Zmeda okrog kandidature Lendave za Evropsko prestolnico, kar ne pojenja. Najprej odstop predsednika programskega sveta, potem vprašanja o usodi projekta, zdaj nejasnosti okrog vodje projekta.
Pa začnimo na začetku. Januarja smo poročali, da je Aleš Šteger nepreklicno odstopil s položaja predsednika programskega sveta za pripravo kandidature Lendave za EPK 2025. Kasneje je ekipo, ki je peljala aktivnosti za pripravo kandidature zapustil tudi Mitja Čander, eden ključnih akterjev in svetovalec pri projektu. Številni so se zato začeli spraševati o usodi projekta.
A je lendavski župan Janez Magyar nekaj tednov zatem sklical tiskovno konferenco, na kateri je priznal, da ga je odstop nosilcev projekta EPK presenetil, vendar zagotavlja, da s projektom nadaljujejo. Na občini zagotavljajo, da je projekt kandidature Lendave za Evropsko prestolnico kulture 2025 široko zastavljen. Občina bo v proračunu za letošnje leto, ki je v zaključni fazi povečala sredstva za kulturo, tako bodo zagotovili dodatnih 200.000 evrov.
Je ali ni?
Zdaj pa je za zmedo poskrbela Tanja Šimonka, ki je pred dnevi na delovnem obisku lendavskega župana Magyarja v Međimurskoj županiji sodelovala kot vodja projekta Lendava EPK 2025. Tako vsaj piše na spletni strani Međimurske županije.
Za potrditev smo poklicali Šimonko, ki pa na vprašanje ni želela odgovoriti, saj, da ni javna oseba. Bolj zgovoren je bil župan Magyar, ki zanika, da bi bila Šimonka vodja projekta Lendava EPK 2025, pravi, da je njegova zunanja sodelavka z izkušnjami s področja kulture in mu zato svetuje.
Sicer ni jasno, ali se Šimonka v tujini predstavlja kot vodja projekta ali pa so se na spletni strani Međimurske županije le neposrečeno izrazili.
VIR: Sobotainfo.com / FOTO: Međimurska županija
V Murskem Središću je potekal uradni delovni sestanek z novim Lendavskim županom Janez Magyarjem in sodelavci na temo sodelovanja med občino Lendava in mestom Mursko Središće. Gostitelj srečanja je bil župan mesta Mursko Središče Dursen Srpak, ki je pozval vse, ki bi morali sodelovati v prihodnosti.
Krona srečanja bi moral biti podpis sporazuma za mesec ali dva v Lendavi. Po besedah g. Srpaka sta obe strani imeli dobro uveljavljene oblike sodelovanja na področju kulture, športa, turizma, varstva okolja v gospodarstvu in vsega kar ustvarja življenje.
Sporazum je dokument, ki ga mora nato sprejeti mestni svet Mursko Središće in predstavniško telo v občini Lendava.
VIR: mnovine.hr
V Lendavi so odprte javne sanitarije, ki jih je Občina Lendava postavila v neposredni bližini Gledališke in koncertne dvorane Lendava.
Sanitarije bodo odprte sedem dni v tednu. V zimskem času, od 1. decembra do 28. februarja, od 7. do 20. ure in v poletnem času, od 1. marca do 30. novembra, od 7. do 22. ure. Uporaba javnih sanitarij je brezplačna.
Vrednost investicijskih del je znašala nekaj več kot 25.000,00 evrov.
Za čistočo javnih sanitarij, ki bodo služile tako obiskovalcem mesta kakor tudi domačinom, bo skrbelo podjetje EKO-PARK d.o.o., ki si bo prizadevalo za higieno in čistoč.
Dotrajani prostori lendavskega Rdečega križa
Območno združenje Rdečega križa Lendava pomaga najšibkejšim na 256 kvadratnih kilometrov velikem območju s približno 23 tisoč prebivalci v občinah Črenšovci, Dobrovnik, Kobilje, Odranci, Turnišče, Velika Polana in Lendava.
