Podrobnosti
Kategorija: Novice

Na sobotni tekmi z Dobom je zaplet pri ogledu drugega polčasa povzročil nekaj nejevolje tudi pri nekdanjih, starejših igralcih lendavskega kluba.

Potem, ko so se v vodstvu lendavske Nafte odločili, da morajo člani navijaške skupine Gorgone za ogled domačih tekem plačati vstopnino, ker je zaradi njihovega obnašanja klub že moral plačati več denarnih kazni, se je v soboto na tekmi z Dobom zgodil zaplet. Tekmo s Fužinarjem so denimo Gorgone spremljale in za Nafto navijale iz kota glavne tribune. Med tekmo z Dobom pa so nekatere Gorgone in drugi navijači ostali pred zaprtimi vrati stadiona. Zakaj?

Kot so za Vestnik.si povedali nekateri člani omenjene navijaške skupine, je do zdaj veljalo, da so si lahko ne le oni, ampak tudi ostali navijači drugi polčas domače tekme ogledali brezplačno, saj se po odigranih prvih 45 minutah ni več pobirala vstopnina. Kot so dejali, povprečen navijač nima veliko dohodkov, zato so se posluževali tega, da so na tekmo prišli v drugem polčasu. Ko so to želeli narediti v soboto, pa so naleteli na zaprta vrata stadiona. Varnostniki so jim dejali, tako organizirani navijači Nafte, da si morajo tudi za ogled drugega polčasa tekme kupiti vstopnico. To je nekatere Gorgone precej vznejevoljilo, še posebej, ker varnostniki niso brez vstopnice na drugi polčas spustili tudi nekatere nekdanje, starejše igralce lendavskega kluba, ki so si pogosto zastonj ogledali le drug polčas katere od tekem. Gorgone so prepričane, da je to bila le ena od novih potez predsednika kluba Franca Požgaija, proti kateremu so že večkrat nasprotovali, kajti menijo, da se najstarejšemu slovenskemu nogometnemu klubu pod njegovem vodstvom ne piše nič dobrega.

Poizvedovali smo pri vodstvu Nogometnega kluba Nafta 1903. Iz kluba so sporočili, da »sta bila v preteklosti opravljena dva razgovora z vodstvom navijaške skupine Gorgone, kjer je bilo dogovorjeno, da navijaška skupina ne bo več povzročala izgredov, ki bi pomenili kazni za Nafto 1903. Ker se navijaška skupina tega dogovora ni držala, je bila sprejeta odločitev, da klub ne bo omogočal brezplačnega vstopa posameznikom, ki klubu povzročajo materialno škodo.«

Glede starejših nogometašev kluba, ki bi si radi v prihodnje ogledali tekme njihovega kluba, pa so sporočili, da se naj ti oglasijo v klubu, da bodo poskusili glede obiskov tekem najdi skupno rešitev. Direktor Nafte 1903 Gergely Kocsardi pa je obenem Gorgone pozval, naj se dogovorijo za srečanje z njim, kjer bodo prav tako poskušali odpraviti vse nejasnosti, do katerih prihaja med klubom in navijači.

VIR: vestnik.si / foto Nataša J.

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V petek zvečer in v soboto popoldne bi morali biti na sporedu dve dirki med ST Lendavo in pa AMTK Ljubljano. Žal pa ste obe dirki odpadli zaradi banalnega razloga, ker Lendavčani niso imeli dovolj voznikov oziroma so jim to preprečili v AMD Krško.
Res leži kar veliko krivde na delavcih Lendave, ki so za samo dirko sicer vse pripravili. Toda zaradi določenih finančnih zneskov niso smeli pogledati čez mejo Slovenije, saj so določeni vozniki, ki so si jih želeli pripeljati za dirki, očitno zahtevali mnogo preveč. Zato so posegli po domačih močeh in to v Krškem. Tako Ivačič kot tudi Hriberšek sta bila pripravljena, da bi vozila za Lendavo, in sta še v petek popoldne čakala na klic, če bi bil pameten dogovor sklenjen, da bi se pripeljala v Prekmurje. Toda žal je njun matičen klub AMD Krško obema voznikoma prepovedal, da vozita za Lendavo. Kljub pogovorom med klubi so bili v Krškem neomajni. V zadnjem trenutku so celo Ljubljančani iskali rešitev, da bi dobili kakšnega voznika za Lendavčane, žal pa je ta akcija prepozno stekla.

Pri AMD Ljubljana so se odzvali z izjavo za javnost: "S takim odnosom nam je ST Lendava povzročil precejšnje materialne stroške, nezadovoljstvo med našimi športnimi funkcionarji in športnimi delavci, da o voznikih AMTK Ljubljana niti ne govorimo. Upamo, da bo strokovni svet pri AMZS, ki je potrdil letošnji tekmovalni koledar in izdal klubom tekmovalne licence, ustrezno ukrepal."

Kakšna bo nadaljnja usoda tega tekmovanja, pa bomo videli v prihodnjih dneh na višjih "inštancah".

