Podrobnosti
Kategorija: Novice

Na gradbišču v središču Lendave so delavci naleteli na več neeksplodiranih ubojnih sredste iz druge svetovne vojne.

Med deli na gradbišču na Glavni ulici 7, kjer potekajo dela na objektu, kjer bo imela nov sedež Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost, so delavci prišli do presenetljivega odkritja. V zemlji so namreč našli minometno mino in več ročnih bomb, ni pa izključeno, da se v okolici skriva še več neeksplodiranih ubojnih sredstev.

Posredovala je policija in tudi dežurna enota za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi (NUS), ki je najdbe varno odstranila, gradbišče pa so začasno zaprli. Obveščeni so bili tudi stanovalci bližnjega bloka. Prav to območje je bilo sicer v drugi svetovni vojni tarča letalskih napadov.

Po poročanju Uprave RS za zaščito in reševanje je bila najdena minometna mina, kalibra 82 milimetrov, iz obdobja druge svetovne vojne. Za nevarno najdbo sta poskrbela regijska pirotehnika iz Zahodnoštajerske regije.

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V Lendavi, kjer so danes zaznamovali šesto obletnico stolpa Vinarium in ob tem na stolp pospremili 500 tisočo obiskovalko najvišjega turističnega stolpa pri nas.

Zaradi Vinariuma je v zadnjih šestih letih v Lendavo prišlo občutno več kot pol milijona ljudi, saj je to le število vstopnic za stolp. Številni obiskovalci se namreč nanj niti ne povzpnejo, temveč ob njegovem vznožju uživajo v domačih vinih in hrani, ki jih prodajajo domačini.

"Želimo, da imajo tudi domačini nekaj od tega. Za nas je najbolj bistveno, da ne sekajo vinogradov, da imajo priložnost, da lahko turistom svoje pridelke in izdelke, ki jih tudi drugače pridelujejo, tudi prodajo," je povedal župan občine Lendava Janez Magyar.

Leta 2024 spet na ravni iz leta 2019
"Če ne bi bilo epidemije novega koronavirusa, ki je za več kot 60 odstotkov zmanjšala prihode turistov, bi 500 tisočega obiskovalca na stolpu gostili bistveno prej. Prva polovica letošnjega leta je bila za slovenski turizem slabša kot lanska, a že julija in avgusta se je trend obrnil na bolje," je povedal Simon Zajc, državni sekretar ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, in dodal: "In glede na to, da letos več ne nameravamo zapirati turizma ali gostinstva, pričakujemo, da bomo letos kar nekaj odstotkov nad lanskim prometom. Na raven iz leta 2019 pa šele leta 2024. Mislimo, da je to tista letnica, ko bomo znova videli takšne številke."

Država spodbuja razvoj nove turistične infrastrukture
Država želi tovrstno ponudbo spodbujati tudi s sredstvi za razvoj in gradnjo nove turistične infrastrukture, ki bi tako kot stolp Vinarium povezovala ponudbo posameznih regij.

V Lendavi tako pričakujejo sredstva za osem milijonov vredno gradnjo gondole, ki bi turiste iz mesta vozila do stolpa in tako razbremenila lokalne ceste, kjer bi se nato lahko razvijal kolesarski turizem. Ob zgornji postaji gondole bi nato zgradili še večjo restavracijo, ki bi lahko čez nekaj let že gostila milijontega obiskovalca stolpa Vinarium.

vir: siol.net
Foto:Pomurec.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Občina Lendava z razpisom prednost dala mladim podjetnikom, ki jih v občini skoraj ni, stare pa zavrnila, čeprav denarja ni razdelila v celoti.

Lendavski obrtniki in mali podjetniki, ki so se prijavili na javni razpis Občine Lendava za spodbujanje razvoja gospodarstva, so ostali praznih rok, medtem ko občina razpisane vsote denarja 140 tisoč evrov ni razdelila v celoti. Od skupaj 30 prejetih vlog so jih 15 zavrnili, ker vlagatelji niso dosegli minimalnega števila točk. Nerazdeljena naj bi ostala polovica vseh sredstev.

Prednost novim podjetjem

Pravilnik je pri točkovanju prednost dajal podjetjem, ki so z novo dejavnostjo šele vstopila na trg, torej mladim podjetnikom, dodatne točke pa so prinesle tudi nove zaposlitve. V občinski upravi poudarjajo pomen ukrepa za pospešitev nastajanja podjetij in zagotavljanje možnosti za njihovo hitrejšo rast. Še posebej so ta podjetja ranljiva na začetku poslovanja, zdaj tudi zaradi vpliva širjenja virusa. »Če bi torej 'zrela' podjetja zasledovala zastavljene cilje razpisa in merila za njihovo vrednotenje, bi zagotovo dosegla minimalno potrebno število točk, torej vsaj 50,« je med drugim pojasnjeno v informaciji, objavljeni na občinski spletni strani.

Odgovornost za zavrnitev vlog je tako občinska uprava delno prevalila na obrtnike in podjetnike oziroma na Območno obrtno-podjetniško zbornico (OOZ) Lendava, kjer so pripravljali vloge za razpis za enajst članov, na razpis pa se je prijavila tudi stanovska organizacija sama. Vloge vseh so bile v začetku septembra zavrnjene. Razpis je bil objavljen marca in odprt do konca junija. Kljub spremembam točkovnika pravilnika o dodelitvi sredstev Tatjana Koša, sekretarka na OOZ Lendava, poudari, da takšnega razpleta razpisa niso pričakovali, saj je bilo novoustanovljenih podjetij v občini v zadnjih letih zelo malo. »Občini je denar ostal že z lanskega razpisa in ne vemo, kam so ga razporedili,« je spomnil Marjan Koren, predsednik OOZ Lendava, in glede letošnjega razpisa še poudaril, da nikjer ni bil objavljen seznam prejemnikov sredstev in tudi ne njihova višina.

Tudi gostinka ostala brez sredstev

Na razpis se je prvič prijavila tudi gostilna Lovski dom, saj so se v času zaprtja dejavnosti lotili obnove prostorov, kar v času obratovanja ni mogoče. »Bili smo prepričani, da bomo nekaj sredstev dobili. Ko smo prejeli odločbo o zavrnitvi vloge, smo bili milo rečeno razočarani,« pove gostinka Klaudija Žilavec, ki je tudi predsednica sekcije gostincev pri OOZ Lendava in članica upravnega odbora sekcije gostinstva pri Obrtni zbornici Slovenije. Prav bi bilo, doda, da bi vsaj lokalna skupnost letos podprla tiste dejavnosti, ki so bile med epidemijo najbolj oškodovane, ker niso smele poslovati ali so poslovale v zelo okrnjenem obsegu.

Sobesednica spomni še, da državna pomoč zaradi epidemije ni bila naklonjena storitvenim dejavnostim, marsikoga so od tega, da bi za pomoč sploh zaprosil, odvrnili tudi pogoji, ki so jih obrtniki in podjetniki morali izpolnjevati za pridobitev te pomoči. Več jih mora zdaj pomoč tudi vračati. Javnost o tem nima jasne slike, saj je država marsikje izplačala visoke dodatke in to brez nekih zahtev. »Na državni ravni smo v celoti izpadli, zato bi nam vsaj lokalna skupnost lahko prisluhnila,« poudari lendavska gostinka. In če je občina želela letos dati prednost pri podpori mladim podjetjem, bi to lahko dala jasno vedeti že s poimenovanjem razpisa, podčrta Žilavčeva.