''Vsak teden pride po pakete z osnovnimi živili povprečno 140 ljudi, vsakič je približno pet novih. Skoraj polovica vseh, ki prihajajo po pomoč, je upokojencev, saj jim nizke pokojnine ne omogočajo dostojnega preživetja. Tega si marsikdo ne predstavlja. Pa tudi tega ne, da morajo ob vsakem vremenu pomoči potrebni na paket čakati zunaj,'' je povedala sekretarka območnega združenja Rdečega Križa Lendava, Natalija Gomzi Jablanovec.
Svoje poslanstvo namreč opravljajo v dotrajanih prostorih nekdanje dvojezične srednje šole, ob osrednji prometnici v Lendavi. Od leta 2005, odkar so šolo preselili v novo zgradbo, pa poslopje propada.
''Zgradba je v takem stanju, kot smo jo prevzeli, nobenih investicij tukaj ni bilo. Elektrika in vse je tukaj odklopljeno in v takih razmerah pač delamo. Prostore nam zamaka, zato smo oblačila preselili v drugi del objekta. Dejstvo pa je, da je cela šola polna razpok. Zlasti na stiku starejše zgradbe in novejšega dela so razpoke kar konkretne. Se bomo pa predvidoma maja preselili v nove prostore nastajajočega novega centra za zaščito in reševanje. V njem so za Rdeči križ predvideni trije skladiščni prostori in majhna pisarna. Nekaj prostorov in predavalnico pa načrtujemo še v prostorih starega gasilskega doma. Takrat bomo lahko tudi bolje delovali v dobro naših uporabnikov, bolj bo poskrbljeno tudi za zdravje prostovoljcev in zaposlenih, ki zdaj delamo v res v težkih razmerah. Najhuje je pozimi: ko je zunaj minus tri stopinje, je v zgradbi minus deset. Tako, da se je treba kar konkretno obleči, da lahko opravljaš svoje delo. Tudi zamaka v tem delu, a smo za silo uredili stvari, da so živila na varnem. Tekstil in obutev pa smo, kot rečeno, preselili v pritlične prostore drugega dela zgradbe,'' je povedala Natalija Gomzi Jablanovec in nam odprla tudi glavni vhod nekdanje dvojezične srednje šole.
''Že takoj ob vstopu v poslopje vidite sledi časa. Zgoraj je še huje. Razpoke zevajo po dolgem in počez, vse odkar je šola zaprla vrata, ni bilo nobenih naložb. In zgradba ni varna,'' je dodala Gomzi Jablanovčeva.
Pogovori med ministrstvom za izobraževanja, znanost in šport ter občino Lendava
''Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je že dne 30. januarja 2015 kot upravljavec nekdanje Dvojezične srednje šole Lendava podalo soglasje za brezplačni prenos celotne nepremičnine na Občino Lendava. Ta prenos v skladu z Zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki ga vodi ministrstvo za gospodarstvo, doslej ni bil izveden. Ministrstvo se je zato lani z Občino Lendava začelo dogovarjati za menjavo nepremičnine nekdanje Dvojezične srednje šole Lendava z drugimi nepremičninami v lasti občine, vendar postopek dogovarjanja še poteka. Z Občino Lendava se ni pogovarjalo o brezplačni oddaji predmetnega poslopja, '' so pojasnili na resornem ministrstvu.
V nekdanji dvojezični srednji šoli varovana stanovanja?
Občina v sodelovanju z domom starejših Lendava namerava poslopje nekdanje dvojezične srednje šole preurediti v varovana stanovanja, v zgradbi pa naj bi bil tudi dnevni center za starejše, je povedal župan Janez Magyar.
''Mi smo aktivno pristopili k izdelavi strategije za ureditev tega območja, ker se nam ne zdi prav, da takšno poslopje praktično v središču mesta propada in kazi podobo kraja. Ker demografski podatki, tako kot velja za regijo nasploh, tudi pri nas niso najbolj spodbudni, saj se prebivalstvi izrazito stara, se v občini spoprijemamo s pomanjkanjem prostora za varstvo starejših. Tako bi, denimo, potrebovali varovana stanovanja in dnevni center za starejše in v ta namen nameravamo preurediti nekdanjo šolo. Zaradi tega bi z ministrstvom za izobraževanje radi čim prej dosegli sporazum glede brezplačnega prenosa zgradbe na občino ali zamenjave objekta, čeprav seveda računamo na brezplačni prenos. Radi bi namreč čim prej pristopili k sanaciji objekta. Ker gre za zajeten projekt tudi s finančnega vidika, bomo poskušali pridobiti denar tudi za razpise in želim si, da bi ga lahko izpeljali še v tem mandatu, '' je sklenil Magyar.