VIR: ekipa.svet24.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Poslanec madžarske narodne skupnosti Ferenc Horvath še ne razkriva, kateri funkciji se bo odrekel, a predsednik KPK-ja Boris Štefanec meni, da bi moral prenehati poslanski mandat.

Horvath je deset mesecev po nastopu poslanske funkcije še vedno predsednik Pomurske madžarske samoupravne skupnosti (PMSNS). Na nezdružljivost funkcij ga je opozorila Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), kot piše STA, mora poslanec svojo odločitev podati v 15 dneh po prejemu opozorila. Komisija je namreč ugotovila, da Horvath krši določilo zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, po katerem poklicni funkcionar ne sme biti zakoniti zastopnik osebe javnega prava, komisija je tako državni zbor obvestila, da je poslancu 25. aprila poslancu opozorilo.

Horvath je medtem sporočil, da do izteka določenega roka zadeve ne bo komentiral, po izteku roka pa bo o svoji odločitvi obvestil javnost.

A KPK je pod drobnogled vzela še poslančevo do pred kratkim delovno mesto direktorja podjetja Minta, katerega lastnica je PMSNS, poroča Dnevnik. Horvath je zastopnik omenjene gospodarske družbe bil do aprila letos, ugotovitve KPK-ja pa kažejo, da je bilo tudi to vodenje v nasprotju z določili zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.

Ob tem je predsednik KPK-ja Boris Štefanec poudaril, da mora poslanec po zakonu že v treh mesecih po potrditvi poslanskega mandata prenehati z opravljanjem druge funkcije, ki ni združljiva z mandatom poslanca:

"Po tem zakonu mora poslanec najpozneje v treh mesecih po potrditvi poslanskega mandata prenehati opravljati drugo funkcijo, ki ni združljiva z mandatom poslanca. Če tega ne stori, mu mandat preneha. Tu ni nobene diskrecije. Državni zbor zgolj sprejme ugotovitveni sklep, da je poslancu po 12. členu zakona o poslancih prenehal mandat," je za Dnevnik dejal Štefanec. Prav tako je poudaril, da je to njegovo mnenje, ni pa v pristojnosti KPK-ja.
Komisija je sicer Horvathu dala petnajstdnevni rok, a po besedah Štefaneca to ne odpravlja težav, ki pravi zakon o poslancih. Čeprav bi Horvath nezdružljivost funkcij odpravil, bi mu zaradi preteka trimesečnega roka, ki ga določa zakon o poslancih, morala poslanska funkcija prenehati, pravi predsednik.

VIR: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Župana občine Lendava in mesta Mursko Središće Janez Magyar in Dražen Srpak sta danes na brodu na Muri podpisala sporazum, ki lokalnima skupnostma omogoča krepitev razumevanja in prijateljstva med občani in narodi, spodbuja izmenjavo, sodelovanje ter tako prispeva k skupnemu napredku.

Poglabljanje sodelovanja

Že na srečanju obeh županov v začetku letošnjega leta je bilo dogovorjeno, da bomo sodelovanje med mestoma v prihodnje nadgradili in ga dvignili na najvišjo možno raven. Tako se je vodstvo Občine Lendava odzvalo povabilu na delovno srečanje v Murskem Središču, v okviru katerega so bili usklajeni predlogi in cilji za nadgradnjo sodelovanja. Prav tako so bila opredeljena področja sodelovanja.

Na podlagi dogovorov in usklajevanj je bil pripravljen sporazum, ki potrjuje prizadevanja Občine Lendava in Grada Mursko Središće za vzpostavitev in razvoj povezav na področju gospodarstva, kmetijstva, znanosti, prometa in komunikacij, kulture, izobraževanja, športa, turizma, varstva okolja, izmenjavo informacij na področju komunalne ureditve, na področju sodelovanja med šolami, otroki in mladino, združenji državljanov;  ter vzpodbuja povezave z drugimi evropskimi mesti in krepi sodelovanje v primeru potencialnih naravnih nesreč preko inštitutov civilne zaščite, gasilstva, nujne medicinske pomoči in veterinarskih služb.

Reka Mura

Današnji podpis sporazuma je potekal na reki Muri, kar pa ni naključje. Ta reka je že od nekdaj povezovala ljudi, ki tukaj živijo; tako kot glasba, ki povezuje in ne pozna meja. Naj bo tudi lokacija podpisa sporazuma še en znak dobre volje in dobrih odnosov med sosedi, ki v svojem prijateljstvu in sodelovanju ne poznajo meja, je izpostavil tudi župan Občine Lendava Janez Magyar, ki je ob tej priložnosti povedal:

"Veseli me, da smo danes tudi uradno podpisali dokument o sodelovanju z mestom, s katerim smo bolj kot katerim koli drugim v preteklih desetletjih in lahko rečemo tudi stoletjih delili skupno preteklost, skupne države, družbene sisteme in z njimi skupne šole, železnice, društva, jezike.

