Koncept EPK v Lendavi zajema še pet partnerskih in dvajset drugih mest, kandidatura pa bo skupni projekt Slovenije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške.

Za uspešno pripravo in prijavo kandidature je potrebno oblikovati usposobljeno strokovno ekipo, v mestu pa se je že  vzpostavila ustrezna raven konstruktivnega pričakovanja in pripravljenosti na izzive projekta.
Že leta 2016 je občina Lendava, kot prva med slovenskimi običami, s pripravami na kandidaturo za prestižni naslov Evropska prestolnica kulture 2025. Ker je to zahteven in večnivojski projekt in nenazadnje tekmovanje, se občinski veljaki zavedajo, da je večina uspešnih mest s pripravami pričela do tri leta pred javnim razpisom. Tega so razpisali letos.

Kriteriji zahtevajo veljavno lokalno strategijo razvoja kulture v mestu, ki mora biti povezana s splošno strategijo razvoja mesta. Priprava ustreznih in kakovostnih strategij terja čas za pripravo in implementacijo.

 Mesto, ki kandidira za Evropsko prestolnico kulture leta 2025, je bogatejše za še eno pridobitev.
Kriteriji zahtevajo visoko stopnjo udeleženosti lokalnega prebivalstva – mnogo kandidatov vključi šole, univerze, mladinske centre, nevladne organizacije ter kulturne organizatorje. Vključiti je potrebno zasebni sektor, tako na področjih kulturnih in kreativnih industrij kot širše.
Za uspešno pripravo in prijavo kandidature je potrebno oblikovati usposobljeno strokovno ekipo, v mestu pa se je že  vzpostavila ustrezna raven konstruktivnega pričakovanja in pripravljenosti na izzive projekta.

Dolgoročna vizija Lendave v kulturi stremi k poziciji mesta kot generatorju novih pristopov, nove energije, razvoja gospodarstva, kulturnega turizma in predvsem pozitivnih učinkov na demografske kazalce in ustvarjanja novih delovnih mest.
Kandidaturo bodo mesta morala vložiti do konca leta, komisija pa bo že februarja 2020 prišla v Slovenijo in preverila pripravljenost mest na kandidaturo.

VIR: delo.si

V zgradbi je tudi kuhinja, uredili so podstrešne prostore, ob večnamenskem objektu pa je tudi parkirni prostor.

V Lendavskih goricah so danes odprli večnamenski objekt, katerega lastnik je občina Lendava, ki je bila tudi investitor, z njim pa bo upravljala Krajevna skupnost Gorice pri Lendavi.

Ob odprtju so pripravili kulturni program. Krajane obeh naselij, ki ležita med vinogradi, Lendavske in Dolgovaške gorice, ter goste, so nagovorili lendavski župan Janez Magyar, predsednik Krajevne skupnosti Gorice pri Lendavi Ivan Denša in članica sveta krajevne skupnosti Olga Kuzma, pozdravil pa jih je tudi predsednik mestne skupnosti Lendava Dušan Zver. Otvoritveni trak sta prerezala Janez Magyar in Ivan Denša.

Janez Magyar je spomnil, da so krajani Lendavskih in Dolgovaških goric pred štirimi ostali brez vaškega doma, ko so začeli z gradnjo razglednega stolpa Vinarium. Vaški dom je stal na lokaciji, kjer je sedaj stolp. Že precej časa pa je samevala in propadala nekdanja karavla na parceli z lepim razgledom po vinogradniški pokrajini in nižini, zato so sklenili, da bodo nove prostore krajevne skupnosti uredili na tej lokaciji.

Z novimi vaškimi prostori krajanov obeh naselij je zelo zadovoljen predsednik Krajevne skupnosti Gorice pri Lendavi Ivan Denša, ki je povedal, da bodo prostore zgradbe uporabljali tudi društva iz Lendave in bližnjih goric, med njimi čebelarsko in planinsko društvo. Večji družabni prostor, ki sprejme devetdeset obiskovalcev bo na voljo za prireditve, delavnice, predavanja, pa tudi za druženje skupin ob praznovanjih.

V zgradbi je tudi kuhinja, uredili so podstrešne prostore, ob večnamenskem objektu pa je tudi parkirni prostor. Denar za opremo, vredno dvajset tisoč evrov, je prispevala krajevna skupnost, ostali denar, okrog 450 tisoč evrov, pa občina Lendava. Ob večnamenskem objektu je predviden še prostor za sodobno kampiranje - glamping, za katerega so že uredili parcelo in zgradili temelje za štiri manjše hiše za bivanje.