Da bi jih vsaj povabili

OOZ Lendava je zaradi škode, ki so jo utrpeli obrtniki s storitvenimi dejavnostmi, občine, od koder prihajajo njihovi člani, pozvala, naj jih letos podprejo z razpisi, vendar se je lendavska občina odločila drugače. Marjan Koren pravi, da je občina pri utemeljitvi tega izhajala iz podatkov o rasti v industrijski dejavnosti, ki je vendar delovala tudi v času epidemije, in iz stanja, ki velja na državni ravni, spregledala pa dejanske razmere obrtnikov in malih podjetnikov na lokalni ravni. »Med pogoji razpisa je bilo navedeno tudi zaposlovanje. Kako bomo ustvarili nova delovna mesta v času, ko smo imeli ljudi na čakanju in subvencije za krajši delovni čas,« se sprašuje Koren.

Razmere, v katerih so se znašli v zadnjem obdobju obrtniki in mali podjetniki, na lokalni ravni najbolj poznajo na sedežu stanovske organizacije, zato je razlaga občinskih ukrepov na osnovi nekih statističnih podatkov omalovaževanje obrtništva kot tudi njihove stanovske organizacije, je jasen predsednik lendavske OOZ. Z njimi nihče ni navezal stika, še pove in doda, da so željo po sodelovanju pri pripravi razpisa za spodbujanje gospodarstva izrazili že večkrat. »Ne gre za to, da bi zbornica narekovala njegovo vsebino, ampak da bi sploh dobili priložnost dati pripombe. Ne glede na razočaranje, ki smo ga zaradi zavrnjenih vlog doživeli, je zbornica še zmeraj pripravljena sodelovati z občino. Samo da nas kdo povabi,« pravi Koren.

Vedno so grešni kozel

Klaudija Žilavec, predsednica sekcije gostincev pri Območni obrtno-podjetniški zbornici Lendava in članica upravnega odbora sekcije gostinstva pri Obrtni zbornici Slovenije, je poudarila, da se podcenjujoči odnos do obrtnikov še kar nadaljuje. Najprej so bili grešni kozel, ko je država povsem zaprla storitvene dejavnosti, zdaj je na njihova ramena prevalila preverjanje pogoja PCT (preboleli/cepljeni/testirani). Žilavčeva se s tem ne strinja, saj gre za veliko odgovornost, ni pa tudi razjasnjeno, ali imajo sploh pravico zbirati osebne podatke. »Nenehno doživljamo neke pritiske in grožnje s kaznijo, ki za nespoštovanje odlokov niso majhne.«

vir.vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V torek, 21. septembra, so predstavniki občin Kobilje, Dobrovnik in Lendava podpisali sporazum za izvedbo operacije »Izgradnja kolesarske povezave Lendava-Dobrovnik-Kobilje«, s katerim je dogovorjen način delitve dobrih 600 tisoč evrov sofinancerskih sredstev.

Sporazum so podpisali podžupan v funkciji župana Občine Kobilje Pavel Horvat, župan Občine Dobrovnik Marjan Kardinar in župan Občine Lendava Janez Magyar.

Skupna vrednost projekta, za katero je Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko odobrila evropska sredstva, znaša nekaj več kot 1,2 milijona evrov. V okviru tega regijskega projekta, katerega nosilec je Občina Lendava, bo urejena kolesarska steza v skupni dolžini 19 kilometrov.

Sofinancerska sredstva iz proračuna Evropske unije in proračuna Republike Slovenije za ta projekt pa znaša 613.211,64 evrov, od tega za odsek v občini Lendava 214.796,96 evrov (kolesarska steza Genterovci-Radmožanci).

Prav tako sta v torek župan Občine Lendava Janez Magyar in Matjaž Hozjan, direktor podjetja Legartis d.o.o., v prostorih mestne hiše v Lendavi podpisala Pogodbo o izvedbi gradnje kolesarske steze Lendava – Dobrovnik - Kobilje za sklop 1: Izgradnja kolesarske steze Lendava v vrednosti 362.498,10 evrov skupaj z DDV.

Ta predvideva izgradnji kolesarske steze Genterovci – Radmožanci v dolžini 1.763 m ter dokončanje bankin in brežine kolesarske steze ter postavitev prometne signalizacije.

Predvidena kolesarska steza bo novogradnja od regionalne ceste Gentrovci - Dolga vas do križišča Radmožanci. Potekala na desni strani ob lokalni cesti v smeri Radmožanci, od cestišča pa bo ločena z robnikom.

vir: pomurec.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Lendavski Varis letno naredi do 4500 gotovih kopalnic, v 40-letni zgodovini jih je izdelal že več kot 100.000.

Podjetje Varis Lendava, ki se uvršča med vodilne proizvajalce gotovih kopalnic v Evropi, teče hitreje kot tekmeci, njihove gotove kopalnice pa so vgrajene v najprestižnejše hotelske verige. Avgusta so zaključili z deli na najvišji stavbi v Frankfurtu, kar 49-nadstropnem poslovno-hotelskem objektu Tower One s 352 gotovimi kopalnicami. Prepoznavni pa so tudi po betonskih elementih za skate parke in pump track steze, ki so posebni poligoni za kolesarje in rolkarje.

Podjetje Varis Lendava, ki se uvršča med vodilne proizvajalce gotovih kopalnic v Evropi, teče hitreje kot tekmeci, njihove gotove kopalnice pa so vgrajene v najprestižnejše hotelske verige. Avgusta so zaključili z deli na najvišji stavbi v Frankfurtu, kar 49-nadstropnem poslovno-hotelskem objektu Tower One s 352 gotovimi kopalnicami. Prepoznavni pa so tudi po betonskih elementih za skate parke in pump track steze, ki so posebni poligoni za kolesarje in rolkarje.

 Renome za vrhunsko kvaliteto, odlično izvedbo detajlov in hitro odzivnost jim je tlakoval pot do uveljavljenega dobavitelja v najprestižnejših hotelskih verigah, kot so Sheraton, Novotel, Scandic, Hampton by Hilton, Motel One, Intercity, Holiday Inn Express, Novum, Premier Inn …, pove direktorica podjetja Sabina Sobočan.

»Naše gotove kopalnice, finalizirani gradbeni elementi/moduli, so namenjeni za vgradnjo v hotelske, stanovanjske, bolnišnične, študentske in druge objekte ter v zapore, kjer sta poleg videza še pomembnejša funkcionalnost in trajnost objekta. Naše gotove kopalnice so del certificiranih objektov po metodah DGNB, LEED.« In doda, da so bistvene prednosti gotovih kopalnic kot modula v gradbenem objektu krajši čas gradnje, višja kakovost, fiksne cene, stalni nadzor nad vhodnimi surovinami, materiali, permanentna kontrola kakovosti izvedbe/gradnje, kontrolirano ravnanje z odpadki ter optimizirana poraba energentov. Podjetje vse bolj postaja tudi razvijalec tehnoloških rešitev za kupca. Prednost pa je še, da se po primopredaji končnemu kupcu ni treba ukvarjati z morebitnimi popravili, če pride do kakršnih koli težav, saj Varis, ne glede na to, ali gre za težave pri opremi, inštalacijah, drobni galanteriji, itd., opravi kompletni servis, saj ponuja od dve- do petletno garancijsko dobo.