Tako Slovenija kot Hrvaška sta hrepeneli po osamosvojitvi in jo - eni z manjšimi, drugi na žalost z velikimi žrtvami - tudi dosegli, kar pa ne pomeni, da se prebivalci teh krajev v preteklost ne oziramo s ponosom, z lepimi spomini in druženji, s sorodstvenimi vezmi in tako naj bo tudi v bodoče.  Kljub osamosvojitvam  smo vendarle ponovno tudi v eni širši skupni državi, Evropski uniji, kar nas vse skupaj zavezuje k podobnim ciljem in vrednotam, k vzajemni pomoči in podpori.

Tudi v duhu tega podpisujemo današnji sporazum o sodelovanju, ki bo simbolično in spontano sodelovanje okrepil, konkretiziral, s čimer bomo temeljiteje pristopili izvedbam vzajemnih podpiranj in oplajanj na praktično vseh področjih delovanja posameznega mesta – kot je to razvidno iz besedila sporazuma. Vsa področja smo predhodno po sklopih, področjih in strokah uskladili in se s tem še konkretneje zavezali k uresničevanju dogovorjenega, tako na ravni občine, kot tudi na ravni inštitucij."

Podpisan sporazum med obema mestoma tako odpira nove priložnosti in hkrati tudi obveze, da prijateljske odnose še naprej negujemo, jih nadgrajujemo in vzpodbujamo.

VIR: sta.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Lendavska občina ima 102 neprofitni stanovanji s skupno površino nekaj manj kot 5300 kvadratnih metrov, ki jih tudi sama upravlja. Je tudi ena redkih občin, ki zanje načrtno namenja sredstva za obnovo.

Tudi v letošnjem proračunu ima za njihovo vzdrževanje in izboljšave predvidenih 140 tisoč evrov (v letu 2017 je bil ta znesek 160 tisoč evrov), obnovili pa bodo 13 stanovanj. Sanacijska dela, ki zajemajo gradbeno-obrtna dela in obnovo vseh inštalacij, se bodo izvedla v štirih stanovanjih v Kranjčevi ulici, v dveh v Tomšičevi ulici, v dveh v Kidričevi ulici, v dveh na Trgu ljudske pravice in enem v Župančičevi ulici v Lendavi, dve stanovanji pa bodo obnovili še v Benici. Na tej lokaciji bodo urejali tudi komunalne priključke. Ponudniki del se lahko prijavijo na razpis, ki je odprt do 10. maja, dela pa morajo biti končana predvidoma do konca leta.

VIR: vestnik.si / Majda H.

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Vsakdo ima doma kaj, česar ne potrebuje. Otroku v Gambiji lahko te stvari pomenijo in nudijo veliko.
Laura Kovač, profesorica pedagogike in diplomirana sociologinje iz Dolge vasi se z Društvom za otroke sveta julija odpravlja v Gambijo.  Tam bo sodelovala v izobraževalnem taboru za otroke in opravljala tudi praktično izobraževanje.

Z društvom, ki omogoča prostovoljstvo na stari celini, se je Laura seznanila že pred časom. Letos je končno zbrala pogum in denar ter se odločila, da uresniči načrt. Pri tem ji je v pomoč štipendija v višini 500 evrov. A čeprav bo za vsak dopolnjen teden prejela dodatnih sto evrov, to za celoten podvig verjetno ne bo zadoščalo; cene letalskih kart se na primer nenehno spreminjajo. Del stroškov bo tako krila sama.

Brezplačne malice
S svojo skupino bo Laura tri tedne delala z otroki različnih starosti iz revnega predela Brufuta. Večina jih tam živi v izjemno težkih pogojih, ob podhranjenosti pa težavo predstavlja tudi slab dostop do izobraževanja.

Prav na slednjem področju želi odprava, katere del je tudi Prekmurka, pomagati. Obenem pa bodo k dobrodelnosti pristopili še z brezplačnimi obroki:

“Prostovoljci smo se odločili, da stopimo skupaj in vsem otrokom v času tabora omogočimo brezplačne malice, ki jih bomo razdeljevali sami. Za celotno obdobje tabora za enega otroka malica stane 2 evra na dan,” razlaga Laura.

Med taborom bodo sicer sodelovali tudi z nekaj lokalnimi učitelji, ki jih želijo ob koncu prav tako obdariti in jim pomagati z manjšo denarno nagrado v višini približno 20 evrov.

Narisati nasmehe na obraze otrok
Kdor želi otrokom v Gambiji pomagati do novih znanj in hranljivih obrokov, lahko torej to zdaj stori tudi preko Laure. Pred odhodom v Afriko med drugim zbirajo sredstva za malico. Darujemo lahko vsak po svojih zmožnostih za malice za poljubno število otrok.

»Le skupaj nam bo uspelo narisati nasmehe otrokom in zapolniti lačne želodčke,” je prepričana prostovoljka.

Prav tako pa te dni zbirajo tudi najrazličnejše šolske potrebščine. Prostovoljci vseh poletnih taborov so namreč sklenili s skupnimi močmi zbrati 3.000 evrov ter tako omogočiti prevoz kontejnerja, napolnjenega z raznimi pripomočki, ki bodo malčkom pomagali pri izobraževanju.