VIR: vestnik.si

Občina Lendava tudi letos subvencionira poletno kopanje v Termah Lendava za učence osnovnih šol, dijake in študente.

BREZPLAČNE KARTE
Karte za brezplačno kopanje lahko dvignete od ponedeljka, 1. julija 2019, vsak delovni dan med 9. in 15. uro v Turistično – informacijski pisarni Lendava, Glavna ulica 38 (na lokaciji pod kostanji pri cerkvi sv. Katarine). Za prevzem brezplačnih kart je potrebno prinesti osebno izkaznico, dijaki in študentje pa tudi veljavno dijaško ali študentsko izkaznico. Število brezplačnih kart je omejeno na osem kart.


PLAVALNI TABORI
V poletnih mesecih lahko otroci plavajo, ustvarjajo, se igrajo in so aktivni tudi na plavalnih taborih, ki jih sofinancira Občina Lendava. Za več informacij o poletnih aktivnostih in plavalnih taborih pišite na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.  in Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

VIR: lendavadanes.si

V lendavski gledališki in koncertni dvorani so v sklopu poletnih prireditev Poleti v Lendavo pozdravili poletje z odprtjem razstave, ki so jo naslovili Metuljeva krila, ter s predstavo za otroke uličnega gledališča Čupakabra. 

Razstavo Metuljeva krila je Knjižnica-kulturni center Lendava pripravila v sodelovanju z mentorji in šolarji iz Dvojezične osnovne
šola I Lendava, Dvojezične osnovne šole II Lendava in Dvojezične osnovne šole Genterovci.
 
Ob odprtju razstave je obiskovalce nagovoril podžupan občine Lendava Mihael Kasaš. Šolarji so mile in graciozne metulje, ki so znanilci toplih dni, slikali pod geslom Brez metuljev ni pravega sončnega dne. Naslikani metulji plapolajo tudi nad trgom Györgija Zele v Lendavi, saj so logotip aktivnosti pri kandidaturi Lendave za Evropsko prestolnico kulture 2025.

Po odprtju razstave je bila na odru lendavske gledališke in koncertne dvorane gledališka predstava žonglerske in ognjene skupine Čupakabra. Ta v atraktivnih točkah meša žongliranje in humor v koktajl čustev in smeha. Skozi prizmo cirkusa opazujejo svet in z gibom pripovedujejo zgodbe.

VIR: vesnik.si

V Lendavi je v sredo, 19. junija, potekala slavnostna prireditev ob odprtju prenovljenih prostorov Upravne enote Lendava.

Obnove 50 let stare stavbe lendavske upravne enote so se lotili lani. Zgradbo so ob obnovi tudi energetsko sanirali, obnovili notranjost ter zgradili prizidek z dvigalom, tako, da so prostori upravne enote sedaj lažje dostopni tudi invalidom in starejšim.

Vrednost naložbe je okoli 1,4 milijona evrov, 85 odstotkov priznanih stroškov so evropska nepovratna sredstva. Otvoritve prenovljenih prostorov se je, kot slavnostni govornik, udeležil minister Rudi Medved, ki je ob tem poudaril, da se državna uprava tako na lep način približuje državljanom z dvigom kakovosti storitev, ob tem pa so zaradi boljših delovnih razmer zadovoljni tudi uslužbenci. Minister Medved in načelnik upravne enote Lendava Štefan Gjerkeš sta v družbi lendavskega župana Janeza Magyarja prerezala otvoritveni trak.

VIR:Radio1

Kje se je zataknila koncesija za Terme Lendava?

Terme Lendava je Sava Turizem junija lani prodala madžarskemu državnemu skladu Comitatus-Energia, vendar ta še vedno ni novi lastnik. Posel bo namreč dokončan šele po tem, ko bo izveden prenos koncesije za izkoriščanje termalne vode s sedanjega na novega koncesionarja. A postopki na ministrstvu za okolje in prostor (MOP) še vedno trajajo, pozornosti pa je vredno dejstvo, da so se ti podvojili, čas, potreben za dokončanje postopkov za prenos koncesije, pa se je s tem podaljšal. Kje se je torej zataknilo?

