Podrobnosti
Kategorija: Novice

Nafta Lendava: Tožilec umaknil obtožnico

Zoper Cveta Žalika in Borisa Šveca, nekdanja direktorja Nafte Petrochem in krovne družbe Nafte Lendava, in Snežano Bokan Kuprivec, nekdanjo direktorico Eko Nafte, ki so bili obtoženi zlorabe položaja in zaupanja pri opravljanju gospodarske dejavnosti, je višji državni tožilec Drago Farič zaradi pomanjkanja dokazov danes umaknil obtožni akt.

Višji državni tožilec Drago Farič, ki je zaradi domnevne zlorabe položaja in zaupanja pri opravljanju gospodarske dejavnosti, preganjal Cveta Žalika in Borisa Šveca, nekdanja direktorja Nafte Petrochem in krovne družbe Nafte Lendava, je proti obtoženima umaknil obtožnico. Kot je pojasnil Farič, je izvedeni dokazni postopek, v katerem sta se direktorja zagovarjala, zaslišanih je bilo več kot 20 prič, stečajna upraviteljica in sodna izvedenka Alenka Gril pa je izdelala in kasneje še dopolnila izvedensko mnenje, pokazal, da obtožena nista ravnala s »krivdno obliko direktnega naklepa.«

Da sta Žalik in Švec, kot je pokazal dokazni postopek, dejansko poskušala reševati obstoječe stanje v skupini Nafta, je še razložil višji tožilec. Farič je tudi za Snežano Bokan Kuprivec, nekdanjo direktorico Eko Nafte, menil, da je ravnala kot oba direktorja. Sodniku Stanislavu Jugu tako ni ostalo drugega, kot da je za vse tri izrekel zavrnilno sodbo.

Farič je Žalika in Šveca sicer preganjal, ker sta od novembra 2011 do julija 2012 tovarni družbi Lesna Tip Otiški Vrh še vedno dobavljala lepilo, ki ga je izdelovala Nafta Petrochem, čeprav Lesna Tip ni poravnavala svojih obveznosti v dogovorjenih plačilnih rokih. Tako naj bi bila Nafti Petrochem povzročila za 233 tisoč evrov škode. Švec in Žalik sta se v zagovoru branila, da bi brez poslovanja z Lesno Tip Nafta Petrochem že mnogo prej končala v stečaju. Za vse poteze pa sta imela soglasja nadzornega sveta.

Nekdanji direktorici Eko Nafte Snežani Bokan Kuprivec je Farič očital, da je aprila 2011 odredila, da iz rezervoarjev, v katerih Eko Nafta skladišči gorivo Zavoda RS za blagovne rezerve, v svoje, torej rezervoarje Eko Nafte, prečrpajo 120 tisoč litrov dizelskega goriva. Inventura v Eko Nafti naj bi bila namreč pokazala, da družbi manjka 120 tisoč litrov nafte, zaradi carinskega in trošarinskega pregleda pa so morali manjkajoče količine nafte nadomestiti.

Cveto Žalik je bil direktor Nafte Lendava od avgusta 2010 do marca 2013, Boris Švec pa prvi mož hčerinske družbe Nafte Petrochem - septembra 2014 je ta končala v stečaju - od decembra 2010 do decembra 2013. Po razrešitvi Žalika in Šveca sta skupino Nafta spomladi 2013 prevzela Robert Serec in Dušan Stopar. Čez slabo leto je Serec, ki je bil direktor Nafte Petrochem, nato prevzel vodenje Pomurskih mlekarn, Stoparja pa so januarja 2016 razrešili z mesta direktorja skupine Nafta Lendava. Sicer je bila Nafta Lendava s hčerinskimi družbami v preteklosti z več kot 2000 zaposlenimi eden od paradnih konjev gospodarstva v pokrajini ob reki Muri, danes pa ima pod svojim krovom tri družbe - Eko Nafto, Nafto varovanje in požarno varnost ter Geoenergo - z le peščico zaposlenih.

»Zateklo me je obstoječe stanje. Prepričana sem tudi, da je nekdo za mojim hrbtom manipuliral z naftnimi derivati, kot so to očitno počeli že v preteklosti. Ničesar nisem prikrivala, ampak reševala, dokler me julija 2013 niso razrešili,« se je na sodišču branila Bokan Kuprivčeva.

Stroške sojenja, ki se je začelo februarja 2017, bodo plačali iz državnega proračuna.