Več kot dobrodošli so torej šilčki, barvice, vodene barvice, škarje, radirke, mali črtasti zvezki, papir, didaktične igrače, športne igre in oprema, kot so  loparji in žoge, razni inštrumenti, angleške knjige, oblačila ter zobne ščetke.

“Verjamem, da ima vsak od vas doma vsaj eno stvar, ki je ne potrebuje. Stvari so lahko tudi rabljene, otroci v Afriki jih bodo zelo veseli. Sredstva zbiramo do konca maja,” še pojasnjuje Laura.

Če želite prispevati, se lahko oglasite na elektronski poštni naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. ali na telefonski številki 040 566 281. Veliko pa seveda lahko storimo že s širjenjem vesti in pozivom k pomoči.

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Madžarska vlaga na območju manjšine na milijone evrov – Finančne tokove bo zdaj trdneje držala v svojih rokah

Lendavski župan Janez Magyar je marca slovenski vladi poslal pobudo za vzpostavitev železniške povezave med Redicsem, Lendavo in Beltinci. V pismu je navedel, da ima Lendava zdaj železniško povezavo le s Hrvaško do Čakovca, ter na kratko povzel pretekla prizadevanja, da bi Lendava spet dobila železniško progo do Redicsa na Madžarskem, ki je v preteklosti že obstajala, ter se s progo do Beltinec na novo povezala s slovenskim železniškim omrežjem. Poudaril je, da je ta železniška povezava pomembna tudi za razvoj Luke Koper, kar mora biti slovenski vladi prioriteta.

 Železnica za 100. obletnico
S to povezavo bi, kakor še navaja, prebivalce teh krajev, ki letos praznujejo 100. obletnico priključitve Prekmurja matični domovini, povezali s preostalo Slovenijo. Magyar slovensko vlado še poziva, da v železniški povezavi prepozna slovenski interes, in jo vabi, da se na morebitnem obisku v Lendavi seznani s stališči vseh zainteresiranih deležnikov za vzpostavitev povezave med Redicsem, Lendavo in Beltinci. Lendavski občinski svet je s sklepom prvi podprl ta prizadevanja, lendavska občina pa ima še podporo predsedstva Pomurske gospodarske zbornice, župan pa pričakuje uradno podporo tudi drugih ključnih akterjev.

Kdo bi še imel interes pogovarjati se z vlado o železnici? Prva sta gotovo Zavod za blagovne rezerve in Petrol, saj zdaj blago, s katerim polnijo rezervoarje ali ga izčrpajo, vozijo s cisternami po tehnično zelo slabi železnici med Lendavo in Čakovcem. Železniška povezava je v interesu tudi nekaterih drugih lendavskih podjetij, a odvisno od njihove dejavnosti in prednosti, ki bi jo imeli z železnico v primerjavi s prevozom po avtocesti.

Madžarska ima interes
Sedem kilometrov dolga železniška povezava med Redicsem in Lendavo (od tega 4,5 kilometra na območju Slovenije, ki so jo pred leti želeli zgraditi celo zasebni pomurski vlagatelji) pa je tudi v velikem interesu Madžarske. Ob tem spomnimo, da sta bila avgusta 2007 za to povezavo na pobudo Zalske županije že izdelani predinvesticijska zasnova in študija variant, in čeprav slovenska vlada projekta ni podprla, je EU plačala pripravo teh dokumentov.

Hkrati s tem dogajanjem je v Ljubljani takratna županja Danica Simčič podpisala pogodbo o gradnji Potniškega centra Ljubljana v sodelovanju z družbo Trigranit iz Budimpešte, v Lendavi se je oblikoval konzorcij podjetij kot zasebnih vlagateljev v progo od Lendave do Madžarske, Luka Koper pa je podpisala pogodbo o gradnji distribucijskega centra Panonija v Beltincih z enoto v Dolgi vasi.

 Zgodba se ponavlja, a na drug način
Glede na vse to se lahko vprašamo, ali obstaja povezava med aktualnim dogajanjem glede gradnje Emonike v Ljubljani in vstopa madžarske bančne skupine OTP v ta projekt ter potegovanjem te za nakup Abanke na eni strani ter ponovnim zavzemanjem za železniško povezavo z Madžarsko prek Lendave. Veliki posli nikoli niso prepuščeni naključjem in za njihovo izpeljavo je vedno pripravljenih več vzporednih daj – dam scenarijev. Zato pa je tudi povsem realna možnost, da se bo v katerem od uspešno izpeljanih poslov znašla kot »postranska korist« tudi Lendava. Njena »vrednost« bi z železniško povezavo močno zrasla, to pa bi pritegnilo več kapitala. Kdo bi skrbel za finančno plat?