Poročali smo že, da je MOP 22. marca prejelo pobudo za prenos koncesije za izrabo termalne vode za Terme Lendava, vendar je, kot smo izvedeli, pri preučitvi vloge ugotovilo, da je pri nepremičnini, na kateri je ena od treh vrtin, na katere se nanaša koncesija, prišlo do sprememb. V bistvu so ugotovili neujemanje številke parcele, na kateri je za termalno kopališče najpomembnejša vrtina z oznako Lg-1g/97. Ta je v dokumentu oziroma uredbi za koncesijo na parcelni številki 1034/2, dejansko pa gre za parcelo s številko 1034/3. Ta zadnja številka pa je tudi navedena pri nepremičnini (zemljišču), ki ga je Sava Turizem prenesla na novoustanovljeno družbo Terme Lendava, turizem in gostinstvo. Kako je do tega sploh prišlo?

V preteklosti so za termalno kopališče opravljali geodetske izmere z namenom združevanja nekaterih parcel, na katerih je zgrajeno apartmajsko naselje, vendar tega potem niso mogli izvesti zaradi različnih obremenitev, ki so bile vpisane pri posameznih parcelah. Lani, ko so bile umaknjene zastavne pravice, pa so postopek združevanja parcel pripeljali do konca, vendar je potem prišlo tudi do vpisa nove parcelne številke za parcelo, na kateri je, kot rečeno, tudi termalna vrtina. MOP je tako ugotovilo neujemanje dejanske parcelne številke z navedeno v aktu o koncesiji. »Zato je MOP najprej pristopilo k spremembam že obstoječega koncesijskega akta (Uredba o koncesiji za rabo termalne vode iz vrtin Le-1g/97, Pt-20/49 in Pt-74/50 za ogrevanje in potrebe kopališča Terme Lendava), ki je v medresorski obravnavi,« so nam sporočili z ministrstva. Do kdaj bo medresorska obravnava trajala, seveda ni mogoče napovedati, prav tako ne, kdaj bo predlog popravljene uredbe o koncesiji poslan v vladno obravnavo. Dejstvo pa je, da bo šele po tem, ko bo ta postopek pripeljan do konca, MOP lahko nadaljevalo postopek prenosa koncesije. A tudi ta postopek se bo lahko končal šele s predhodnim sklepom vlade o izdaji nove odločbe, po kateri se koncesija za izkoriščanje termalne vode z zdajšnjega koncesionarja, to je Sava Turizem, prenese na novega koncesionarja. Dotlej vodna pravica ostaja zdajšnjemu imetniku.

Po vzoru že izpeljanih prenosov koncesij lahko sklepamo, da je vlogo za prenos koncesije oddala novoustanovljena družba Terme Lendava, na katero je že bil prenesen del premoženja Save Turizma, tudi objekti in naprave, ki so potrebni za izvajanje vodne pravice. V postopku odločanja o upravičenosti prenosa koncesijske pogodbe se preverja, ali je prevzemnik tehnično usposobljen in opremljen za izvajanje dejavnosti kopališča, ali ima uporabno dovoljenje za objekte za dejavnost kopališča in ali ni v postopku prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije. Koncesijska pogodba z novim koncesionarjem se nato sklene za preostanek obdobja koncesije. Koncesijska pogodba za potrebe kopališča Terme Lendava je bila sklenjena leta 2015 za dobo 30 let.

Za delovanje kopališča Terme Lendava je, kot rečeno, najpomembnejša vrtina z oznako Lg-1g/97, ki je na parkirišču pred hotelom Lipa, iz nje pa je dovoljeno po koncesijski uredbi črpati 204.984 kubičnih metrov termalne vode na leto. Vrtina z oznako Pt-20/49 je v Petišovcih tik ob zdajšnji avtocesti, kjer so v preteklosti obstajale tako imenovane mokre ali Petišovske terme, koncesijska pravica do izrabe pa je 56.765 kubičnih metrov vode. Vrtina z oznako Pt-74/50 je južno od vasi Trimlini in ima koncesijo za 28.400 kubičnih metrov termalne vode na leto.

VIR: vestnik.si / Majda H.

Najbolj uspešni devetošolci občine Lendava in odlični učenci, ki zaključujejo nižjo stopnjo izobraževanja na Glasbeni šoli Lendava so se včeraj zbrali na sprejemu v Mestni hiši v Lendavi.