»O prednostih gradnje z gotovimi kopalnicami – proizvajamo betonske, lahke in kombinirane kopalnice – je potrebno prepričati investitorje, arhitekte in projektante. Naši kupci so investitorji in gradbena podjetja, ki vedo, da je gradnja z gotovimi kopalnicam sinonim za kakovost in za cenejšo gradnjo. Dokazano je, da se objekt, na primer hotel s 130 sobami, v primerjavi s klasično gradnjo z gotovimi kopalnicami zgradi tri mesece hitreje, kar vpliva na pocenitev naložbe oziroma zmanjšanje skupnih stroškov investicije in hitrejšo povrnitev naložbe za investitorja. S tako gradnjo tudi ni zapletov na gradbišču in nepredvidenih stroškov.«

Gotova kopalnica ni tipičen izdelek, ki ga lahko prodajaš na klasičen način, še pravi Sabina Sobočan, ampak je to dolgotrajen proces, in če želiš prodreti na novi trg, ponavadi traja tudi dve leti in več. Na leto naredijo od 4000 do 4500 kopalnic, v 40-letni zgodovini so jih izdelali že več kot 100.000, pri tem pa uporabljajo trajnostne, okolju, zaposlenim in uporabnikom prijazne materiale. »Vsak projekt pa je unikaten, saj nimamo serijske proizvodnje in tudi če gre za isto hotelsko verigo, so gotove kopalnice drugačne. Trend ne gre v smeri kopalnic, ki so v celoti oploščene s ploščicami, ampak se v njih pojavljajo drugi materiali, na primer les, tapete, navadne in potiskane steklene obloge, plošče iz marmorja …, prevladujejo pa trajnostni materiali. Vse je odvisno od želja našega kupca.«

Izvozijo skoraj vse gotove kopalnice

Kljub zahtevnemu lanskemu letu zaradi epidemije koronavirusa je imel Varis Lendava z malo manj kot 250 zaposlenimi v letu 2020 dobrih 32 milijonov evrov prihodkov in 5,2 milijona evrov čistega dobička, dodana vrednost na zaposlenega pa znaša 57.693 evrov. Podjetje se od nedavnega ponaša tudi z nazivom Ambasador slovenskega gospodarstva, ki mu ga je podelila javna agencija Spirit Slovenija. V to skupino glasnikov slovenskega gospodarstva so jih pripeljale njihove trajnostne, inovativne in pametne rešitve, s katerimi bodo lahko pripomogli k večji prepoznavnosti Slovenije ter k promociji stabilnega in naprednega poslovnega okolja.

Podjetje je, kot pojasnjuje direktorica Sabina Sobočan, ves čas delalo tudi v času pandemije, proizvodnje niso ustavili niti za en dan in tudi nobenega zaposlenega niso poslali na čakanje, posebno pozornost pa so namenjali zaščiti in varnosti zaposlenih; samo za ta namen so lani porabili okoli 100.000 evrov. »Zaposlujemo 60 dnevnih migrantov, zato smo v času epidemije izdali malo manj kot tri tisoč različnih odločb za prehajanje meje, saj nekateri delavci prehajajo tudi po dve meji. Nenehno smo spremljali, kako so se zadeve spreminjale ne samo v Sloveniji, ampak tudi v državah, kjer smo prisotni. V skrbi za zdravje vseh zaposlenih smo sami začeli izdelovati tudi razkužila, dali smo izdelati tudi zaščitne maske – oboje smo potem podarili tudi družinskim članom naših zaposlenih,« pojasnjuje direktorica.

Podjetje skoraj vse kopalnice izvozi, največ v Nemčijo, Avstrijo in Švico. Na njihovem največjem trgu, v Nemčiji, imajo 15-odstotni tržni delež. Nemški trg jim prinese 70 do 80 odstotkov vseh prihodkov, prisotni pa so tudi na Hrvaškem, Madžarskem, Švedskem, Danskem, v Belgiji, Rusiji ..

V smeri evropske multinacionalke

Blagovna znamka Varis je v Sloveniji in tujini sinonim za najkvalitetnejše gotove kopalnice, kar jih je pripeljalo do uveljavljenega dobavitelja, s ponosom pove direktorica in ponazori še s številkami, saj so od leta 2015 do 2020 čiste prihodke od prodaje povečali kar za 230 odstotkov. »Naša želja je, da se bo ob omembi besede kopalnica vedelo, da je Varis tisti, ki bo uresničil vsa pričakovanja in rešil vse izzive pri projektiranju, izgradnji, obnovi in rekonstrukciji kopalnice. Želimo si našo blagovno znamko zgraditi do te točke, da bo beseda Varis postala sinonim za kakovost in soustvarjalce prihodnosti modularne gradnje. Želimo si, da bodo naše gotove kopalnice vgrajene v vsaj enem hotelu vsake svetovno znane hotelske verige po vsem svetu in da se nas bo ob tem povezovalo s kvaliteto, ki ji zaupajo najprestižnejše hotelske verige ter najboljša in največja gradbena podjetja, ki gradijo stanovanjske objekte, domove starejših, klinike, zapore ... Še naprej se bomo razvijali kot družbeno odgovorno in trajnostno podjetje ter upravičili nedavni naziv, ki nam ga je podelil Spirit – Ambasador slovenskega gospodarstva. Tudi skozi desetletje želimo obdržati in utrditi pozicijo vodilnega evropskega proizvajalca gotovih kopalnic. Varis bo evropska multinacionalka, ki bo tekla, hitreje kot tečejo naši konkurenti,« je še poudarila direktorica Varisa Sabina Sobočan.

Produkt iz trajnostnega, zelenega betona

Varis v raziskave in razvoj letno vloži od pet do osem odstotkov prihodkov, ima pa tudi svojo raziskovalno razvojno skupino, kjer načrtujejo tehnološki razvoj v skladu s smernicami trajnostne gradnje. In najmanj četrtina gotovih kopalnic, ki jih letno izdelajo, je plod lastnega razvoja, saj nenehno razvijajo nove produkte in preizkušajo nove materiale. »Pri nas velja načelo: Vse se da. Kajti, če mi kupcu ne najdemo rešitve za njegovo kopalnico, mu jo bo našla konkurenca,« poudarja Sabina Sobočan.
In s ponosom pove, da so razvili tudi okolju prijazen, lahek samozgoščevalni beton, tako imenovani zeleni beton, za katerega so leta 2016 prejeli nagrado za inovacijo. Po njihovih podatkih so tudi edinstveni v tehnološkem postopku izdelave konstrukcij s takšnim materialom, pri čemer nudijo stene, izdelane iz zelenega betona, pomembne prednosti v kvaliteti bivanja.