VIR: vestnik.si / A. Bedek

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Na tradicionalnem dobrodelnem koncertu Vlada Kreslina v organizaciji LIONS in LEO kluba Lendava-Lendva, tokrat zbirali sredstva za devetletnega Marka, ki trpi za cerebralno paralizo 1. stopnje.
Mark Mlakar je devetletnik iz Doline pri Lendavi, ki trenutno obiskuje tretji razred na Dvojezični osnovni šoli I Lendava.

Mark je bil rojen v 32. tednu in kmalu po porodu mu je iz neznanega razloga počila žilica v glavi. Zdravniki so postavili diagnozo cerebralna paraliza 1. stopnje ter staršema pojasnili, da bo njun otrok gibalno oviran, saj so možganske krvavitve prizadele gibalni del možganov.

Mark je shodil pozno oziroma nekje po drugem letu, sprva pa je hodil zgolj po prstih. Kmalu za tem je prestal prvo operacijo, pri kateri so mu zdravniki podaljšali tetive. Po operaciji se je hoja bistveno izboljšala, a se je težava pozneje ponovila. Mark je postajal vse bolj sključen, nekoliko so mu pomagali v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu (URI) Soča.

Letos septembra je prestal težji operativni poseg SDR – selektivno dorzalno rizotomijo. S tem posegom so segli v živčevje v hrbtenjači in mu sprostili skrčene mišice, ki jih je treba raztezati, da ne bi prišlo do ponovnega krčenja mišičevja in s tem posledično do pokrčene hoje.

Obsežna rehabilitacija in veliki stroški
Po operaciji se je začela devettedenska rehabilitacija v URI Soča, kjer se je znova učil hoje. Vendar je to le začetek; Mark bo potreboval še veliko fizioterapij in vodne telovadbe, s čimer bo njegova hoja postala stabilnejša.

Zdravstvena zavarovalnica Marku krije le dve fizioterapiji mesečno v Splošni bolnišnici Murska Sobota, kar pa je veliko premalo. Mark bi namreč za normalno in čim boljše okrevanje potreboval vsaj tri fizioterapije tedensko, kar pa predstavlja velik finančni strošek.

Vlado Kreslin in Mali bogovi napolnili dvorano
Pomurje se je tako že pred časom odzvalo z akcijo zbiranja plastičnih zamaškov in prostovoljnih prispevkov, zdaj pa so na pomoč priskočili še v Lions klubu Lendava in Leo klubu Lendava, kjer so v sodelovanju s KKC Lendava in KŠL Lendava pripravil že tradicionalen dobrodelni koncert Vlada Kreslina.

VIR: sobotainfo.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Glasbena šola Lendava je v lendavski gledališki in koncertni dvorani premierno uprizorila baletno predstavo Labodje jezero v izvedbi baletnega oddelka šole.

Predstava o princu Siegfriedu, ki v gozdu zagleda belo labodko, ki se spremeni v čudovito dekle, je nastala pod mentorstvom in v koreografiji Vanesse Kreslin. Za sceno in tehnično izvedbo je poskrbel kolektiv Glasbene šole Lendava, kostume pa je sešila Cecilija Kreslin. V vlogi belega laboda Odette so v odlomkih iz najbolj znane baletne predstave nastopile Manja Horvat, Petra Olah in Ana Kotnjek. Črni labod Odile pa sta bili Tessa Timar in Korina Pleh. V vlogi princa Siegfrieda je nastopil Vid Kavaš,

čarovnik Rothbart je Svit Čuš Sobočan, Tutor pa Ksaver Pratnekar.
V predstavi je nastopilo vseh 68 učencev baletnega oddelka, kar je rekordno število doslej. Število učencev oddelka se iz leta v leto povečuje, je povedala Vanessa Kreslin, želeli pa bi, da bi med njimi bilo več fantov. Zadnje štiri leta pripravljajo samostojne gledališke predstave, je dodala ravnateljica šole Hajnalka Magyar, te pa v Lendavi izvajajo tudi za osnovne šole in vrtce. Lani so

gostovali s predstavo tudi v Gledališču Park v Murski Soboti, kjer so nastopili za šolarja tamkajšnjih osnovnih šol.

VIR: vestnik.si / Jože Gabor

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Lendavski župan Janez Magyar slovenski vladi poslal pobudo za vzpostavitev železniške povezave med Redicsem - Lendavo - Beltinci. So podobnosti dogodkov v preteklosti z aktualnim dogajanjem okrog gradnje Emonike v Ljubljani ter ponovnim zavzemanjem za železniško povezavo z Madžarsko preko Lendave slučajne? 