Tradicionalnega sprejema se je udeležilo 23 učenk in učencev iz Lendavske občine. Trije učenci iz Dvojezične osnovne šole Genterovci, ena učenka iz Osnovne šole Miška Kranjca Velika Polana, petnajst učenk in učencev iz Dvojezične osnovne šole I Lendava ter štirje učenci iz Glasbene šole Lendava.

Zbrane je pozdravil župan Občine Lendava Janez Magyar in osnovnošolce pozval, da naj imajo na svoji nadaljnji poti širok pogled in široka obzorja. Nagovorila pa sta jih tudi podžupan dr. Mihael Kasaš in direktorica občinske uprave Aleksandra Kreslin.

Kot so zapisali na spletni strani Občine Lendava, so učenci ob priložnosti prejeli slovenski gledališki abonma in monografijo Lendavčana Štefana Galiča, vrhunskega umetnika, ki bi letos dopolnil 75 let.

MOP potrdil odločbo ARSO o potrebni presoji vplivov na okolje v Petišovcih.

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je z odločbo zavrnilo pritožbo družbe Geoenergo d. o. o. Lendava in potrdilo sklep Agencije RS za okolje (ARSO), s katerim je ta odločila, da je treba za nameravani poseg »vzdrževanje proizvodnosti pri pridobivanju mineralnih surovin na območju k. o. Čentiba in k. o. Petišovci« (t. i. hidravlično lomljenje ali »fracking«) izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje (OVS).

MOP je kot pravilno potrdil stališče ARSO (prvostopenjski organ), da gre v obravnavani zadevi za poseg, ki bi lahko imel pomemben vpliv na okolje, zaradi česar je treba izvesti presojo vplivov na okolje in pred morebitnim posegom pridobiti OVS. Ob tem se je MOP glede na predložena strokovna mnenja, lokacijo posega, oddaljenost nameravanega posega od posameznih vodotokov ter ob upoštevanju, da podzemne vode, podtalnica in kmetijska zemljišča na zadevnem območju nimajo dobrih regeneracijskih sposobnosti, ob upoštevanju načela previdnosti, strinjal s stališčem ARSO, da gre za poseg, za katerega je potrebna presoja vplivov na okolje in pridobitev OVS.

MOP je potrdil ugotovitve ARSO, da se bo drenažni radij povečal in da bo izveden tudi na drugih globinah, kot je bilo predhodno hidravlično lomljenje, nekoliko spremenjen pa bo tudi postopek hidravličnega lomljena, in da gre za poseg, ki ima za posledico spremembe v delovanju naprave in za dela ali posege, ki spreminjajo fizično stvarnost območja.

VIR: prlekija-on.net

Pakirni center Lendava je bil ustanovljen leta 2009 z namenom pakiranja Lekovih zdravil v trdni obliki (tablete in kapsule), v desetih letih pa se je razvil v največjo Novartisovo proizvodno lokacijo za zadnjo fazo proizvodnje zdravil, torej za pakiranje trdnih zdravil.

Enota Trdni izdelki (TI) Lendava tako prevzema pomembno mesto v globalni verigi Novartisa, enega največjih farmacevtskih podjetij na svetu po prodaji. Takšna izjemna rast pa ni samoumevna, ampak temelji na zaupanju vlagatelja v sposobnosti in veščine zaposlenih ter njihovem izpolnjevanju zavez glede uspešnega poslovanja.

Sposobnost in zaupanje
Direktor enote Simon Rečnik kot pomemben dejavnik pri odločanju vlagatelja omenja tudi njihovo sposobnost, da v Lendavi prevzemajo nova zdravila od drugod, hkrati pa odzivnost ekipe na hitro spreminjajoče se tržne potrebe. »Predvsem v zadnjih petih letih smo intenzivno delali za to, da smo pridobili priložnosti in v kratkih rokih upravičili zaupanje, ko se je takrat še Sandoz ali zdaj Novartis odločal o tem, v katera okolja bo umestil pakiranje določenih izdelkov in od kod bo potem tekla oskrba za ves svet. Pa zdaj ne govorimo o Sloveniji, ampak o globalni proizvodni shemi Novartisovih proizvodnih lokacij,« je povedal sogovornik.