VIR: rtvslo.si
Knjižnica - Kulturni center Lendava je ob pomoči Občine Lendava izdala dvajseto številko multikulturne strokovno-družboslovno-literarnoumetnostne revije Lindua. Publikacija je izraz literarne ustvarjalnosti in kulturnega dogajanja v občini, zajema pa tudi raziskave zgodovine Lendave in okolice. Besedila so v slovenskem in madžarskem jeziku.
Gabriela Zver je za tokratno številko pripravila pogovor s pisateljem Štefanom Kardošem, kresnikovim nagrajencem, ki »v enem mestu spi, v drugem pa dela«. Avtor knjižnih del živi v Murski Soboti, na Dvojezični srednji šoli Lendava pa je profesor slovenščine. Pravi, da je književnost vznemirljiva zaradi možnosti prestopanja mej in vpogleda v nove svetove.
Eseje, študije in kritike so napisali različni avtorji. Zoltan Lendvai Kepe je prispeval povzetek zgodovinske raziskave o 75 letih pridobivanja ogljikovodikov v okolici Lendave. Od štiridesetih let prejšnjega stoletja do devetdesetih let je imelo pridobivanje črnega zlata oziroma nafte in zemeljskega plina osrednjo vlogo v razvoju tega območja, pa tudi v okoliških pokrajinah Madžarske in Hrvaške.
Eva Nađ je razmišljala, zakaj raziskovati gledališko dejavnost, in pri tem dala poudarek dvojezičnemu gledališču v Lendavi med preteklostjo in prihodnostjo. Atilla Pisnjak se je v svojem besedilu posvetil jubilejnemu letu Györgya Zale, ki je bil rojen v Dolnji Lendavi. Aprila lani je minilo 160 let od rojstva znamenitega kiparja, ki je med drugim tudi avtor milenijskega spomenika na Trgu herojev v Budimpešti. Objavili so tudi predstavitev razstave likovnih del Marca Chagalla na lendavskem gradu z naslovom Stvarjenje in Biblija. Avtorica besedila je Katarina Mohar.
Literarna dela so prispevali Lajos Bence, Bela Kralj Szomi, Judit Zagorec Csuka, Peter Pal, Balazs Szalinger, Zlatko Kraljić in Dorian Vida. V sklopu z naslovom Zanimivosti je tudi besedilo Franca Korena Smo v Lendavi imeli kralja?, v katerem predstavlja zgodovino Lendave s poudarkom na zanimivi najdbi, srebrniku dolnjelendavskega bana Nikolaja Haholda. Gabriela Zver je prispevala besedili Cankarjeva stoletnica skozi perspektivo lendavskih gimnazijk in Naj bo lep ta dan, bodi nasmejan, v katerem je predstavila petnajst let delovanja Komornega pevskega zbora Vita iz Lendave. Janja Magdič je v besedilu z naslovom Strici so mi povedali in zadovoljni odšli pisala o literarnem natečaju, ki so ga organizirali lani ob 110. obletnici rojstva pisatelja Miška Kranjca.
VIR: Vestnik.si
V pripravljalni tekmi, zaprti za javnost, so nogometaši drugoligaške Nafte 1903 v športnem parku Lendava premagali vodilnega tretjeligaša, NK Odranci, z 8 : 1 (3 : 1).
Zanimivo je, da so kljub obilici zadetkov v svoji mreži prvi povedli ravno Odranci, ko je bil v 12. minuti strelec David Vinkovič.
A v močnem vetrovnem vremenu so nato precej popustili in Lendavčani so od 20. minute naprej prišli do pravih strelskih vaj, eden od njihovih zadetkov (4 : 1) pa je bil dosežen iz enajstmetrovke.