Lendavski župan Janez Magyar je slovenski vladi poslal pobudo za vzpostavitev železniške povezave med Redicsem - Lendava - Beltinci, v vednost pa tudi Zavodu za blagovne rezerve, Petrolu, podjetjem v lendavski industrijski coni in območni obrtno - podjetniški zbornici v Lendavi. V dopisu je navedel, da ima Lendava zdaj železniško povezavo le do Čakovca ter na kratko povzel pretekla prizadevanja, da bi Lendavo spet povezali z železnico proti Madžarski do Redicsa ter s preostalo Slovenijo s progo do Beltinec, kjer bi se povezala s slovenskim železniškim omrežjem. Poudaril je, da mora biti razvoj Luke Koper slovenski vladi prioriteta in da bi s to povezavo še povečali obseg njenega delovanja. S to povezavo pa bi, kakor še navaja, prebivalce teh krajev, ki letos obeležujejo 100. obletnico priključitve Prekmurja matični domovini, povezali z ostalo Slovenijo. Slovensko vlado tako poziva, da v železniški povezavi prepozna slovenski interes in jo vabi, da se na morebitnem obisku v Lendavi seznani s stališči vseh zainteresiranih deležnikov za vzpostavitev povezave Redics - Lendava - Beltinci.  Dopisu je priložen tudi sklep lendavskega občinskega sveta z marčevske seje, s katerim se zavzema za omenjene železniške povezave.

In kdo so zainteresirani deležniki, ki bi se želeli udeležiti pogovorov z vlado o železniški povezavi? Na slovenski strani so to ob lendavski občini še Zavod za blagovne rezerve in Petrol, ki imata v Lendavi skladišče naftnih derivatov, rezervoarje pa polnijo in praznijo z blagom, ki ga prepeljejo s cisternami po železnici do Čakovca. Železniška povezava bi bila v interesu tudi nekaterih lendavskih gospodarskih družb, vendar odvisno od njihove dejavnosti in prednosti, ki bi jih imeli od tega v primerjavi s prevozom po avtocesti.

Že od nekdaj pa je sedem kilometrov dolga železniška povezava med Redicsem in Lendavo (od tega 4,5 kilometrov na območju Slovenije) v velikem interesu tudi Madžarske. Ob tem spomnimo, da sta bila avgusta 2007 za to povezavo na pobudo Zalske županije izdelani predinvesticijska zasnova in študija variant, katerih pripravo je plačala Evropa, in da je oktobra tega leta  v Lendavi potekalo delovno srečanje vlad Slovenije in Madžarske. Kot stranski dogodek pa se je odvil podpis pogodbe med Slovenskimi železnicami in podjetjem TriGranit iz Budimpešte o gradnji Potniškega centra Ljubljana, kateremu so prisostvovali ministri obeh držav za finance in promet.
Pred tem se je leta 2004 v Lendavi že oblikoval tudi konzorcij podjetij kot zasebnih vlagateljev v progo do Redicsa, v Beltincih pa je marca 2008 Luka Koper podpisala pogodbo o gradnji distribucijskega centra Panonija v Beltincih z enoto v Dolgi vasi.

So podobnosti z aktualnim dogajanjem glede gradnje Emonike v Ljubljani in vstopom madžarske bančne skupine OTP v projekt ter ponovnim zavzemanjem za železniško povezavo z Madžarsko preko Lendave slučajne? 

VIR: vestnik.si / Majda H. / Foto: Mataša J.

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Ascent napovedal pridobitev dovoljenja za črpanje zemeljskega plina v Petišovcih, tožbe in odškodninske zahtevke
Za nameravano ponovno aktivacijo dveh plinskih vrtin na petišovskem plinskem polju s hidravličnim lomljenjem (frackingom) je treba predhodno izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Tak sklep je 8. marca sprejela Agencija RS za okolje (ARSO). Odločitev je pomembna za načrte britanske družbe Ascent Resources, ki želi povečati obseg pridobivanja plina iz dveh plinskih vrtin, Pg-10 in Pg-11 A.

Kaj je torej ključna ugotovitev okoljske agencije, ki je svoj sklep obrazložila s številnimi strokovnimi mnenji na kar 24 straneh? "Gre za poseg v okolje, ki se izvaja pod površino. Glede na to, da se bodo uporabljale nevarne snovi (ne glede na to, da gre za majhno količino), se brez izvedbe predvidenih ukrepov ne morejo izključiti pomembni vplivi na okolje, predvsem na varovana območja," so zapisali. Vlagatelji so sicer za zmanjšanje vplivov na okolje že predvideli določene ukrepe, vendar pa tega v predhodnem postopku na okoljski agenciji ni mogoče preverjati. To je mogoče šele v postopku presoje vplivov in izdaje okoljevarstvenega soglasja.