V zadnjih letih enota TI Lendava dosega povprečno več kot 30-odstotno letno rast obsega proizvodnje, samo v letu 2018 pa je odposlala več kot 171 milijonov pakiranj. Ob zagonu podjetja je bilo zaposlenih 35 delavcev, delo pa je potekalo na šestih pakirnih linijah, zdaj je 470 redno zaposlenih, proizvodnja pa se odvija na 21 pakirnih linijah. Do konca leta jih bo delovalo že 25, s čimer bo enota TI Lendava postala obrat z največ proizvodnimi pakirnimi linijami za zdravila v trdni obliki v Novartisu. Enota oskrbuje z več kot 85 molekulami in 4000 različnimi oblikami zdravil več kot 120 svetovnih trgov.

Ob kakovosti, stroškovni učinkovitosti, inovativnosti in izpolnjevanju zavez, na osnovi katerih se je vodstvo Novartisa odločalo za nadaljnja vlaganja v Lendavi, pa sta pomembni prednosti te lokacije tudi mladostniška dinamika pri delu in strast, razlaga Rečnik, pa tudi zavedanje, da so njihovi izdelki namenjeni zdravljenju na milijone ljudi. Povprečna starost zaposlenih je dvaintrideset let. »Mi smo zdaj pomemben zaposlovalec in iščemo najboljše talente v širšem okolju, v tem smislu pa je pomembna tudi infrastrukturna danost, torej avtocestna povezava,« je povedal Rečnik. Situacija glede pridobivanja kadrov je danes drugačna, kot je bila še pred nekaj leti, kadrovski potencial pa je postal odločilen dejavnik pri poslovanju gospodarskih družb in odločanju glede investicijskih vlaganj. Obrat TI Lendava ima pri pridobivanju kadra konkurenčne prednosti zaradi urejenega in predvidljivega delovnega okolja ter spodbudnega nagrajevanja, pove Rečnik, v skrbi za kader v prihodnje pa že zdaj sodeluje z lendavskimi osnovnimi in srednjimi šolami, kjer učencem predstavijo možnosti za zaposlitev pri njih. »Iskalci zaposlitve, ki so stari 25 let, so danes motivirani z drugačnimi elementi kot starejše generacije, mi pa tudi delamo v treh izmenah, kar danes marsikomu iz osebnih razlogov ne ustreza. Zato je delo z ljudmi za nas nenehno velik izziv,« je povedal sobesednik.

Prevzemajo inovativna zdravila
Lendavska proizvodna lokacija je lani začela proces preoblikovanja, ki je pomemben ne le za utrjevanje njenega položaja znotraj Novartisove mreže, ampak za njeno prihodnost. TI Lendava se usmerja v povečevanje deleža proizvodnega portfelja tako imenovanih inovativnih ali patentno zaščitenih zdravil (ob njih poznamo še generična zdravila), torej zdravil z najvišjo dodano vrednostjo. To pomeni, da postajajo pomemben zadnji člen v proizvodnji Novartisove Farmacevtike in Novartisove Onkologije. »Aktualno dogajanje je torej povezano s tem, da se lendavska lokacija identificira in potrdi v prihodnje kot zadnja faza proizvodnje inovativnih zdravil,« je povedal Rečnik. Gre za izjemno pomembne strukturne spremembe, ki potrjujejo tudi visoko stopnjo zaupanja lastnika do vodstvene ekipe ter zaposlenih, s tem pa so povezana tudi visoka pričakovanja.

TI Lendava ima že zdaj 37 odstotkov vseh zaposlenih z višje- in visokošolsko izobrazbo oziroma končanim podiplomskim študijem, kar je več, kot bi bilo potrebno za zasedbo delovnih mest. To je delno posledica visoke stopnje brezposelnosti v preteklosti v regiji in tudi v širšem prostoru, predvsem pa načrtnega iskanja strokovno usposobljenega kadra različnih profilov, od magistrov farmacije do strojnih inženirjev in mehanikov. »Mi smo lahko uspešni kot proizvodna lokacija s tako veliko mero eksponiranosti do najvišjega vodstva Novartisa samo, če smo najboljši v tej zahtevni konkurenčni bitki znotraj sistema z več deset proizvodnimi lokacijami po svetu,« je povedal sobesednik.