V podjetju se veliko posvečajo trajnostni naravnanosti na vseh področjih, od uporabe trajnostnih materialov, ravnanja z odpadki in vodo, nenehno zmanjšujejo porabo energije in emisij, iz lastne sončne elektrarne pa pridobijo več kot 80 odstotkov energije, potrebne za proizvodnjo. »Na primer v Nemčiji skorajda ni projekta, kjer ni treba predložiti, da imajo vsa vgrajena oprema in uporabljeni materiali v gotovih kopalnicah ustrezne certifikate DGNB in LEED, kar sledi trajnostnemu razvoju.«

Lastna akademija za prenašanje znanja

Tako kot vsa druga podjetja v Sloveniji in v Evropi se tudi v Varisu srečujejo s pomanjkanjem kadrov, predvsem kvalificirane delovne sile. »Zato smo za prenašanje znanja ustanovili Varis akademijo, v okviru katere s programom mentorstva prekvalificiramo naše zaposlene v profile, ki jih primanjkuje nam in na trgu. Tako smo že kar nekaj naših zaposlenih prekvalificirali v keramičarje, kajti tu imamo največji manjko, in tudi v druge poklice.«

eliko sodelujejo tudi z izobraževalnimi ustanovami, na primer Univerzama v Ljubljani in Mariboru, Zavodom za gradbeništvo, Dvojezično srednjo šolo Lendava in drugimi srednjimi šolami v Pomurju. V preteklosti so skupaj z Ljudsko univerzo Lendava in z Zavodom za zaposlovanje RS že dvakrat izvedli prekvalifikacijo brezposelnih žensk v keramičarke in fugirke. »Zelo smo veseli, da nekatere še vedno delajo pri nas, in to v netipičnih ženskih poklicih.« Ves čas iščejo kvalificirano delovno silo, keramičarje, pleskarje … takoj bi lahko zaposlili deset keramičarjev. Zato se povezujejo tudi z mariborsko gradbeno šolo, upajo pa, kot je poudarila Sabina Sobočan, da se jim bo uspelo povezati še z gradbeno šolo iz Hrvaške.

Treba je slediti sanjam

Sabina Sobočan je kot magistrica ekonomije pred prevzemom vodenja družinskega gradbenega podjetja delala na področju revizij in davčnega svetovanja. »Na začetku nove poti sem imela kar precej težav s tem, da sem ženska v gradbeništvu, brez izkušenj v gradbeništvu, zato sem se morala boriti in še dodatno dokazati v naši panogi. Ampak smo skupaj s sodelavci dokazali, da za uspeh niso pomembni ne spol, ne rasa, ne izobrazba, ampak je pomemben ključni cilj, ki mu je treba slediti. Zato bi res položila na srce ženskam, naj se ne bojijo prevzeti vloge menedžerk. Vsak mora slediti svojim sanjam, imeti zastavljene jasne cilje in vizijo, in seveda ne obupati. Vsepovsod so vzponi in padci; in če padeš z vrha, je pomembno samo, kako hitro se pobereš in kaj si se iz tega naučil.«

In pri direktorici Varisa Sabini Sobočan seveda velja moto, da se vse da in da na probleme ne smeš gledati kot na probleme, ampak kot na izzive. »Vemo pa, da so vsi izzivi rešljivi, vse je samo vprašanje časa in denarja.«

vir: delo.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V petek so na nogometnem igrišču v Gaberju odprli tridnevni kinološki dogodek: tri državne razstave psov vseh pasem CAC Lendava, CAC Lendva in CAC Prekmurje.

Zadnji dan razstave so izbrali najlepšega psa Prekmurja. Organizator je bil Kinološko društvo Lendava, pri organizaciji pa sodeluje tudi Krajevna skupnost Gaberje. Razstavo so odprli predsednik Kinološkega društva Lendava Robert Požonec, podpredsednica društva in mednarodna kinološka sodnica Jelka Simčič in lendavski župan Janez Magyar.

Ob tem je potreba  spomniti, da Kinološko društvo Lendava letos praznuje 40 let in je najstarejše kinološko društvo v Pomurju. Člani društva v lokalnem okolju z različnimi aktivnostmi ozaveščajo o pravilni skrbi za pse. Večji del njihovih aktivnosti je usmerjen v pomoč lastnikom psov pri pravilni vzgoji, prehrani, gibanju in vsem drugim potrebam. Ljubitelji živali pa po njihovi zaslugi lahko vsako leto v lendavski občini občudujejo pse najrazličnejših pasem na državni razstavi.

vir: vestnik.si

 

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V petek, 17. septembra, je v Lendavi potekala tiskovna konferenca Lions kluba Lendava na kateri so Luciji, Luki in Ivanu predali sredstva, ki so bila zbrana v dobrodelni akciji »Trije Mušketirji«.

Na novinarski konferenci, ki je potekala v Hotelu Cubis, sta zbrane nagovorila predsednik Lions kluba Lendava Matej Zadravec in direktor Virsa Renato Pahor.

»Lions klub Lendava že vrsto let pomaga otrokom, pa ne samo otrokom ampak tudi ostalim, ki so pomoči potrebni,« je dejal Matej Zadravec in dodal, da otrokom pomagajo zato, ker so najbolj ranljiva skupina.

Tokrat so pripravili virtualni dogodek Trije mušketirji s katerim so zbirali sredstva za Lucijo V., Luko K. in Ivana K.. V videu so poleg treh mušketirjev in njihovih staršev sodelovali Miškino gledališče in Dejan Dogaja (Dejan Kranjc).

Že na začetku dogodka so povabili k sodelovanju tudi sponzorje. »Podjetje Martmetal in podjetje Virs sta zelo hitro prisluhnila naši želji in se takoj odločila podprti našo akcijo poleg vseh ostalih, ki so sodelovali« je povedal Zadravec.

»Ta dogodek je tudi za mene precej čustven, tudi sam sem namreč oče otroka s posebnimi potrebami,« je povedal direktor Virsa Renato Pahor in dodal, da pri odločitvi, da podprejo to akcijo niso oklevali.

»Takoj smo potrdili, da bomo v tej akciji sodelovali z našim prispevkom in z upanjem, da bomo vsaj v neki manjši meri lahko pomagali vam staršem in vašim otrokom z nekim finančnim prispevkom in vam mogoče na ta način olajšali vaš vsakdan,« je dejal in poudaril, da bodo tudi v prihodnje z veseljem sodelovali v podobnih akcijah.

V akciji je bilo, s pomočjo podjetij in vseh ostalih donatorjev, ki v preteklih dveh mesecih darovali na tekoči račun kluba ali z SMS sporočili, zbranih skupno 9.120 evrov.

vir: Pomurec.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Fridlu naj bi se 15. aprila 2019 zgodila "slačilnica", nato pa je sledil sestanek, kjer se je z vodstvom kluba dogovoril o odhodu iz Lendave. Sam trdi, da je bilo sodelovanje z igralci korektno, na predlagane pogoje sporazumne prekinitve pogodbe pa ni nikoli pristal.

Franc Fridl, ki je Nafto vodil od 2017 do 2019, spor z lendavskim drugoligašem rešuje na sodišču, saj meni da njegova pogodba ni bila sporazumno prekinjena in mu je klub dolžan izplačati pogodbene obveznosti v višini 44.265 evrov.

Fridl, ki je v svoji karieri igral tako za Maribor kot za Olimpijo, pa tudi za Muro, katero je tudi vodil pred prihodom na lendavsko klop, je trenutno glavni trener Rogaške, a ima po njegovem mnenju še neporavnane račune s strani svojega bivšega delodajalca. Na soboškem sodišču se namreč pravda zaradi plačila dobrih 44 tisočakov, kolikor naj bi mu klub ostal dolžan do izteka pogodbe, ki po njegovem videnju ni bila sporazumno prekinjena kot trdi vodstvo kluba.