Božič ponuja roko
Kakšne bodo posledice sklepa ARSO za projekt izkoriščanja plina? "V Ascentu verjamemo v potencial črpanja zemeljskega plina. Skupaj z Geoenergom želimo v skladu z zakonodajo pridobiti ustrezna dovoljenja, brez katerih tega potenciala ne moremo izkoristiti," je v odgovoru za naše vprašanje zapisal Dejan Božič, regijski direktor družbe družbe Ascent Resources.

Izpostavil je tudi, da je nizkoogljična družba smer, v katero gre vse več evropskih držav, povpraševanje po zemeljskem plinu pa se je v EU v zadnjih treh letih povečalo za 15 odstotkov: "Povečuje se tudi v Sloveniji (termoelektrarne in toplarne prehajajo s premoga na plin ...)." Spomni tudi, da je enaka tehnologija v Petišovcih prisotna že od leta 1956 in da v tem času ni bilo nobenega dogodka, ki bi predstavljal tveganje za okolje ali ljudi, uporabljajo pa jo tudi v sosednjih državah. Hrvaška krepi kapacitete, s tem pa tudi svojo energetsko neodvisnost, hkrati ima od tega pozitivne javnofinančne učinke. "Enake učinke lahko takšen projekt prinaša tudi Sloveniji, zato upamo, da bo v prihodnje razprava o tem vprašanju bolj temeljila na podatkih, pravih argumentih in dolgoročnih učinkih," še ugotovi Božič.

Sprememba strategije
Njegova pojasnila smo prejeli v torek, 12. marca, torej po tem, ko je upravni odbor družbe Ascent Resources sprejel odločitev o spremembi strategije. Ta predvideva širitev projekta zunaj Slovenije, hkrati bodo ostali dejavni tudi v Sloveniji. In to kljub sporočilu, ki ga je družba najprej objavila na portalu Your Oil and Gas News, da bodo zoper ARSO vložili pritožbo in da v sodelovanju s pravnimi strokovnjaki iz Slovenije in Londona pripravljajo zahtevek za odškodnino, ker da sta ARSO in pristojno ministrstvo kršila zakonodajo in prekoračila predpisane roke.

Morebitni zahtevek za odškodnino naj bi upošteval višino naložbe, ki do zdaj presega 50 milijonov evrov, in prihodnje pričakovane dobičke, ki bi jih lahko ustvarili. Po vsem, kar se je dogajalo novembra lani - napovedih Ascenta, da namerava zaradi postopkov glede pridobivanja dovoljenj raziskati možnost, da bi zoper Slovenijo, okoljsko ministrstvo in ARSO sprožili postopek na sodišču Evropske unije, odstopu direktorja okoljske agencije Joška Kneza zaradi ugotovitev notranjega nadzora o nepravilnostih v postopku in sumu nedopustnega pritiska na zaposlene, grožnjah zdaj že nekdanjemu okoljskemu ministru Juretu Lebnu ... -, je bila reakcija pričakovana. A da bodo državo stisnili v kot še s tem, da ostajajo v Sloveniji, da bodo še naprej vodili postopke za pridobivanje okoljskih dovoljenj in iskali rešitve za projekt v Petišovcih, bi si prej drznili napovedati le redki. Investitorji namreč ves čas vedo, da bodo težko prišli do okoljevarstvenega dovoljenja.

Gorazd Marinček skupaj z okoljevarstveniki nasprotuje tako črpanju plina kakor postavitvi nove centralne plinske postaje za njegovo čiščenje. Ali bo takšna odločitev britanske družbe zdaj zasukala še politično razpoloženje? Leben, ki je projektu odločno nasprotoval, ni več minister, država pa je posredno vpeta v posel tudi preko Nafte Lendava in Petrola.

VIR: Vecer.com / Majda Horvat

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Madžarski narodni praznik v Lendavi so obeležili z osrednjo prireditvijo v gledališki in koncertni dvorani, pred tem pa so predstavniki madžarske narodne skupnosti in gostje položili vence pri spominskem obeležju Szechenyija in Kossutha v starem mestnem jedru Lendave.