Do zdaj 100, letos za 10 milijonov evrov vlaganj
Novartis je v desetih letih v enoto TI Lendava vložil več kot 100 milijonov evrov, skupna vrednost letošnjih naložb pa je več kot 10 milijonov evrov in tako sodi med največje naložbe v Novartisovih tehničnih dejavnostih na globalni ravni. »Zdaj imamo na dvorišču tri oziroma štiri gradbišča oziroma delovišča, namenjena pripravljanju lendavskih proizvodnih zmogljivosti za zaključno stopnjo izdelave inovativnih zdravil Novartisove Farmacevtike in Onkologije,« je povedal sogovornik, za katerega je to eden od pomembnejših kariernih trenutkov.

Simon Rečnik je na čelu lendavske enote zadnjih šest let in verjame, da njemu in njegovi ožji vodstveni ekipi tudi v prihodnje novih izzivov ne bo zmanjkalo.

VIR: vestnik.si

Nihče več se ne ukvarja s pridobivanjem dovoljenj, tujci pa molčijo

Lendava – Eden največjih avstrijskih proizvajalcev rastlin v rastlinjakih Günter Herneth je še pred dvema letoma v lendavski občini obljubljal 75-milijonsko naložbo v 30 hektarov velike rastlinjake, v katerih bi v sodelovanju z Ikeo rastline vzgajalo in pakiralo približno 600 zaposlenih. Zdaj so se veliki načrti razblinili in vsi vpleteni tujci o njih molčijo.

Herneth, o katerem se je hitro izkazalo, da v svojih obljubah ni bil najbolj iskren, saj ni imel zagotovljene finančne konstrukcije in nobene pogodbe o sodelovanju z Ikeo, nam na naša vprašanja, kako daleč so trenutno prizadevanja za postavitev velerastlinjakov, ni odgovoril. Toda ker je svoje podjetje Green center, ki ga je v Lendavi ustanovil zato, da bi vodilo vse postopke in gradnjo rastlinjakov, preselil v Mursko Soboto in ga preimenoval v Hanfama, d. o. o., z glavno dejavnostjo predelave indijske konoplje v pomožna zdravila in druge izdelke, lahko sklepamo, da o velenaložbi v Lendavi ne razmišlja več.

Na naša vprašanja o tem, ali sploh še razmišljajo o naložbi, nam ni odgovoril niti predstavnik konzorcija nizozemskih pridelovalcev rastlin v rastlinjakih in Ikee, ki je pred letom dni pokazal zanimanje za Hernethove načrte.

Vse pa miruje tudi na občini. Novi župan Janez Magyar nam je sicer dejal, da v sodelovanju s kmetijskim ministrstvom iščejo druge, primernejše površine za gradnjo rastlinjakov, da z njimi ne bi pozidali najkakovostnejše kmetijske zemlje, toda z ministrstva so nam odgovorili, da se o takšnem iskanju drugih lokacij za rastlinjake z vodstvom občine ne pogovarjajo. Na kmetijskem ministrstvu se po obisku pred letom dni tudi niso več oglasili predstavniki nizozemskega konzorcija, k njim pa ni bilo niti nobenih predstavnikov drugih podjetij, ki bi se kot potencialni investitorji zanimali za gradnjo večjih rastlinjakov v Prekmurju.

VIR delo.si

Občina Lendava je v uporabo gasilcem, pripadnikom civilne zaščite in Rdečega križa predala novozgrajeni Center za zaščito in reševanje Lendava, ki so ga začeli graditi lansko jesen. S pomočjo novega objekta bodo enote lahko zagotavljale še višjo stopnjo požarne varnosti in ustrezno raven sistema zaščite in reševanja za primere naravnih in drugih nesreč. Slovesnega prevzema se je udeležil tudi predsednik vlade Marjan Šarec.