Na današnjem naroku na okrožnem sodišču v Murski Soboti je v pravdi med Fridlom in Nafto potekalo zaslišanje Fridla in številnih prič. Pred sodnico Marijo Stojko Tratnjek so tako stopili pomočnik direktorja Pozsgai Franc, zaposlena v oddelku za gospodarstvo Marija Močnik, športni direktor Kocsárdi Gergely István, računovodja Ivan Denša, nogometaš Nafte Vedran Vinko in še takratni Fridlov pomočnik Simon Sešlar.

Puč v slačilnici in domnevni stisk rok usodnega 15. aprila
Do domnevno sporazumne prekinitve pogodbe med Fridlom in Nafto je prišlo 15. aprila leta 2019, ko naj bi po navedbah prič igralci izvedli puč, saj več niso želeli trenirati pod takratnim trenerskim dvojcem. Sledil je usodni sestanek trojice iz kluba: Pozsgai, Kocsárdi in Močnik ter Fridla, na katerem se Fridl po njegovih navedbah ni strinjal s predlaganimi pogoji sporazumne prekinitve pogodbe, zato sporazuma nikoli ni podpisal, a v klubu trdijo, da so si segli v roke, naknadno pa je sporazumno prekinitev v pisni obliki sestavil še tajnik kluba Miran Doma in tudi posredoval Fridlu. Klub in Fridl imata sicer istega računovodjo, in sicer računovodski servis Dening iz Lendava, ki ga vodi Ivan Denša. Slednji je dejal, da so ostale odprte terjatve Fridla do Nafte od junija 2019 naprej, saj mu je Fridl naročil izdelavo mesečnih faktur v višini 3405 evrov, kolikor je znašala njegova plača po pogodbi. Fridl ob tem Nafti očita še, da je bil manever kluba načrtovan, saj je klub že čez dva dni pripeljal novega trenerja, v lendavskem taboru pa trdijo, da se je strinjal z razhodom, kar dokazuje tudi dejstvo, da ni ugovarjal preostanku dogovorjenih izplačil, v katerih so mu tudi predčasno izplačali premije.

Vedran Vinko, otrok Nafte, ki še danes nosi 'plavi' dres je na sodišču dejal, da je v slačilnici vladalo slabo vzdušje, po seriji slabih rezultatov pa so se igralci odločili, da ne bodo več trenirali in so protestno zahtevali zamenjavo trenerja. Sešlarjeva situacija, ko je bil pomočnik Fridlu, pa je bila po njegovih lastnih trditvah precej drugačna od Fridlove, ki je imel še leto dni veljavno pogodbo, saj je imel sam pogodbo le še do junija, zato je tudi sprejel željo po razhodu in tudi sporazumno prekinil pogodbo.

Novembra bo svoje povedal še Miran Doma, ki je bil sekretar Nafte in naj bi tudi pisno sestavil sporazumno prekinitev pogodbe med Fridlom in klubom. Nafta je sicer domnevno sporazumni razhod s Fridlom in podpis pogodbe z novim trenerjem Mariánom Sluko sporočila javnosti 17. aprila 2019, torej tri dni po za Fridla usodnem ponedeljku v Lendavi. No, slovaški strateg, ki je na trenerskem stolčku zamenjal Fridla, je v Lendavi zdržal le nekaj mesecev, saj so se mu v klubu zahvalili za sodelovanje že 11. decembra in nato 23. decembra na njegovo mesto imenovali trenutnega trenerja Dejana Dončića.

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Specialist za varjenje, rezanje, avtomatizacijo in robotizacijo potrebuje več prostora za razvoj, testiranje in proizvodnjo.

»Za mlade se je treba potruditi, da pridejo k nam, spoznajo naše delo in tudi ostanejo,« poudarja Renato Pahor, direktor podjetja VIRS iz Lendave, zlate gazele 2019, ki je specialist za varjenje. Z njim smo govorili o pregovornem odhajanju obmejnega prebivalstva na delo v Avstrijo in mladih, ki se tam odločajo tudi za šolanje, v katerega je vključena obvezna praksa.

Konjunktura spodbuja kadrovsko lakoto
»Tudi pri nas je pri strokovnem srednješolskem programu vključena obvezna praksa. Na leto tako dobimo vsaj deset srednješolcev, ki jih zanima delo pri nas, in tistim, ki jih prepričamo, ponudimo možnost štipendiranja in zaposlitve. Kadrov je tudi nam zaradi konjunkture začelo primanjkovati, zato že dalj časa štipendiramo študente strojništva in elektrotehnike ter iz tega naslova zagotavljamo vsaj neki dotok mladih,« pojasnjuje Renato Pahor.

Trenutno iščejo pet novih sodelavcev, ki jih potrebujejo v razvojnem oddelku, servisu in prodaji. Iščejo predvsem inženirje strojništva in elektrotehnike, ki bodo tako okrepili ekipo trenutno 40 zaposlenih. Od tega je kar tri četrtine sodelavcev inženirjev.
S plačami ne zaostajamo toliko za sosedi
»Praksa je obvezna tudi pri nas, in ne samo v Avstriji. Tudi iz Avstrije so že prihajali k nam dijaki na prakso. Če ostane dober perspektiven slovenski kader v Avstriji, je to velika škoda za pomurska podjetja. A če seštejemo vse vrste slovenskih prihodkov (plača, nadomestilo za prehrano in prevoz, plačan čas za malico ...) in jih delimo z efektivnim delovnim časom, potem plače v Sloveniji verjetno bistveno ne odstopajo od avstrijskih. Plače so seveda velik motiv za mlade, zato se je zanje treba potruditi, da pridejo v Slovenijo in tukaj ostanejo,« razmišlja Pahor.

Še več dobijo razvojniki in proizvodnja
Podjetje VIRS je v obdobju izjemne rasti. Medtem ko je lani podjetje ustvarilo sedem milijonov evrov prihodkov, jih bodo letos, kot kažejo podatki dozdajšnjega poslovanja, kar 8,5 milijona, prihodnje leto pa lahko na temelju naročil načrtujejo prihodke v vrednosti deset milijonov evrov.

Pred nedavnim so končali širitev prostorov za sestavo in montažo robotskih varilnih celic, s čimer so dosegli, da imajo skupaj za te namene dva tisoč kvadratnih metrov površin. A potrebujejo dodatne prostore za razvoj, testiranja, proizvodnjo in demonstracijski prostor.

Zato so ob poslovni stavbi že dokupili osem tisoč kvadratnih metrov. »Želimo zgraditi nove prostore velikosti tisoč kvadratnih metrov, ki jih potrebujemo za razvojni oddelek, demonstracije in preizkušanje ter proizvodnjo. Za projekt gradbeno dovoljenje že imamo, prvo lopato pa bomo zakopali prihodnje leto,« napoveduje Pahor. Naložba je vredna okoli 1,2 milijona evrov.

In kako v VIRS doživljajo korono in kako so pripravljeni na morebiten upad povpraševanja? »Korono smo zaznali toliko, da smo prihodke obdržali na približno enaki ravni kot v letu 2019, brez rasti. Vsi načrti so narejeni po scenariju 'minus', torej poslovanje v primeru upada prihodkov ni ogroženo,« pojasnjuje prva taktirka VIRS, Renato Pahor. Najbolj nepogrešljiv partner so za proizvodnjo avtodvigal, težko industrijo, avtoindustrijo ter podjetja v procesni opremi.

vir: finance.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Janez Magyar, župan Občine Lendava, je bil 22. avgusta v Glavni ulici v Lendavi vpleten v prometno nesrečo z materialno škodo. Policisti so ga zaradi nesreče obravnavali en dan kasneje.