Strelci za Nafto:
Bence Grabant 2, Sašo Bizjak, Zsolt Balasz, Marko Malešević, Alen Ploj in Roland Paku.
VIR: Vestnik.si / Foto: Jure Z.
Na pobudo Občine Lendava je nastala zgodbica o Vinarkovem stolpu, ki njeno objavo v knjižni obliki na podlagi razpisa v okviru priprav na kandidaturo Lendave za Evropsko prestolnico kulture 2025 tudi finančno podpira.
Avtorica slikanice Vinarkov stolp je Lendavčanka Miša Gerič Spacapan. V njej je predstavljena zgodba o Vinarku in stolpu, v njej pa nastopajo štorklja, vinogradnik Miško in škrat Vinarko. Knjiga je na prodaj v trgovinici stolpa, obiskovalci pa si slikanico v povečavi lahko tudi ogledajo in jo preberejo v razstavnih vitrinah kupole stolpa. Ilustracije je prispeval Peter Orban, ki prav tako izhaja iz lendavskega okoliša.
Kratek video si lahko pogledate na naslednji povezavi: https://www.facebook.com/vinariumlendava/videos/398885840915362/
VIR: Pomurec.com
Očitki zaradi Horvathove kolumne v manjšinskem tedniku Nepujsag in zaradi domnevne nezdružljivosti funkcij.
Ferenc Horvath, na zadnjih parlamentarnih volitvah prvič izvoljeni poslanec madžarske narodnostne skupnosti v Sloveniji, ima v Attili Kovacsu, Madžaru iz Dobrovnika, zelo vztrajnega kritika. Nazadnje se je Kovacs spotaknil ob Horvathovo kolumno v manjšinskem časopisu Nepujsag.
Horvath je v omenjenem manjšinskem tedniku v madžarskem jeziku v zadnji kolumni zapisal, da so prekmurski manjšinski mediji preveč kritični do Madžarske in do tamkajšnjih oblasti ter premalo do slovenske države in vlade. »Moje prepričanje je, da bi bilo skupno nastopanje proti vsakokratni oblasti za zaščito naših pravic učinkovitejše in predvsem uspešnejše. Med nami so in tudi morajo biti nesoglasja, vendar če navzven ne tvorimo skupne sile, potem to močno zmanjša sicer našo prisotno moč,« je napisal Horvath.
Kovacs je na vsebino kolumne v pismu te dni opozoril celo kabinet predsednika vlade Marjana Šarca, vendar so nam od tam odgovorili, da tudi za narodnostna poslanca velja ustavno določilo, da so poslanci predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila. »Razumljivo je, da se poslanec narodnosti zavzema tudi za interese njegovih sonarodnjakov, predvsem za višja finančna sredstva, toda to mora početi čim bolj argumentirano,« pravijo.
Ferenc Horvath odgovarja: »Gospod Kovacs vse moje izjave razlaga tako, kot to njemu ugaja. V mojem zapisu sem samo izrazil željo, da bi pri morebitnih nesoglasjih o neizpolnjevanja zakonskih obveznosti med narodno skupnostjo in vlado ter drugimi državnimi ustanovami narodnostni mediji morali podpirati interese narodne skupnosti (in ne mene osebno!), tako kot so, na primer, vsi slovenski mediji v arbitražnem sporu med Slovenijo in Hrvaško nedvoumno podprli stališče slovenske.
Funkciji sta in nista nezdružljivi
Je pa letos Kovacs Horvathu očital še nekaj. Preden so Horvatha njegovi sonarodnjaki januarja letos še za tretji mandat izvolili za predsednika sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti, je trdil, da ta funkcija ni združljiva s funkcijo poslanca. Svoje pomisleke je posredoval tudi Komisiji za preprečevanje korupcije in državnemu zboru, vendar se KPK z zadevo najprej ni hotela ukvarjati, mandatno-volilna komisija državnega zbora pa je ugotovila, da po določilih zakona o poslancih omenjeni funkciji nista nezdružljivi.