Nadzorovati finančni tok
Madžarska že zdaj na območju, kjer živi manjšina, vlaga na milijone evrov in pričakujemo lahko, da bo v prihodnje vse močnejše finančne tokove tudi trdneje držala v svojih rokah. Odpoklic Jožefa Horvatha s položaja direktorja Zavoda za regionalni razvoj madžarske narodnosti Lendava Profutura, ki je doslej bedel nad denarjem Madžarske za spodbujanje podjetništva na območju, kjer živi manjšina, se je namreč zgodil z razlogom. Toliko bolj, ker ga bo najverjetneje nadomestil edini kandidat za ta položaj Otto Močnek, inženir kemijske tehnologije in strokovni sodelavec za gospodarstvo, zaposlen na madžarskem konzulatu v Lendavi. Močnek je tudi občinski svetnik, kar je postal po izvolitvi Janeza Magyarja za župana.

 Kaj pa nogomet in turizem?
Bolj kot prijateljstva Sandorja Csanyija, prvega moža OTP, z Viktorjem Orbanom in Aleksandrom Čeferinom, predsednikom Uefe (Csanyi je podpredsednik Uefe, odvetniška pisarna Čeferin pa zanj vodi sklepanje poslov v Sloveniji) je v našem okolju vredna pozornosti vloga Močneka oziroma njegove soproge, ki skrbi za finance v NK Nafta 1903 ter ima pomembno vlogo pri projektu nogometne akademije. V lokalnem okolju je ljudem poznana kot sposobna in brezkompromisna finančnica, omenjajo pa tudi njeno bližnje sorodstvo z zdaj najbogatejšim Madžarom Lőrincem Meszarosem, ki je prav tako blizu Orbanu. Meszaros je tudi lastnik hrvaškega prvoligaša NK Osijek, madžarske nogometne naložbe v NK Lendava 1903 pa naj bi bile na ravni naložb v NK Osijek. Poleg tega je Meszaros graditelj nogometnih stadionov, predvsem pa je po mnenju poznavalcev najboljši »varuh« Orbanovih ne le interesov, ampak tudi financ. Med drugim je lastnik banke MKB, največje hotelske verige na Madžarskem, večine kampov okoli Blatnega jezera in številnih madžarskih medijev.

Zamenjavo Horvatha predlagalo madžarsko ministrstvo
Jožef Horvath je s 15. aprilom zapustil položaj direktorja Zavoda za regionalni razvoj madžarske narodnosti Lendava Profutura. Ta skrbi za izvedbo razpisov za finančno pomoč madžarske države za območja, kjer živi manjšina. Z ustanoviteljico zavoda, Pomursko madžarsko samoupravno narodno skupnostjo, je sklenil sporazumno predčasno prekinitev delovnega razmerja, saj bi mu mandat sicer potekel leta 2022, predlog za njegovo zamenjavo pa je dalo madžarsko zunanje ministrstvo. Kot je dejal Horvath, naj bi na ta položaj imenovali nekoga iz finančne stroke, saj se bodo madžarska sredstva za spodbujanje podjetniške iniciative med manjšino v tem letu z razpisom občutno povečala, in sicer na več kot tri milijone evrov.
Horvath, je povedal, da zavod, ki v zadnjih štirih mesecih ni imel zagotovljenih sredstev za delovanje, zapušča z rešenim finančnim problemom, zase pa se je uspel dogovoriti za vključitev v projekt, ki je povezan z obmejnim sodelovanjem. Na zavodu ostajata zaposlena dva delavca.
Horvath je bil znan po tem, da je pri delitvi sredstev dosledno spoštoval vse razpisne pogoje in slovensko pravno ureditev ter ni dovoljeval izjem.
Razpis za prosto mesto direktorja je potekel prejšnji teden, na razpis pa se je prijavil le Otto Močnek. Zdaj poteka postopek zbiranje soglasij za njegovo imenovanje, ki ga morajo dati ob ustanoviteljici še svet zavoda in zaposleni.

VIR: vestnik.si / Majda H. / Foto: Nataša J.

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Nov mejnik v številu dnevnih obiskovalcev stolpa Vinarium.
Razgledni stolp Vinarium je na včerajšnji prvi maj zabeležil rekordno število obiskovalcev, ki so vstopili na najvišji stolp v deželi, to je 2.121.

Do zdaj je bil rekorden obisk zabeležen prav tako 1. maja pred dvema letoma, ko je stolp obiskalo 1.912 obiskovalcev.

Največ obiskovalcev ob praznikih
Praznični dnevi sicer veljajo za najbolj obiskane na lendavski turistični atrakciji, ki jo letno obišče nekaj manj kot 100.000 obiskovalcev; skupno število obiskovalcev od otvoritve 2. septembra 2015 pa vse do konca letošnjega aprila je več kot 330.000.

Prav včerajšnji dan velja za vrhunec po številu prodanih vstopnic, ko je bila presežena meja 2.000 – o čemer priča tudi vrsta za ogled, ki se je vila skorajda vse do glavne ceste.