V nedeljo, 22. avgusta, se je po podatkih Policijske uprave (PU) Murska Sobota v Pomurju zgodilo šest prometnih nesreč, od tega tri zaradi neprilagojene hitrosti, dve zaradi nepravilne strani ali smeri vožnje in ena zaradi nepravilnega premika z vozilom. V treh prometnih nesrečah so se udeleženci lahko telesno poškodovali, v vseh je nastala materialna škoda. V eni je bil rezultat alkotesta pozitiven. V treh nesrečah so udeleženci zapustili kraj nesreče, dva so policisti kasneje izsledili. Zoper vse povzročitelje nesreč potekajo prekrškovni postopki.
Janez Magyar, župan Občine Lendava, je za Vestnik.si potrdil, da je bil predzadnjo avgustovsko nedeljo vpleten v prometno nesrečo z materialno škodo. Kot je povedal, je takrat imel v uporabi službeno vozilo občine z registrsko oznako MS HL – 554. Okoli devete ure je vozil po Glavni ulici v Lendavi, saj je bil namenjen v Gornjo Radgono na sejem Agra, kjer je tisti dan potekal podpis pisma podpore za izgradnjo izobraževalnega centra za čebelarstvo v Pomurju.

»Ob vožnji sem zaznal oplazenje z drugim vozilom, vendar zaradi preprečitve naleta drugih vozil za mano nisem nenadoma zaustavil. Takoj pri objektu stare Dvojezične šole Lendava sem vozilo obrnil in odpeljal nazaj na mesto dogodka. Nobenega vozila ali voznika na mestu dogodka ni bilo, zato sem smatral, da je voznik odpeljal naprej. Tudi sam sem, ker poškodb na vozilu ni bilo, odpeljal naprej po avtocesti v smeri Gornje Radgone. Pri tem sem srečal nasproti vozečo vozilo policije, ki pa me ni zaustavilo,« je opisal Magyar. Med vožnjo po avtocesti mu je nato, tako lendavski župan, zaradi sunkov vetra zaradi višje hitrosti, ki pa je bila do dovoljene hitrosti za vožnjo po pomurski avtocesti, na službenem avtomobilu odlomilo levo vzvratno ogledalo.

Policisti PU Murska Sobota so Janeza Magyara zaradi udeležbe v prometni nesreči obravnavali dan kasneje, v ponedeljek, 23. avgusta. »Policistu sem na zapisnik izjavil, da sem ob oplazenju z drugim vozilom zapeljal naprej izključno zaradi preprečitve naleta z drugimi vozili in preprečitvi nesreče z vozniki, ki so vozili za mano, kar dokazujem tudi s takojšnjo vrnitvijo na kraj dogodka,« je za Vestnik.si še dejal lendavski župan. Potrdil je, da so mu policisti zaradi nesreče oziroma dogodka izdali plačilni nalog v višini 160 evrov, na katerega pa se je že pritožil.


24-urni policijski rok

Janez Magyar je po ugotovitvah policistov prekršil 110. člen zakona o pravilih cestnega prometa, ki govori o dolžnostnih ravnanjih ob prometni nesreči. Člen med drugim navaja, da mora udeleženec prometne nesreče osebi, ki ji je povzročena škoda, pa je ni na kraju nesreče, posredovati svoje osebne podatke in da mora udeleženec nesreče ostati na kraju prometne nesreče, dokler ni končan ogled. Isti zakon pa v 111. členu določa, da mora policist priti na kraj prometne nesreče I. kategorije – to je nesreča, ki se konča le z materialno škodo, poškodovanih oseb pa v njej ni – oziroma ugotoviti dejstva in zbrati dokaze, potrebne za odločitev o prekršku, če ga o njej obvesti udeleženec prometne nesreč, v roku 24 ur od nastanka prometne nesreče.

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Manjšinski poslanec razume javno problematiziranje sodelovanja z Madžarsko v duhu trenutnega političnega boja za oblast.

Poslanec madžarske narodne skupnosti Ferenc Horvath vztraja na položaju predsednika Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti (PMSNS), čeprav je protikorupcijska komisija (KPK) že pred dvema letoma odločila, da je funkcija po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije s poslansko funkcijo nezdružljiva. »Postopek še ni v celoti končan, zato ga v tej fazi podrobneje še ne bi komentiral. Omenil bom le, da je upravno sodišče v Mariboru pritrdilo mojemu stališču, da postopek ni bil primerno izpeljan,« v pogovoru za Vestnik odgovarja Horvath.

Znana je vaša zgodba s KPK glede združljivosti poslanske funkcije in funkcije predsednika PMSNS, zaradi stališča KPK ste se tudi pritožili na upravno sodišče. Podobno kot vam je KPK nezdružljivost nedavno očitala tudi lendavskemu županu Janezu Magyarju.

»Težko komentiram zadevo lendavskega župana, ker s podrobnostmi postopka nisem seznanjen. Na splošno naj povem, da so nekdanji ustavni sodniki in pravni strokovnjaki jasno izrazili strokovno mnenje, da je sodelovanje pripadnikov avtohtone madžarske narodne skupnosti ustavna pravica. Sedaj smo priča neki praksi, v okviru katere je videti, kakor da bi nekdo želel pripadnike naše skupnosti getoizirati, kar me spominja na neke druge čase. Če potegnemo analogijo: predsednik politične stranke je lahko minister ali celo predsednik vlade, predsednik skupnosti pa ne more biti niti poslanec. Zakone je seveda treba spoštovati, a morajo veljati za vse enako.«

Pustimo odločitev pristojnim. Junija ste postali predsednik Kluba pomurskih poslancev. Kaj je pravzaprav namen tega združenja?

»Pomurje se je v preteklosti soočalo s številnimi svojevrstnimi izzivi. Stečaji številnih pomurskih podjetij, ki so nekoč zaposlovale velik del prebivalstva, so povzročili socialno stisko marsikatere družine in številni mladi so zapuščal domačo pokrajino. Premalo je bile notranje politične povezanosti v regiji in s tem tudi manjši vpliv na odločitve v Ljubljani. Pomurje je bilo tako v marsičem prikrajšano, odrinjeno iz odločitev in od sredstev. V kolikor želimo, da nam bodo mladi ostajali v regiji, da bo življenje dostojno za vse, je nujno, da se v regiji medsebojno povezujemo na vseh ravneh – na ravni politike, gospodarstva, razvojnih institucij in tako naprej. Zato si kot predsednik Kluba Pomurskih poslancev prizadevam, da različne nazorske, ideološke, politične opredelitve pomurskih poslancev ne pomenijo ovire, temveč dodano vrednost. Da pomenijo možnost, da vidimo rešitve in možnosti za domačo pokrajino v širšem pogledu, mogoče z drugih zornih kotov in da vsak po svojih poznanstvih nato prispeva k uresničitvi našega skupnega predloga, naše skupne ideje. V času mojega vodenja Kluba Pomurskih poslancev smo tako opravili več sestankov z različnimi organizacijami v Pomurju, na ministrstva naslovili številne predloge in pobude, od ustrezne ureditve financiranja občin, v katerih živi romsko prebivalstvo, do pobud pomurskih gospodarstvenikov in ustrezne ureditve prevoza bolnikov iz Pomurja v Ljubljano.«

Spomladi je bilo dogajanje v državnem zboru precej burno. Bo po parlamentarnih počitnicah, ko se že napovedujejo nove interpelacije, podobno?

