubljen kraj za srečevanja in druženja. Vse to skupaj v duhu kulture v širšem pomenu besede ustvarja skupnost in krepi povezanost, ki je še posebej pomembna na dvojezičnem in večkulturnem območju. V enotedenskem poletnem programu se na primer vrstijo etno večeri na letnem odru v jeziku vseh v Lendavi živečih narodov in etničnih skupnosti, ki jih spremlja tudi kulinarična ponudba, dogodek pa financira lendavska občina. »Te dogodke obiščejo ter se ob tem družijo pripadniki različnih narodnosti, kar je v Prekmurju edinstveno. Tega ni v Ljubljani, ne v Mariboru ali Murski Soboti, ampak je to samo tu pri nas. Pomembno je, da prispevamo k ohranjanju identitete, tako jezikovno, vsebinsko kot družabno,« podčrta Judit Zagorec Csuka.

Kultura vse bolj globalna in kapitalistična

Lendavski kulturni dom, kakor je bila osrednja hiša kulture v Lendavi poimenovana ob njenem nastajanju, je zelo hitro po odprtju zaslovel po svojem izbranem programu v slovenskem in madžarskem abonmaju, po drugih dogodkih, ki so zaradi presežne kulturne izkušnje privabljali obiskovalce od blizu in daleč. Tak začetni sloves pa je sčasoma zbledel. Direktorica zavoda, ki je funkcijo prevzela sredi leta 2022 v težkih razmerah zaradi konflikta, ki je nastal glede vodenja, pravi, da je imela dvorana nekoč za izvedbo programa veliko boljše finančne možnosti, zaradi česar so lahko vabili prestižne avtorje in skupine, prav tako je bilo več zanimanja za najem dvorane pri zunanjih partnerjih. Danes pa je kultura vse bolj globalna in kapitalistična, pove Zagorec Csukova. Lendavska dvorana je bila pred časom s 444 sedeži edina v regiji, ki je lahko gostila odmevne produkcije, poudarja tudi Sanja Bogdan Horvat, danes pa je postala premajhna, da bi se jo organizatorjem nekega dogodka finančno izplačalo najeti, sam zavod pa denarja za kaj takega tudi nima. Ob tem ljubitelje kulturnih dogodkov s svojim programom privabljajo tudi večje dvorane, številne prireditve pa se odvijajo že tudi zunaj kulturnih ustanov. »Še vedno pa lendavski kulturni dom služi nam, ki tu živimo, in zadovoljuje naše želje. Torej ne more biti vse komercialno in profitno usmerjeno. Saj če bi bilo tako, bi morali njegovo poslanstvo in vizijo spremeniti že na samem začetku,« je jasna direktorica.

Čeprav dvorana s svojim programom tistih zlatih časov več ne dosega, je s svojimi vsebinami še vedno zanimiva za številne obiskovalce, povečuje pa se tudi število abonentov. Prav letošnji slovenski abonma izstopa po domišljenem in kakovostnem izboru predstav, izvedbo teh pa je dodatno podprla občina. »Trudimo se po svojih najboljših močeh, smo pa zelo omejeni pri sredstvih,« pove Bogdan Horvatova. Ob rednem programu želijo pripraviti še dober program za širši javni interes, a izvedba tega je odvisna od sredstev, pridobljenih na razpisu ministrstva za kulturo.

Za program skromna sredstva

Gledališka in kulturna dvorana ima kot notranja organizacijska enota zavoda KKC Lendava in po sklenjeni pogodbi z Občino Lendava na voljo 345 tisoč evrov. Za plače zaposlenih je letos namenjenih 167 tisoč evrov, materialni stroški znašajo letno 45 tisoč in obratovalni 82 tisoč evrov. Za izvedbo rednega programa, ki zajema šest slovenskih abonmajskih in šest otroških predstav, ter izvedbo prireditev ob občinskih, kulturnih in državnih praznikih je tako na voljo približno 35 tisoč evrov skupaj z materialnimi stroški. Za izvedbo razširjenega programa s pomenom za širšo regijo so s prijavo na razpis ministrstva za kulturo, ki jo je oddala Občina Lendava, zaprosili za 40 tisoč evrov. Toliko so namreč prejeli tudi lani. S tem denarjem želijo obiskovalcem brezplačno ponuditi dva koncerta, predstavo za odrasle in predstavo za otroke, kakor tudi pedagoške gledališke delavnice. Čeprav morajo ta program izvesti do konca leta, pogodbe še vedno niso prejeli v podpis.