Osnovni namen investicije je bila zagotovitev ustreznih prostorskih in dostopnih pogojev za izvajanje več sorodnih dejavnosti (gasilci, civilna zaščita in Rdeči križ) v občini Lendava. Z izgradnjo so pridobili večje zmogljivosti za združitev opreme za zaščito in reševanje na eni lokaciji, kjer je na razpolago tudi vsa ostala infrastruktura, ki je potrebna za uspešno delovanje centra. Novi prostori so bili nujni tako za civilno zaščito kot tudi Rdeči križ, ki sta delovala brez ustreznih prostorov. Težavo je predstavljalo predvsem skladiščenje prehrambnih artiklov in oblačil ter opreme civilne zaščite. Novih prostorov pa se je razveselila tudi osrednja gasilska enota PGD Lendava, ki je eno izmed najstarejših gasilskih društev v Sloveniji, saj je bilo ustanovljeno 17. 5. 1873. Prostovoljno društvo je osrednja enota za zagotavljanje požarne varnosti na območju občine Lendava. Pri zagotavljanju požarne varnosti PGD Lendava sodeluje tudi z drugimi društvi in industrijsko gasilsko enoto. V primeru drugih naravnih nesreč pa se po potrebi aktivira tudi civilna zaščita, ki razpolaga z lastno opremo. Največ posredovanj imajo zaradi vremenskih neprilik, pomembno vlogo so odigrali tudi v begunski krizi.

Premier je uvodoma povedal, da je danes vesel dan, saj odpirajo novo gasilsko pridobitev, ki pa ni samo gasilska, ampak združuje več reševalnih služb.

»Slovenska zaščita in reševanje temeljita na prostovoljnem gasilstvu. Gasilci smo najmnožičnejša organizacija v Sloveniji in kdor ni gasilec, ta gasilcev tudi nikoli ne bo razumel. Kajti gasilcev ne moremo gledati z racionalnimi očmi. Gasilec gre tja, kamor drugi ne upajo. Gasilec sredi noči pusti družino in gre gasit požare, reševat poplave ali pomagat v kateri koli drugi nezgodi, ki doleti krajanke ali krajane.«

Nadalje je opozoril, da je že dolgo znano, da kjer je gasilski dom, tam je center življenja. »Gasilci in gasilke izobražujemo, združujemo in organiziramo različne tečaje in povezujemo krajanke in krajane.«

»Današnja pridobitev je razlog za veliko veselje, hkrati pa nanjo gledamo tudi z upanjem, da bi se ta garažna vrata čim manjkrat odprla in da bi vozila čim manjkrat šla na nujno vožnjo,« je zaželel predsednik vlade, ki hkrati verjame, da »kadar pa bo do tega prišlo, pa bodo gasilke in gasilci pripravljeni, usposobljeni in polni žara, kako prostovoljno pomagati sočloveku.«

»Dokler bo Slovenija imela prostovoljne gasilke in gasilce, do takrat bo Slovenija tudi solidarnima, sočutna in bo tudi varna pred požari in drugimi nesrečami, ki jih je danes čedalje več,« je še dodal.

»Iskreno vam čestitam ob tej novi pridobitvi, naj vam ne zmanjka poguma, naj vam ne zmanjka zanosa in vedno bodite tam, kjer je sočlovek v stiski,« pa so bile besede, s katerimi je premier zaključil svoj nagovor ter pozdravil z gasilskim pozdravom: »Na pomoč!«

VIR: strankalms.si Foto: Daniel N., STA

V soboto je v Gledališki in koncertni dvorani v Lendavi potekala 11. predstavitev kulturnih društev »Medgeneracijsko sožitje med društvi«.

Na prireditvi, ki je potekala v sklopu Tedna vseživljenjskega učenja, se je predstavilo enajst kulturnih društev iz območja občin Upravne enote Lendava. Prireditev so odprle slovenske ljudske pevke KD »Fran Saleški Finžgar« Žižki. Sledil je skeč Amaterske gledališke skupine »Bobri« iz KD »Ferdo Godina« Bistrica.

Nato so zapeli še madžarski ljudski pevci KD »Petőfi Sándor« Dolina, slovenski ljudski pevci in godci KD »Zarja« Gaberje, madžarski ljudski pevci KD »József Attila« Kapca, Ljudske pevke KTD Črenšovci, madžarski ljudski pevci KD »Petőfi Sándor« Čentiba, madžarski ljudski pevci in slovenske ljudske pevke TKD »Močvirski tulipan« Radmožanci, pevke ljudskih pesmi KD »Štefan Raj« Turnišče in Ljudski pevci in godci »Gomilički dégaši« iz KPD »Pedal« Gomilica.

Predstavitve pa je z dvema skečoma zaključila gledališka skupina »Mladi varašanci« iz OŠ Turnišče. Nastopom pa je sledila še podelitev zahval za sodelovanje.
Več slik v GALERIJI

VIR: Pomurec.com