Obiskovalci so tako včeraj v sklopu organiziranega prvomajskega praznovanja na stolpu imeli možnost nakupa na stojnicah z lokalno ponudbo izdelkov, okrepčali so se lahko z langošem, domačim narezkom ter se posladkali z votlim kolačem ter okusili vino lokalnih vinarjev.

Obiskovalce je dopoldne pozdravil tudi župan Občine Lendava Janez Magyar, ki je množici zaželel prijeten praznik dela in jim dobro počutje na stolpu. Za zabavo je skrbel glasbeni duo, ki je obiskovalce zabaval vse do poznega popoldneva.

Zaroka na stolpu Vinarium
Sam stolp pa je očitno tudi privlačna lokacija za posebne trenutke, pred dnevi se je namreč na vrhu stolpa zaročil mlad nizozemski par.

Obiskovalci so si prav tako že lahko ogledali novo v nizu razstav v kupoli razglednega stolpa, kjer so velikonočne pirhe štirih dežel v razstavnih vitrinah zamenjale panjske končnice. Razstava z nazivom Pridni kot čebele je nastala v sodelovanju lendavskega društva čebelarjev in Dvojezične osnovne šole II Lendava in bo na ogled ves maj – ko se obeležuje tudi svetovni dan čebel.

Sicer pa je stolp s 1. majem prešel tudi na daljši obratovalni čas, in sicer med 9.00 in 21.00; tudi v prihodnje se obetajo dogodki, povezani s kulinariko, kulturo in športom, ki popestrijo dogajanje na lokaciji.

VIR: mariborinfo.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Horvatovi so bili pozimi brez vode, zdaj že dva meseca nimajo elektrike. Mama samohranilka ne vidi izhoda, dva tisočaka bi jih vrnila v življenje.

Med velikonočnimi prazniki, ko so se mize večine državljanov šibile pod dobrotami, štiričlanska družina iz Lendave ni imela kaj prida postaviti nanjo. Mati samohranilka, 48-letna Romana Horvat, 20-letni sin Zlatko, ki nima službe, 18-letni Zoran, ki se uči za avtomehanika, ter 14-letna osnovnošolka Marina so namreč zabredli v finančne težave, iz katerih ne vidijo izhoda.

Lokalnemu koncesionarju za komunalne zadeve Eko park so dolžni 1900 evrov. Toda mesečni obrok za odvoz odpadkov, komunalne takse in vodo znaša 40,07 evra, kar pomeni, da bi za tak dolg morali biti v stanovanju najmanj štiri leta, ne da bi plačali en sam mesečni obrok. Oni pa so v občinskem stanovanju le dobra tri leta. Prav tako jih bremenijo za 570 evrov za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), čeprav bi ga moral plačevati lastnik stanovanja in ne najemnik. In še: letni obrok nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za eno stanovanje v lendavski občini stane manj kot 50 evrov, oni pa bi morali za tri leta bivanja plačati toliko, kot da tam živijo že 11 let!

Romana s solznimi očmi pove, da vedno nekaj plačujejo, ne ve pa, zakaj, ker živijo v občinskem stanovanju, in ne vedo, kaj je plačano in kaj ni. Jasno jim je le, da živijo v groznih razmerah, saj so bili preteklo zimo vsaj dva meseca brez vode, zdaj pa so že skoraj dva meseca brez elektrike.

»Težko je, da huje ne more biti. Upam le, da nam bo kdo pomagal, da se rešimo dolgov, in potem bomo poskušali vse plačevati sproti. Šele ko pokrijemo vse obveznosti, bomo razmišljali o tem, kaj bi lahko jedli. Kot sladkorna bolnica bi potrebovala nekoliko boljšo hrano, a kaj ko gredo otroci v posteljo lačni. Mislim, da smo elektriko v celoti poravnali iz enkratne socialne pomoči, ki smo jo dobili od CSD Lendava, zato upam, da bomo kmalu spet imeli elektriko in zaživeli kolikor toliko normalno,« žalostno razlaga Romana. Ko bi vsaj starejši sin Zlatko dobil službo, pristavi mati samohranilka. Družini s hrano pomagajo človekoljubne organizacije, zlasti humanitarno društvo Sibahe (Slovenska banka hrane), občasno Rdeči križ in Karitas. Še pred štirimi leti Horvatovi niso imeli takšnih težav.

Oče obleži
Živeli so v hiški v Petišovcih, kjer je pridna Romana redila kure, prašiče in ovce, imeli so tudi lep vrt. Vse obveznosti so brez težav pokrivali, saj je še priložnostno delala, prav tako je njen partner Zlatko Špoljar, oče vseh treh otrok, občasno delal. Potem je 3. marca 2015 zjutraj, ko se je odpravil na delo, obležal mrtev. Takrat je morala družina zapustiti hiško v Petišovcih, saj je bila streha v slabem stanju, tudi dimnik se je podrl. Življenje v hiši je bilo nevarno. Lastnica je pozneje podrtijo prodala, Horvatovi pa so od občine 21. decembra istega leta dobili stanovanje nad muzejem v Lendavi, kjer živijo še danes.