Ali bodo z izborom pritegnili obiskovalce in zadovoljili pričakovanja ljubiteljev kulture, je ob vsakem dogodku vedno velik izziv. Kultura mora biti vabljiva, da polepša, spremeni oziroma vpliva na naša življenja, pove direktorica, a ugoditi vsem je ob omejenih finančnih sredstvih zelo težko. Bi pa bilo to veliko lažje doseči, če bi bil lendavski dvorani podeljen status državne ustanove. Za to so si namreč prizadevali že ob gradnji objekta in njegovem odprtju pred dvajsetimi leti. »Mar ne govorimo o enkratnem poslanstvu, ki ga dvorana ima, saj povezuje dve državi in več kultur, z razširjenim programom pa je pomembna tudi za potrebe širše regije,« razmišlja sobesednica. S priznanjem njene izjemne vloge tudi v nacionalnem smislu bi se odprle možnosti za razvoj različnih kulturnih dejavnosti. Privabili bi lahko dodatne strokovnjake, ki bi se profesionalno ukvarjali z različnimi področji, oživela bi lahko tudi dolgoletna želja po gledališču, kar je tudi velik izziv regije. Z več sredstvi za izvedbo programov pa bi se lendavska gledališka in kulturna dvorana lahko bolj učvrstila v regijskem prostoru.

Ob vsem tem je dvorana presežna in mednarodno prepoznana tudi zaradi arhitekturne zasnove, saj je bila zgrajena po načrtih svetovno znanega madžarskega arhitekta Imreja Makovcza. Lendavska občina je doslej zagotavljala dodatna sredstva za notranje obnove opreme in vzdrževanje prostorov, a v naslednjih letih bodo potrebna večja sanacijska dela, kar bodo lahko izvajali po zastavljenem sanacijskem načrtu.

Zaposleni so najpomembnejši

A namesto sledenja ustanovni viziji kulturnega doma in krepitvi poslanstva, ki ga zaradi večkulturnosti ima za nacionalno raven, so dvorano s sedmimi zaposlenimi, med katerimi je pet strokovnih delavcev, leta 2016 organizacijsko pridružili lendavski knjižnici. Čeprav stvari niso idealne in čeprav vedo, kaj pomeni ustvarjati ob nenehnemu pomanjkanju, je direktorica Judit Zagorec Csuka zadovoljna in ponosna, da ima ob sebi ekipo ljudi, ki so motivirani, imajo radi kulturo, Lendavo in okolico ter svoje delo. »Samo tako lahko zdržimo. S takšno ekipo želim delati še naprej ne glede na to, ali se bo dvorana kdaj v prihodnje organizacijsko osamosvojila ali se bo spremenil njen status. To je bistveno, šele potem so pomembni materialni stroški,« je dejala za konec direktorica KKC Lendava Judit Zagorec Csuka.

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Vodenje Policijske postaje Lendava je danes, 1. oktobra 2024, prevzel Anton Kreslin, ki je do zdaj vodil Policijsko postajo za izravnalne ukrepe Murska Sobota.

Anton Kreslin se je v policiji zaposlil leta 1997, ko je začel opravljati naloge policista pripravnika na Policijski postaji Lendava, kjer je vse do leta 2022 opravljal dela na različnih delovnih mestih, od policista do pomočnika načelnika. Leta 2022 je postal načelnik Policijske postaje za izravnalne ukrepe Murska Sobota, ki jo bo z njegovim odhodom po pooblastilu generalnega direktorja policije prevzel pomočnik načelnika Tomislav Zver.

Vodenje Policijske postaje Lendava mu je ob prisotnosti mag. Igorja Kavaša, vodje Službe direktorja PU Murska Sobota, predal Srečko Kosi, pomočnik načelnika, ki je po pooblastilu generalnega direktorja policije vodil enoto do sedaj.

vir:policija.si