S prireditvijo so se spomnili na marčevsko revolucijo in osvobodilni boj na Madžarskem. Ob položitvi vencev je po krajšem kulturnem programu navzoče najprej nagovorila predsednica sveta Madžarske samoupravne narodne skupnosti občine

Lendava Judit Vida Törnar, ki je ob spominu na marčevsko revolucijo na Madžarskem leta 1848 in 1849 poudarila pomen takratnih dogodkov in vrednot, na katerih temeljijo sedanji odnosi. Župan občine Lendava Janez Magyar pa je povedal, da v lokalni skupnosti ljudje živijo v sožitju ter da z jezikom, kulturo in dediščino bogatijo to pokrajino.

Na osrednji slovesnosti v gledališki in koncertni dvorani so v kulturnem programu, ki so ga pripravil v organizaciji Zavoda za kulturno madžarske narodnosti Lendava, nastopili otroci iz dvojezičnih vrtcev in učenci dvojezičnih osnovnih šol ter kulturni ustvarjalci iz dvojezičnih občin. Zbrane je najprej nagovoril predsednik sveta Pomurske samoupravne narodne skupnosti Ferenc

Horvath, ki je povedal, da številni Madžari v Prekmurju doživljajo ohranitev svojega maternega jezika in kulture kot plemeniti cilj. Predsednik odbora za zunanjo politiko Državnega zbora Madžarske Zsolt Nemeth pa je rekel, da je s pomladjo narodov leta 1848 tudi Evropa postala bolj razvita, sodobna, demokratična, meščanska, svobodna in enakopravna.

VIR: vestnik.si / Jože Gabor

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Učenci glasbenih šol Lendava in Lenti so včeraj pripravili skupni koncert na odru Gledališke in koncertne dvorane Lendava.

Mladi glasbeniki in njihovi mentorji so za navzoče pripravili bogat program s šestnajstimi različnimi točkami.
V treh točkah s plesi iz baleta Labodje jezero so se predstavile mlade baletke Glasbene šole Lendava.

V ostalih točkah pa so učenci obeh šol pokazali svoje znanje igranja instrumentov. Navzoči so tako lahko prisluhnili solistom, duetom, skupinam ter tudi dvema orkestroma.

VIR: Fotogalerija: www.pomurec.com/vsebina/51723/

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Vedno več stanovalcev potrebuje pomoč pri okrevanju po zlomih in pri ohranjanju psihofizičnih sposobnosti, vse več se jih zanjo tudi odloči

Dom starejših Lendava ima novi prostor za fizioterapijo. "To je za nas zelo pomembna pridobitev," je povedal direktor doma Franc Špilak. Vedno več stanovalcev namreč potrebuje pomoč pri okrevanju po zlomih in pri ohranjanju psihofizičnih sposobnosti, vse več pa se jih zanjo tudi odloči. Prav zato so že doslej tej oskrbi posvečali posebno pozornost in zaposlili dve fizioterapevtki, čeprav bi jim po normativih pripadala le ena, zdaj se torej veselijo še novega in sodobno opremljenega prostora, ki je poleg sobe za delovno terapijo.

Le za stanovalce
Novi prostor je trikrat večji od dosedanjega, skupinskih vaj se lahko udeleži kar 15 stanovalcev. Za zunanje uporabnike fizioterapevtskih storitev ne izvajajo in tega niti ne nameravajo. "Naš namen je posvetiti se stanovalcem," je povedal Špilak. V domu biva 179 stanovalcev, zanje skrbi 110 zaposlenih, od teh deset prek javnih del.

Gradnja prizidka se je začela maja lani, dela pa je v dobrih osmih mesecih opravilo lendavsko gradbeno podjetje Legartis. Gradbena dela so stala 186 tisoč evrov, približno 50 tisoč evrov pa so namenili za opremo in nove aparature, skupaj torej približno 240 tisoč evrov. Novi prostor za fizioterapijo je velik 167 kvadratnih metrov, s prizidkom pa so pridobili dodatne prostore v kleti.

S tem se naložbe niso končale. V naslednjih dveh letih nameravajo preurediti še zadnjih pet sob, v katerih še imajo po štiri postelje, v dvoposteljne, hkrati s tem bodo uredili prostore za gospodinjsko skupnost.

Večina stanovalcev v Domu starejših Lendava je z območja lendavske upravne enote, le dvanajst odstotkov jih prihaja od drugod, od drugod tudi prejmejo največ vlog za sprejem. Če ni posebnih zahtev glede standarda, je posteljo v tem domu mogoče dobiti v približno dveh mesecih, pri čemer imajo prednost starostniki iz okolice.