»Horvatove poznam že od prej, saj so živeli v Petišovcih, v moji soseščini. Romana je bila zelo pridna. Rada je poprijela za vsako delo, redila je živali, si pridelala zelenjavo. Bili so pridni in so lepo živeli. Zato potrebujejo pomoč, da spet pridejo na zeleno vejo, in verjamem, da pozneje ne bodo več zabredli v težave,« je razložila humanitarna delavka iz društva Sibahe Marija Völgyi, ki nas je na težave Horvatovih tudi opozorila.

Zadevo smo preverili na občini Lendava, kjer so nam posredovali nepopolne podatke. Prav tako se ne ujemajo mnogi datumi – kot da Horvatovi ne bi vedeli, kdaj jim je umrl oče ter kdaj so se iz Petišovcev preselili v Lendavo. Prav tako ne bo držalo, da NUSZ vodi Furs, saj zadnji samo izvaja odločbe lokalne skupnosti. Horvatovi nimajo nobene pogodbe o tem, da bodo oni kot najemniki namesto lastnika plačevali NUSZ.

»Gospa je najemnica občinskega neprofitnega stanovanja od 3. decembra 2014. Od začetka je najemnino neredno plačevala, skoraj v celoti je bila odplačana 5. aprila 2019, 18. aprila pa so se pojavile posledice zaradi neplačevanja mesečnih obratovalnih stroškov. Pred tem je občina gospe ponujala tudi sporazum o obročnem plačilu dolga z naslova najemnine, ki pa ga ni želela podpisati. Obveznost plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je zapisana v najemni pogodbi, kar pa ni nič spornega, saj plačilo pomeni dogovor med uporabnikom in lastnikom nepremičnine. Podrobnosti glede višine NUSZ pa vodi Finančna uprava RS in kot taka pomeni davčno tajnost. Slednje pomeni, da občina ne razpolaga z višino in strukturo dolga iz naslova NUSZ,« nam je odgovorila Aleksandra Kreslin, v. d. direktorice lendavske občinske uprave.

Prav tako nam je posredovala podatke Eko parka, češ da Horvatova od 30. aprila 2015 ni plačala nič, medtem ko sama trdi, da se je vselila šele 21. decembra 2015. Menda se ni niti oglasila, kljub že trem izvršbam. »Menda se je oglasila, ko je nastala težava zaradi plačevanja najemnine občini. Računi so znašali od 25 do 40 evrov, enkrat pa je bil popis in poračun v višini 308 evrov, torej skupaj 50 računov (od maja 2015 do marca 2019 ne more biti 50 mesecev; op. p.), za oskrbo s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje komunalnih voda,« je še dodala Kreslinova.

VIR: slovenskenovice.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je včeraj v Sinagogi Lendava udeležil komemorativne pietetne slovesnosti ob 75. obletnici deportacije lendavskih Judov.

Predsednik republike je uvodne besede nagovora posvetil gospe Eriki Fürst, prekmurski Judinji, ki je preživela holokavst: “Ko sem vas po polaganju venca prijel za roko, je bilo kot da bi na prostoru minljivosti prijel za večnost. Na prostoru, ki je hladen, sem iz vaše roke čutil človeško toplino.” Povabil jo je, da se prihodnje leto skupaj udeležita komemorativne pietetne slovesnosti ob 75. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau.

Predsednik republike je v nadaljevanju poudaril, da se vse velike morije pričnejo takrat, ko drobni kazalci izključevanja postanejo samoumevni, se na njih navadimo in jih sprejmemo kot družbeno normo. Zato moramo razumeti, kako pomembno je dovolj zgodaj prepoznati izključevanje, nestrpnost in sovraštvo ter biti nanje pozoren.

Velika evropska ideja po njegovem mnenju odloča o miru, varnosti in varni prihodnosti naših otrok: “Če jo bomo znali zavarovati tudi takrat, ko bo šibka, poiskati razloge za njeno šibkost in jo kljub temu ohraniti, bomo lahko živeli v miru. Nič ni bolj pomembnega kot prizadevanja za mir.”

Pred spominsko slovesnostjo je predsednik Pahor položil venec k spomeniku žrtvam nacifašističnega nasilja na judovskem pokopališču v Dolgi vasi. Venec k spomeniku sta položila tudi gospod Janez Magyar, župan Občine Lendava, v imenu Države Izrael pa gospod Ivan Koncut, občinski svetnik.

V času druge svetovne vojne je bila judovska skupnost v Sloveniji najštevilčnejša prav na območju Lendave in Murske Sobote, vendar je zaradi holokavsta takorekoč izginila. Pokopališče v Dolgi vasi je največje judovsko pokopališče v Sloveniji, ki je ostalo neokrnjeno in je zato danes enkraten in spomeniško zaščiten spomenik judovske kulture.