»Smo pred super volilnim letom 2022, zato sem prepričan, da bo opozicija v prihodnjih mesecih uporabila vse možne instrumente, s katerimi bo skušala volivce prepričati o svojem prav. Iskreno upam in si želim, da bo ta predvolilna bitka kljub vsemu dostojna in ne bo prestopila meje do te mere, da postane družbeno nevarna. Smo namreč v zelo zahtevnem obdobju boja z virusom, ki je v marsičem spremenil naša življenja. Marsičemu smo se morali odpovedati, storiti drugače. Številni so ostali brez zaposlitve, številni podjetniki na robu preživetja, šolarji so se šolali na daljavo in številni so delali od doma. Vsak od nas je spremembo življenjskih navad čutil na svoj način. Marsikomu je nova situacija pomenila tudi globoko duševno stisko, ki jo posamezniki izražajo na različne načine. Eni jo zadržujejo v sebi, drugi jo usmerjajo v družbo, v nasilje, v nestrpnost, javno žalitev. Politika bo morala biti v svojih besedah v naslednjih mesecih zelo odgovorna, da ne zaneti po nepotrebnem kakšnega družbenega ognja, sam pa menim, da bomo odšli na redne volitve, ki bodo predvidoma na začetku poletja naslednje leto.«

Pri poskusu razrešitve Igorja Zorčiča je koaliciji dvakrat zmanjkal en glas. Med tistimi, ki naj bi bili glasovali s figo v žepu, kot je takrat dejal nesojeni kandidat za novega predsednika državnega zbora Jožef Horvat, se je pogosto omenjalo tudi vaše ime. Kakšen je vaš odnos s Horvatom?

»Nikoli ne glasujem s figo v žepu. Za svojimi odločitvami vedno trdno stojim in se vedno držim dogovorov. Z gospodom Horvatom imava korekten, profesionalen odnos. Res je, da imava na nekatere zadeve drugačne poglede, kar je popolnoma normalno in življenjsko. Še doma, v družini, imamo pogosto različna stališča do nekih vprašanj, kako tega ne bi imeli v politiki.«

Praviloma se koalicija lahko zanese na vaš glas, iz opozicijskih vrst je tako večkrat slišati tudi mnenje, da 'manjšinca' ne bi smela biti jeziček na tehtnici. Kakšno je vaše stališče do tega?

»Parlamentarna praksa je, da poslanca narodnih skupnosti ne sodelujeta pri sestavljanju vlad. To je pravica in odgovornost političnih strank, ki nato tudi podpisujejo koalicijsko pogodbo, sestavljajo ministrsko ekipo in imenujejo ljudi na ključne položaje v državi. Zato tudi poslanca narodnih skupnosti nista tista, ki bi rušila katero koli vlado. Vsaka opozicija, ki želi rušiti vlado, si mora sama zagotoviti dovolj glasov, da izvoli novega predsednika vlade. Dokler teh glasov nima, je nepošteno in nekorektno pričakovati, da jih bosta zagotavljala poslanca narodnih skupnosti. Sam sem se v treh letih poslanskega mandata, tako pod Šarčevo kot Janševo vlado, trudil, da sem konstruktivno sodeloval z vlado, saj sem prepričan, da le tako lahko zagotovim uresničevanje dobrih projektov za madžarsko narodno skupnost in celotno Slovenijo. Poslanca narodnih skupnosti imava tako kot preostalih 88 poslancev pravico in še bolj dolžnost, da glasujeva na podlagi lastne vesti, skladno s tem, kar meniva, da je najboljše za ljudi. Tudi če to pomeni, da je določen zakon, ki pomeni boljše razmere za življenje, sprejet z enim glasom več.«

V okviru programa spodbujanja gospodarske osnove madžarske narodne skupnosti v letih od 2021 do 2024 bo šlo 2,8 milijona evrov. Sodelovanje z Janševo vlado torej daje dobre rezultate?

»Program spodbujanja gospodarske osnove madžarske narodne skupnosti je program nepovratnih finančnih spodbud za ustvarjanje gospodarske osnove avtohtonih narodnih skupnosti in hitrejši razvoj območij, kjer narodni skupnosti živita in ga določa Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Vezan je na določeno časovno obdobje in ga uresničujejo vse vlade. Poslanca narodne skupnosti pa sva z trenutno vlado podpisala dodaten dogovor, Dogovor o sodelovanju poslancev italijanske in madžarske narodne skupnosti z Vlado Republike. Vesel sem, da so predsednik vlade in ministri sprejeli moje predloge, ki so vsebovani v dogovoru in se nanašajo na območje, kjer živi madžarska narodna skupnost, zavedajoč se, da narodnostna politika v 21. stoletju presega zagotavljanje jezikovnih pravic. Naj posebej izpostavim, da sklenjeni Dogovor pomeni dejansko priložnost za vse tukaj živeče prebivalce in ne le za madžarsko narodno skupnost. Gre za zelo pomemben mejnik v zgodovini, saj podpisan dogovor ni le podlaga za izvajanje in zagotavljanje ustavnih pravic avtohtonih narodnih skupnosti, temveč tudi uresničitev konkretnih projektov, kot so pomoč pri izgradnji javnega razvojnega centra v Radmožancih, dodelitev dodatnih sredstev za izvajanje novih vsebin v zavodih, zagotovitev finančne podpore v okviru evropske finančne perspektive, nadaljevanje projekta za dvig usposobljenosti pedagoških delavcev na območjih občin, v katerih živita avtohtoni narodni skupnosti in nadaljevanje programa za razvoj gospodarske osnove avtohtone madžarske narodne skupnosti, začetek izgradnje kolesarskih stez in pešpoti, ustanovitev sklada Pomurje – Porabje za razvoj narodnostno mešanega območja ter ustanovitev zadruge na področju kmetijstva in vinogradništva. Dogovor z vsemi projekti in programi pomeni veliko priložnost za razvoj območja, kjer živi madžarska narodna skupnost in veliko priložnost za razvoj celotne regije. Vsak evro, vsaka investicija, vsak projekt, ki pride v Prekmurje, bodisi s strani Slovenije, bodisi Madžarske ali preko evropskih sredstev pomeni izboljšanje kvalitete življenja vseh Prekmurk in Prekmurcev. Živimo namreč na dokaj majhnem, skupnem prostoru, kjer se naša življenja vsakodnevno močno prepletajo, zato si moramo prizadevati, tako politiki kot vsi ostali, da v regijo pripeljemo čim več dobrih projektov in sredstev za razvoj. Konec koncev bomo na ta način omogočili tudi številnim mladim, ki sedaj zapuščajo regijo, da v njej vidijo priložnost in možnost za svoj osebni uspeh.«

Vendarle vse pogosteje slišimo izraze madžarizacija, orbanizacija in podobne. Kako se vi odzivate na to? Premier Janša ne skriva simpatij do madžarskega premierja Viktorja Orbana, ki pa ne slovi ravno kot zaščitnik demokracije, človekovih pravic in svobode medijev.