Breme vse večje
Zaradi dviga plač zaposlenih so s februarjem tudi v Lendavi podražili osnovno oskrbo za 1,8 odstotka in zahtevno oskrbo (oskrba štiri) za 2,5 odstotka. V to podražitev še niso zajeti drugi stroški, ki so prav tako višji, upoštevali jih bodo pri naslednji podražitvi, predvidoma aprila, in potem zaradi novega dviga plač zaposlenih še enkrat jeseni.

Špilak priznava, da je breme stanovalcev pri plačevanju oskrbe že dolgo preveliko in se še povečuje. Dom ima tri vrste prihodkov: za zdravstvene storitve prejema denar od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, oskrbnino plačujejo stanovalci, nekaj pa zasluži s tržno dejavnostjo. Pred približno petnajstimi leti so prihodki za zdravstvene storitve v strukturi vseh prihodkov doma pomenili približno 40 odstotkov, zdaj pa že manj kot 30, kar pomeni, da je treba tako kot drugod višje stroške pokrivati z dražjo oskrbnino.

"V Sloveniji že primanjkuje zdravstvenega in negovalnega kadra, čeprav pri nas tega še ne čutimo. To delo pa mora biti cenjeno in tudi primerno plačano. Toda tega bremena v nedogled ne moremo prelagati na stanovalce. Ob tem pa na zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bi lahko rešil nekatera vprašanja glede financiranja, čakamo že zelo dolgo," še pove Špilak.

Res je, da nekateri upokojenci in njihovi svojci zaradi cenejše oskrbe izberejo domove na Hrvaškem, a nekateri se že vračajo. Tam namreč ne morejo uveljavljati pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, ob bolezni pa tudi težje pridejo do svojega zdravnika.

VIR: seniorji.info / Majda Horvat

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Na zadnji seji Občinskega sveta Občine Lendava so svetniki med drugim obravnavali tudi predlog uskladitve ekonomske cene programov Vrtca Lendava.

Zaradi povišanja plač v javnem sektorju oziroma aneksa h kolektivnim pogodbam in uvrstitve delovnih mest v višje plačne razrede so se cene vrtca povečale že v številnih občinah po Sloveniji in tudi v Pomurju. Na zadnji seji pa so podražitev cene vrtca potrdili tudi lendavski svetniki.

Kot so zapisali na spletni strani Občine Lendava, so bile do sedaj veljavne cene programov Vrtca Lendava potrjene lansko leto maja. Zaradi prej omenjenih sprememb, ki vplivajo na povišanje stroškov dela pa je bila nujno potrebna uskladitev cen programov Vrtca Lendava. Stroški dela namreč predstavljajo bistveni element ekonomske cene ter so zato tudi poglavitni razlog za povišanje cen programov.

Ob ohranitvi subvencije bodo od 1. marca naprej cene programov vrtca za enajst odstotkov višje v oddelkih 1. starostnega obdobja in v kombiniranih oddelkih, za dva odstotka pa se zvišujejo cene v oddelkih 2. starostnega obdobja. Vsa ostala določila glede dodatnih ugodnosti za starše (obračunavanje odsotnosti) in določil glede poslovnega časa pa ostajajo nespremenjena.

Vir: pomurec.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Agencija RS za okolje (Arso) je odločila, da bo za črpanje plina s hidravličnim lomljenjem na Petišovskem polju, ki mu nasprotujejo okoljevarstveniki, treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. To bi lahko zavleklo načrte britanske družbe Ascent Resources, ki želi v Petišovcih v večjem obsegu pridobivati plin.

Kot so navedli v odločbi, danes objavljeni na spletni strani, je Arso ugotovil, da gre v okviru nameravanega posega za spremembo posega v okolje in sicer za spremembo v načinu obratovanja naprave, ki bi lahko imela pomembne škodljive vplive na okolje, zato je treba izvesti predhodni postopek.

Pri nameravanem posegu se bo drenažni radij povečal, izveden pa bo tudi na drugih globinah kot prej. Nekoliko bo spremenjen tudi postopek hidravličnega lomljenja. "Nedvomno gre za poseg, ki bo spremenil fizično stvarnost okolja in ne gre samo za podaljšanje obratovanja brez kakršnih koli fizičnih sprememb," so navedli na Arsu.

Pojasnili so, da se ukrepi za zmanjšanje oz. preprečitev pomembnih vplivov na okolje ne morejo oz. ne smejo upoštevati v predhodnem odločanju. Arso je v odločbi povzel, da je nosilec nameravanega posega sicer večkrat poudaril, da lomljenje ne predstavlja posega v naravo in ga zato ni mogoče presojati skladno z določili pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja.