VIR: up-rs.si / Bor Slana/STA

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Potem ko je višji državni tožilec Drago Farič pridobil mnenje izvedenca finančne stroke, po katerem očitno ni bilo dokazov za krivdo, je zoper Cveta Žalika in Borisa Šveca, nekdanja direktorja Nafte Petrochem in krovne družbe Nafte Lendava, in Snežano Bokan Kuprivec, nekdanjo direktorico Eko Nafte, umaknil obtožnico.

In sodniku okrožnega sodišča v Murski Soboti Stanislavu Jugu ni preostalo drugega, kot da zadevo zaključi z zavrnilno sodbo, stroške postopka pa bo pokril državni proračun. Kot je znano, je tožilstvo visoke funkcionarje lendavskih gospodarskih družb, ki so na zatožno klop prvič sedli februarja 2017, bremenilo zlorabe položaja in zaupanja pri opravljanju gospodarske dejavnosti, poslej pa bodo vsi trije mirno spali.
 
Reševala obstoječe stanje

Kot je med umikom obtožnega predloga pojasnil tožilec Farič, je izvedeni dokazni postopek, v katerem sta se direktorja zagovarjala, zaslišanih je bilo več kot 20 prič, sodna izvedenka Alenka Gril pa je izdelala in pozneje še dopolnila izvedensko mnenje, pokazal, da obtožena nista ravnala s »krivdno obliko direktnega naklepa«.

Tako Žalik kakor Švec sta poskušala reševati stanje v skupini Nafta, je razložil višji tožilec. Enako je menil tudi za Snežano Bokan Kuprivec, nekdanjo direktorico Eko Nafte. Žaliku in Švecu so očitali, da sta od novembra 2011 do julija 2012 tovarni družbe Lesna Tip Otiški Vrh še vedno dobavljala lepilo, ta pa ga ni plačala. Pri tem naj bi podjetju Nafta Petrochem nastalo za 233.000 evrov škode, oba pa sta se branila, da bi podjetje v stečaju končalo že mnogo prej, če bi poslovanje z omenjeno stranko prekinili. Za vse poteze sta imela celo soglasja nadzornega sveta.

Nafta Lendava je bila z več kot 2000 zaposlenimi eden od paradnih konjev gospodarstva v pokrajini ob reki Muri.

Nekdanji direktorici Eko Nafte Snežani Bokan Kuprivec pa je Farič očital, da je aprila 2011 odredila, da iz rezervoarjev, v katerih Eko Nafta skladišči gorivo Zavoda RS za blagovne rezerve, v svoje, torej rezervoarje Eko Nafte, prečrpajo 120.000 litrov dizelskega goriva. Inventura v Eko Nafti naj bi namreč pokazala, da družbi manjka toliko litrov nafte, zaradi carinskega in trošarinskega pregleda pa so morali manjkajočo količino nadomestiti. »S tem je Eko Nafta pridobila za 115.000 evrov premoženjske koristi,« je bilo zapisano v obtožnici.

Dokazni postopek je pozneje pokazal, da zavod ni bil oškodovan, saj so manjkajoče količine v rezervoarjih blagovnih rezerv nadomestili iz rezervoarjev Eko Nafte. »Zateklo me je obstoječe stanje. Prepričana sem tudi, da je nekdo za mojim hrbtom manipuliral z naftnimi derivati, kot so to očitno počeli že v preteklosti. Ničesar nisem prikrivala, ampak reševala, dokler me julija 2013 niso razrešili,« se je na sodišču zagovarjala Bokan Kuprivčeva. Da ni nastala škoda, so potrdili tudi v zavodu za blagovne rezerve.

Tožilstvo je visoke funkcionarje lendavskih gospodarskih družb bremenilo zlorabe položaja in zaupanja pri opravljanju gospodarske dejavnosti.

Nafta Lendava je imela s hčerinskimi družbami nekdaj več kot 2000 zaposlenih in je bila eden od paradnih konjev gospodarstva v pokrajini ob reki Muri, danes pa združuje tri družbe – Eko Nafto, Nafto varovanje in požarno varnost ter Geoenergo – z le peščico zaposlenih.

VIR: times.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V Lendavi so od nogometne pomladi pričakovali več kot so dobili. Ceno za slabe rezultate je plačal trener Franc Fridl, odhaja pa tudi njegov pomočnik.
V Lendavi je prišlo do zamenjave trenerja. Pri drugoligašu Nafti niso zadovoljni s formo ekipe in zadnjimi rezultati, zato so se odločili, da odslovijo trenerja Franca Fridla. Nekdanji nogometaš Maribora, Olimpije in Mure Lendavo zapušča skupaj s pomočnikom Simonom Sešlarjem.

Omenjeni dvojec je plačal ceno za le dve zmagi na šestih letošnjih tekmah, ob katerih je Nafta trikrat izgubila in enkrat remizirala, trenutno pa je na šestem mestu v drugi slovenski ligi.

Vodenje ekipe je prevzel Slovak Marian Sluka, ki je doslej delal na Madžarskem, pri ZTE. Zanimivo, Aleksander Šeliga ostaja v klubu, še naprej bo treniral vratarje.

VIR: nogomanija.com