Pozneje se je senat KPK zadeve lotil ter v teh dneh objavil mnenje in priporočilo, v katerem ugotavlja, da Horvathovi funkciji, če bi ju tehtali po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, ne bi bili združljivi, a ker je ta zakon subsidiarne narave, nad njim prevlada zakon o poslancih, ki pa teh funkcij ne definira kot nezdružljivih. Senat KPK je zato državnemu zboru priporočil, da določbe zakona o poslancih s področja nezdružljivosti funkcij ter dejavnosti poslancev uskladi z določili zakona o integriteti in preprečevanju korupcije »na način, da se kar najbolj prepreči koncentracija različnih funkcij v eni in isti osebi, saj to lahko pomeni tudi tveganje za korupcijo«.
V državnem zboru so potrdili, da so prejeli priporočilo KPK: »Posredovali smo ga članom delovne skupine za pripravo morebitnih sprememb zakona o poslancih.«
VIR: delo.si FOTO: Jože Pojbič/Delo
V šolski amfiteatralni predavalnici je najprej vsem osnovnošolcem in njihovim staršem ravnateljica Silvija Hajdinjak Prendl predstavila šolo, pripravili pa so tudi krajši kulturni program.
Po uvodnem delu so se šolarji po učilnicah seznanili s posameznimi izobraževalnimi programi, ki jih zanimajo. Na predstavitvi so ob profesorjih sodelovali še dijaki in bivši dijaki šole.
Šolarjem, bodočim dijakom, so skušali predstaviti programe na zanimiv način, je povedala ravnateljica. Razpisali bodo petnajst izobraževalnih programov. Ob splošni gimnaziji so to še štiriletni strokovni programi kemijski tehnik, strojni tehnik in ekonomski tehnik, trije programi poklicno-tehniškega izobraževanja in osem programov srednjega poklicnega izobraževanja.
VIR: Vestnik.si
V Lendavi, je v soboto, 9. februarja 2019, potekal 44. Pokal Lendava, ki ga je organiziral Judo klub Lendava. V borbah so se pomerili judoisti iz starostnih skupin U21, U16, U14, U12 in U10. Udeležili so se ga judoisti iz Avstrije, Madžarske, Romunije, Srbije in Slovenije. Skupno je tekmovalo 261 tekmovalcev iz 36 klubov.
Rezultati Judo kluba Lendava:
U 21
1. mesto Kulčar Vita (-48 kg)
U16
3. mesto Žerdin Luka (-55 kg)
3. mesto Mlinarič Maj (-73 kg)
5. mesto Kovač Mia (-44 kg)
4. mesto Berki Tiana (-57 kg)
U14
3. mesto Kovač Alex (-50 kg)
2. mesto Gabor Ria (-40 kg)
1. mesto Maučec Tinaja (-52 kg)
1. mesto Tkalec Vanessa (-63 kg)
U12
5. mesto Čeh Jakob (-32 kg)
3. mesto Žerdin Gašper (-35 kg)
2. mesto Čeleš Gal (-38 kg)
3. mesto Čeh Jure (-46 kg)
1. mesto Horvat Daša (-27 kg)
3. mesto Horvat Neža (-44 kg)
3. mesto Kardoš Lea Luna (-48 kg)
U10
3. mesto Čeleš Jaš (-24 kg)
4. mesto Pavšer Staš (-24 kg)
5. mesto Podgorelec Oto (-24 kg)
2. mesto Čeh Miha (-27 kg)
2. mesto Grut Žiga (-29 kg)
2. mesto Mikolič Jaka (-32 kg)
1. mesto Horvat Domen Tian (-46 kg)
EKIPNE UVRSTITVE:
1. mesto NOVOSADSKI JUDO KLUB – 151 točk
2. mesto JK LENDAVA – 139 točk
3. mesto JK BEŽIGRAD – 108 točk
4. mesto JK MURSKA SOBOTA – 91 točk
5. mesto RENTGEN KANIZSA – 88 točk
Vir: pomurec.com
Kadrovniki ne počivajo niti v Lendavi, kjer so včeraj predstavili dva nova obraza, ki bosta pomagala Lendavčanom v boju za vrh drugligaške razpredelnice.
Na desnem bočnem položaju je Lendavčane okrepil 22-letni Peter Grabant, ki je svojo pot pričel pri Szepetneku. Grabant je igral še za 1866 Mav, Nagykanizso, Haladas in Sopron, v Lendavo pa je prišel iz madžarskega drugligaša Dorogija. Bočni branilec je z Lendavčani sklenil sodelovanje do junija 2021.