"Glede na dejstvo, da gre v primeru nameravanega posega za poseg v okolje, ki se izvaja pod površino, glede na to, da se bodo pri izvedbi nameravanega posega uporabljale nevarne snovi (ne glede na to, da gre za majhno količino), se brez izvedbe predvidenih ukrepov ne more izključiti pomembnih vplivov na okolje, predvsem na varovana območja," so zapisali na Arsu.

Gre namreč za lokacijo, bogato z mineralnimi in geotermalnimi podzemnimi vodami in kmetijskimi zemljišči. Britanci so sicer za zmanjšanje vplivov na okolje predvideli določene ukrepe, vendar pa njihovo preverjanje presega okvir predhodnega postopka, saj je to lahko izvedeno šele v okviru postopka presoje vplivov na okolje in izdaje okoljevarstvenega soglasja.

Odhajajoči minister za okolje in prostor Jure Leben je za spletni portal Siol odločitev Arsa pozdravil. "Zagotovo moramo izvesti temeljito presojo vplivov tovrstne tehnologije na naše okolje. Večkrat sem že poudaril, da sam osebno menim, da taka tehnologija nima mesta v Sloveniji. Čas je, da se to vprašanje uredi v slovenski zakonodaji," je dejal.

Odločitev je pozdravil tudi predstavnik okoljevarstvene organizacije Rovo Gorazd Marinček, ki jo je označil kot edino možno pravilno. "Naša pozornost je usmerjena predvsem v varovanje našega naravnega okolja, kar na konkretnem območju vrednotimo kot večjo družbeno korist v primerjavi z vprašljivimi družbenimi koristmi fosilnega energenta in kapitalskimi dobički," je še dejal za STA.

V družbi Geoenergo, ki je v lasti Petrola in Nafte Lendava ter je nosilka energetskega projekta v Petišovcih, so za STA pojasnili, da odločitve Arsa danes še ne morejo komentirati.

Leben je sicer sredi oktobra odredil notranji nadzor nad delom Arsa, s katerim naj bi podrobneje preučili dva postopka, ki ju je agencija vodila v povezavi z načrtovanim črpanjem plina na območju Petišovcev. Med drugim naj bi ugotovili, "ali nad zaposlenimi ni bil izvajan neprimeren pritisk".

VIR: STA.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Velika skupna razstava avstrijskega in japonskega umetnika v Lendavi
Friedensreich Hundertwasser je leta 1961 razstavljal v Tokiu, dela pa si je prišel ogledati tudi Shoichi Hasegawa. Srečanju je sledil premik japonskega umetnika v Pariz, da bi bolje spoznal Zahod, Avstrijca pa sta navdušili vzhodna filozofija in umetnost.

Razstava del vizualnih umetnikov Friedensreicha Hundertwasserja (1928-2000), sicer tudi slavnega arhitekta, in Shoichija Hasegawe (1929) z naslovom Vzhod in Zahod predstavlja izbor stvaritev obeh umetnikov.

Namen razstave je slikovit prikaz srečanja dveh svetov, postavitev v Galeriji–Muzeju Lendava na lendavskem gradu je nastala na osnovi del zasebne zbirke Richarda H. Mayerja.
Friedensreich Hundertwasser (na posnetku), ki se je uveljavil in zaslovel tudi kot arhitekt, je leta 1961 razstavljal v Galeriji Tokio, kjer je požel velik uspeh, tam pa je spoznal tudi Shoichija Hasegawo, ki si je prišel ogledat njegove stvaritve. Foto: AP

Na ogled več kot sto stvaritev.
Rdeča nit razstave je ponazoritev vzajemnega sobivanja dveh svetov, Vzhoda in Zahoda, vzporednice in razlike med njima. Na ogled je 100 grafik, litografij, sitotiskov in lesorezov, razstavo dopolnjujejo akvareli in keramika.

Razstavo je v petek odprl vodja sektorja za nepremičninsko kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo Silvester Gaberšček, ob odprtju so spregovorili podžupan občine Lendava Mihael Kasaš, namestnik veleposlanice republike Avstrije Norbert Hack, namestnica veleposlanika Japonske Keiko Furuta in umetnostni zgodovinar Atilla Pisnjak.