»Politično-interesne skupine so se zgodovinsko gledano vedno povezovale na točki, da so se borile proti nečemu ali nekomu – ali je to bil boj proti sužnjelastništvu, rasni diskriminaciji, turškim vpadom … Orodja in metode političnega boja za oblast danes niso zelo drugačne, za marsikatero politično skupino je še vedno najlažje najti skupnega navideznega sovražnika, proti kateremu se borijo, pri tem pa sami sebe pogosto prikazujejo kot viteza na belem konju. Tako si je del slovenske politike za svojega sovražnika izbral madžarskega premierja. A Madžarska in Orban nista nikakršna sovražnika Slovenije in slovenskega naroda, kot hočejo nekateri to prikazati. Madžarska ne počne popolnoma nič drugega kot druge evropske države. V okviru praks sodobnega mednarodnega gospodarskega sodelovanja išče možnosti in priložnosti za investicije v Sloveniji. Podobno kot druge države pa skrbi za Madžare v zamejstvu in po svetu. Tudi v kabinetu vsakokratnega slovenskega premierja je denimo na ogled zgodovinski zemljevid slovenskega ozemlja, pa to nikoli ni bil predmet javnih polemik. Obžalujem, da se sodelovanje z Madžarsko zlorablja za vsakodnevne politične boje in s tem na neki način neti sovražna naravnanost, ki v največji meri škodi ljudem na obeh straneh meje. Politika bi morala biti v tem pogledu veliko bolj odgovorna.«

Je strašenje z Madžarsko upravičeno? Naša zunanja politika se očitno nagiba k Višegrajski skupini.

»Krepitev političnega sodelovanja z vsemi srednjeevropskimi državami, posebno Avstrijo, Češko, Madžarsko, Slovaško in Poljsko, je zapisana v deklaraciji o zunanji politiki Republike Slovenije, ki jo je sprejel državni zbor leta 2015. Tam piše med drugim tudi, da je Slovenija glede na svoj geopolitični položaj naravna partnerica držav Višegrajske skupine in da bo sodelovanje osredotočeno na krepitev gospodarskih, prometnih in energetskih povezav med Baltikom in Jadranom. Deklaracijo je potrdilo 64 poslancev, proti je bilo pet poslancev Levice, SDS je bil vzdržan. Med tistimi, ki so jo potrdili, so tudi poslanci strank, ki danes najbolj nasprotujejo sodelovanju Slovenije s srednjeevropskimi državami, tudi Madžarsko. Zato na javno problematiziranje sodelovanja z Madžarsko gledam v duhu trenutnega političnega boja za oblast. Vsaka slovenska vlada, bodisi leva ali desna, si je prizadevala za dobre odnose z Madžarsko, saj so dobri odnosi s sosednjimi državami ena ključnih nalog slovenske zunanje politike in diplomacije. Tik pred uresničitvijo je na primer dogovor o oblikovanju skupnega sklada za Prekmurje in Porabje, ki sta ga sklenila Orban in takratni premier Šarec.«

Govori se, da naj bi jeseni slovenska in madžarska vlada v Prekmurju izvedli skupno sejo. Ali to drži?

»Na žalost nimam uradnih informacij, tako da to ne bi želel komentirati.«

PMSNS je v zadnjem obdobju zelo investicijsko in projektno aktivna. Katerih investicij in projektov ste se lotili?

»V preteklih letih smo tako iz Slovenije kakor tudi Madžarske pridobili veliko projektov. Trenutno jih izvajamo čez 30 na različnih področjih, od kulture do gospodarstva in turizma. Zelo pomembna se mi zdi skrb za mlade, za njihovo prihodnost, zato smo obnavljali vrtce v Gaberju, Dolgi vasi in Prosenjakovcih, vsako leto tudi organiziramo tabore za mlade. V vseh narodnostno mešanih naseljih smo v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in društvi izvedli investicije, pripravlja se dokumentacija za gradnjo telovadnice pri podružnični šoli in vrtcu v Gaberju. Odkupili smo gostišče Kočar in pripravljamo dokumentacijo za obnovo za potrebe prenočitve, na javnem razpisu pa iščemo ponudnike za turistične vlakce. Smo tudi soorganizatorji in glavni sponzorji Pomurskega galopa. V sklepni fazi so še dogovori, tako s slovensko kot madžarsko vlado, za kar nekaj obsežnih projektov, ki bodo pomenili dodaten napredek in razvoj celotne regije.«

Lahko že napoveste vnovično kandidaturo na naslednjih državnozborskih volitvah?

»Pred nami so zelo aktivni meseci uresničevanja številnih programskih in vsebinskih dogovorov. Pri izbiri projektov vedno skušam ujeti glas ljudstva, torej uresničujemo projekte, namenjene ljudem, in ne projektov, ki veliko stanejo, nimajo pa trajnostnega učinka. Glede na to, da v sebi čutim še veliko energije, imam veliko idej, pri svojem delu pa se lahko zanesem na ekipo sodelavcev in strokovnjakov, sem tudi o uspešnosti projektov prepričan. Vsak uspešen projekt je zame motivacija za nadaljnje korake, tako bo tudi vnovična kandidatura logična posledica dosedanjega dela.«

vir Vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V Lendavi je ekipi šestih kuharjev z 20 pomočniki v 16 urah uspelo pripraviti in skuhati doslej največjo znano količino bograča v kotlu, in sicer 1.801 kilogram. S tem rekordom se bo Občina Lendava potegovala za vpis v Guinnessovo knjigo rekordov. Ob tem se je odvila 42. Lendavska trgatev.

Kot so sporočili iz Občine Lendava ter Zavoda za turizem in razvoj Lendava, je Lendavi, svetovni prestolnici bograča, uspel še en podvig. Uradno tehtanje bograča v kotlu je pokazalo 1.801 kilogram in dobrih 300 kilogramov jedi več, kot so jo sprva načrtovali.

Kot so ponazorili, je ekipa čebulo, ki je je bilo okoli 400 kilogramov, pražila dobre tri ure. Rekordni bograč je poleg tega vseboval še štiri kilograme česna, 220 kilogramov govedine, 160 kilogramov divjačine, 300 kilogramov svinjine in 400 kilogramov krompirja, 22 kilogramov začimb ter 12 litrov vina.

Zavod za turizem in razvoj Lendava je v nekaj več kot 10-dnevnem dogajanju znova obudil festivalsko dogajanje v Lendavi. "Festival Vinarium smo stopnjevali z Bogračfestom ter z manjšimi dogodki vse do današnjega dne s kuhanjem rekordnega bograča, ki je potekalo skupaj z 42. Lendavsko trgatvijo," je povedala direktorica Martina Bukovec

Lendavska trgatev je navadno v znamenju tradicionalne povorke, ki pa tokrat ni krenila skozi mestno jedro. "Na letošnji Lendavski trgatvi se je predstavilo 18 različnih društev in krajevnih skupnosti, ki so na mirujočih vozovih ob prizorišču kuhanja bograča prikazali ljudske običaje, šege, navade, različna jesenska opravila, pa tudi zabaven oris trenutnih covidnih razmer," je opisala predsednica Zveze kulturnih društev Lendava Elvira Vaupotič Göncz.

vir: siol.net