Druga okrepitev je 30-letni napadalec Zsolt Balazs, ki prihaja v Lendavo na posojo iz madžarskega ZTE-ja. ZTE in Nafta sta se dogovorila za 6 mesečno posojo. Zsolt je prve nogometne korake naredil prav pri ZTE-ju, igral pa je še v Kecskemetu, Paksu, Honvedu in Siofoku.
Lendavčane čaka danes v sredo ob 19.30 še četrta pripravljalna tekma, ko se bodo na igrišču z umetno travo v Lendavi pomerili z madžarskim tretjeligašem Tarr Andrashido.
VIR: snportal.si
Iskanje kupca v stečajnem postopku za bioplinarno, zemljišča in sončno elektrarno se nadaljuje.
Agencija za okolje je podjetju Ecos center odvzela okoljevarstveno dovoljenje (OVD) za lendavsko bioplinarno. To lahko pomeni korak bližje uresničitvi zahteve okoliških prebivalcev in lokalne skupnosti, da se nedelujoča bioplinarna, od katere se je poleti 2017 širil neznosen smrad, dokončno zapre. Bioplinarna se zdaj prodaja v stečajnem postopku lastniško povezanega podjetja Ecos.
Pričakujejo pritožbo
Razlog za odvzem OVD je bila ugotovitev, da upravljavec ni v roku izvršil pravnomočne odločbe pristojnega inšpektorja o uskladitvi obratovanja naprave s pogoji iz okoljevarstvenega dovoljenja.
"Agencija še ne razpolaga s podatkom, kdaj in ali je bila odločba upravljavcu vročena (povratnica o vročitvi še ni prispela), zato je prezgodaj govoriti o tem, kdaj bo odločba pravnomočna," so nam sporočili iz okoljske agencije. Možnost pritožbe so namreč doslej člani družine Jožefa Pavlinjeka kot lastniki obeh povezanih podjetij zmeraj izkoristili.
Kronično neplačevanje
Podjetje Ecos, ki je od oktobra 2017 v stečajnem postopku, je OVD za predelavo odpadkov decembra 2016 preneslo na povezano podjetje Ecos center. To je s tem prevzelo tudi upravljanje naprave, v najemu pa jo je imelo tudi po začetku stečajnega postopka podjetja Ecos. Stečajni upravitelj Matjaž Nanut, ki je podpisal najemno pogodbo, je v svojih poročilih ves čas ugotavljal, da podjetje Ecos center ne poravnava najemnine v višini približno pet tisoč evrov na mesec, v zadnjem poročilu, objavljenem 30. januarja letos, pa je navedel, da je upravljavska pogodba prekinjena zaradi neplačevanja najemnine in poravnavanja stroškov ter zaradi več ugotovljenih nepravilnosti. Bioplinarni je namreč grozil odklop električne energije, zato je omrežnino namesto najemnika plačal stečajni dolžnik. Prav tako je bilo treba na novo skleniti pogodbo o dobavi električne energije.
Stečajna masa podjetja Ecos se bo prodajala v kompletu
Čeprav odvzet OVD nima velikega vpliva na potek stečajnega postopka, ker bo moral kupec naprave okoljsko dovoljenje prenesti na novega upravljavca in pri tem izpolnjevati enake pogoje, kot če bi dovoljenje pridobival na novo, je učinek tega vendar pomemben. Spomnimo namreč na razburjenje javnosti, ko je ministrstvo za okolje in prostor marca lani zaradi pritožbe razveljavilo odločbo Agencije za okolje, s katero je novembra 2017 na osnovi inšpekcijskih ugotovitev za sporno lendavsko bioplinarno razveljavila OVD.
Po dveh neuspelih javnih dražbah se bo zdaj premoženje stečajnega dolžnika, torej bioplinska naprava, zemljišča v Lendavi in Šalovcih ter sončna elektrarna, prodajalo kot celota z zbiranjem ponudb.
VIR: vecer.com / Majda H. / Foto Nataša J.