Med velikani na lendavskem gradu
Postavitev je del cikla Velikani svetovne likovne umetnosti na lendavskem gradu, sodi pa v sklop kandidature Lendave za Evropsko prestolnico kulture (EPK) v letu 2025, za katero je mogoče že delovalo, da je pod vprašajem.

Lendavski župan o kandidaturi za EPK
Župan občine Lendava Janez Magyar je zaradi nedavnih razhajanj v ekipi in odhodov iz nje poudaril, da so projektu EPK 2025 povsem zavezani, vendar po njegovih besedah "ta proces ne sme biti delo ožjega kroga ljudi, temveč mora biti vanj vključenih kar se da veliko razmišljujočih, ozaveščenih in zavednih Lendavčanov, ki jim je mar za razvoj Lendave".
Razstava Vzhod in Zahod (Orient & Okzident) je na lendavskem gradu na ogled do 1. septembra. Dotični grad je lani obiskalo več kot 30.000 ljudi, kar je največ doslej, so sporočili iz Lendave.

Po odstopu nekaterih predstavnikov programskega sveta projekta EPK Magyar kot vodja projektnega sveta pravi, da so prejšnji programski svet ukinili in ga razširili v delovne skupine, ki bodo pripravile vse potrebno za vložitev kandidature.

VIR: rtvslo.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Občina na lokaciji nastanitvenega centra želi razvoj, država previdna zaradi možnosti novega vala migrantov.
Več kot tri leta že minevajo od vrhunca begunske krize, ko so bili tudi v Pomurju nameščeni številni prebežniki. Tudi ko so ti odšli, so v Lendavi še lep čas stali šotori, ki niso služili nikomur. Nastanitveni center je zdaj končno le prazen, a država zanj še vedno plačuje najemnino. Zakaj?

Stroški ostajajo
Spomnimo, da so prve šotore v sprejemno-namestitvenem centru Lendava postavili v času prve begunske krize septembra 2015. Njihova namestitvena kapaciteta je znašala 200 prebežnikov, zanje pa je država mesečno odštela več kot 50.000 evrov. Toliko je plačevala tudi naslednjih nekaj mesecev, v času, ko so šotori samevali.

Od novembra 2017 jih ni več, ostajajo pa stroški – resda nekoliko manjši. Pokrito halo z vstopnim hodnikom in stopniščem ter del zemljišča namreč Urad za oskrbo in integracijo migrantov še vedno najema. A prostori samevajo, kar bega tudi domačine.

Občina želi razvoj industrije, država previdna
Lendavska občina si na Industrijski ulici, kjer je nekoč stal nastanitveni center, želi razvoja. Vendar ograjeno zemljišče in objekti ob uvozu na avtocesto niso v njeni lasti, temveč so last podjetja Avto Krka.
 
Kot pojasnjuje Aleksandra Kreslin, v. d. direktorice občinske uprave Občine Lendava, občina želi, da bi se tam v bodoče še naprej razvijala industrijska dejavnost:

»Opozoriti želimo državne oblasti, da se odločijo kako naprej s tem centrom, da se tam res lahko nadaljuje z nekim razvojem.«

Toda pa interesa države ni. Previdna je predvsem zaradi možnosti pojava novega vala migracij.

»V skladu s pogodbo najemamo navedeno lokacijo za eventualno vzpostavitev centra za primer, da pride do povečanega prihoda migrantov v Slovenijo,« odgovarjajo v UOIM.

Mesečno skoraj deset tisočakov najemnine
Urad za oskrbo in integracijo migrantov podjetju Avto Krka tako vsak mesec plačuje 9.811 evrov najemnine.

V Uradu vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov pojasnjujejo, da je najemna pogodba med Ministrstvom za notranje zadeve in podjetjem Avto Krka d.o.o. bila sklenjena 29. oktobra 2015.

»Z ustanovitvijo Urada Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov je bila pogodba s 1.6.2017 prenesena na urad. Najemna pogodba je sklenjena za določen čas, in sicer za dobo 1 meseca in se avtomatično podaljšuje za vsako nadaljnje enomesečno obdobje, v kolikor stranka ne odpove najmanj 15 dni pred iztekom dogovorjenega obdobja.«

Od začetka lanskega leta, ko je urad postal samostojni proračunski uporabnik, pa do danes je podjetju tako bilo izplačano že 143.760,45 evra.

V podjetju Avto Krka medtem pojasnjujejo, da nameravajo na omenjeni lokaciji odpreti oskrbovalni center za vsa vozila in spremljajoče dejavnosti. Ne razkrivajo pa, kdaj naj bi se to zgodilo.

VIR: sobotainfo.com