Madžarska samoupravna narodna skupnost Občine Lendava kot soustanoviteljica zavoda Knjižnica - Kulturni center Lendava ni podala pozitivnega mnenja za razrešitev direktorja Alberta Halasza. Preostale občine niso ne za niti proti.

Madžarska samoupravna narodna skupnost Občine Lendava (MSNSOL) kot soustanoviteljica zavoda Knjižnica - Kulturni center Lendava (KKCL) ni podala pozitivnega mnenja za razrešitev direktorja Alberta Halasza. Svetniki predloga o razrešitvi, ki jim ga je posredoval svet zavoda KKCL, niso podprli na izredni seji, ki je potekala v četrtek, 17. februarja.

Seje se je udeležilo osem od skupaj 12 članov sveta MSNSOL, eden se je iz glasovanja izločil, preostalih sedem pa je glasovalo tako, pet proti in dva za podporo predlogu o razrešitvi. Glasovanje je potekalo tajno, je povedala predsednica MSNSOL Judit Törnar Vida, pred tem pa je bila dana možnost za razpravo. Svoje mnenje sta povedala dva svetnika in oba sta obžalovala, da je do tega prišlo.

O podpori direktorju so se izrekali tudi zaposleni v javnem zavodu. Šest se je z razrešitvijo strinjalo, eden je glasoval proti, tri glasovnice so bile neveljavne.

O razrešitvi pa so se že tudi opredeljevale občine, katere so na zavod s pogodbo prenesle opravljanje dejavnosti. Občina Lendava je tako občinam Dobrovnik, Turnišče, Črenšovci, Kobilje in Velika Polana januarja poslala dopis, da podajo svoje mnenje k sklepu o razrešitvi direktorja KKCL.

Občinska sveta občin Dobrovnik in Turnišča sta ugotovila, da ne razpolagata z vsemi pravno relevantnimi dejstvi na podlagi katerih bi lahko sprejela odločitev, zato v zadevi ne moreta podati ne pozitivnega niti negativnega mnenja. Občinski svet Občine Črenšovci bo o tem odločal na seji jutri, 24. februarja, pred tem pa je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja bila enakega mnenja, torej da ne razpolaga z vsemi pravno relevantnimi dejstvi za podajo pozitivnega ali negativnega mnenja.
Občinski svet Občine Kobilje o zadevi še ni odločal, v Odrancih menijo, da je to zadeva, ki jo mora rešiti matična občina zavoda.

vestnik.si

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je sporočila, da sta tako Višje kot Okrajno sodišče ugotovili, da je KPK v prekrškovnem postopku, vodenem zoper poslanca Ferenca Horvatha, pravilno uporabila določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), ko mu je leta 2019 izdala prekrškovno odločbo, ker ni odpravil nezdružljivosti funkcij. Horvat vztraja, da sta funkciji združljivi in bo, če bo treba, iskal pravico tudi na evropskem sodišču za človekove pravice.

Izpodbijano odločbo o prekršku je KPK Horvathu izdala julija 2019, saj poslanec madžarske narodne skupnosti namreč kljub izdanem opozorilu ni odpravil nezdružljivosti funkcije, v kateri se je znašel zaradi hkratnega opravljanja funkcije poslanca in funkcije zakonitega zastopnika Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti (PMSNS). V skladu zakonom je KPK poslancu izrekla globo v višini 1000 evrov.


KPK obvestila državni zbor
Poslanec je zoper prekrškovno odločbo KPK vložil zahtevo za sodno varstvo. Okrajno sodišče v Ljutomeru je novembra 2021 zavrnilo zahtevo za sodno varstvo kot neutemeljeno in potrdilo odločbo o prekršku, ki jo je izdala KPK kot prekrškovni organ. Zoper sodbo je poslanec vložil pritožbo. O njej je Višje sodišče v Mariboru odločilo januarja 2022, in sicer je pritožbo zavrnilo ter tako potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča, so sporočili iz KPK. Tako Okrajno kot Višje sodišče sta zavrnila očitke iz pritožbe, da za poslanca glede vprašanj nezdružljivosti funkcij ne veljajo določbe ZIntPK, pač pa določbe Zakona o poslancih. Kot je v sodbi zapisalo Višje sodišče, osebe javnega prava (torej tudi PMSNS, v kateri storilec prekrška ni prenehal z opravljanjem zastopanja v 30 dneh po potrditvi mandata poslanca) sodijo v javni sektor, za katerega velja ZIntPK. Ta pa se pri nezdružljivosti funkcij uporablja subsidiarno, torej ko drug zakon tega področja ne ureja drugače. Zakon o poslancih nezdružljivosti poslanske funkcije z zastopanjem v pravni osebi javnega prava ne ureja, zato se v teh primerih uporabljajo določbe ZIntPK. Po mnenju KPK gre za pomembno sodbo s področja nezdružljivosti funkcij, zato je KPK z njo danes seznanila tudi državni zbor.

Višje sodišče je tudi zavrnilo navedbe poslanca, da gre v primeru PMSNS za posebno obliko politične stranke, in pritrdilo utemeljitvi KPK, da gre za pravno osebo javnega prava. Prav tako je potrdilo ustreznost izrečene sankcije. V zvezi s poslancem Horváthom je KPK lani ugotovila podobno kršitev nezdružljivosti funkcij, in sicer hkratno opravljanje poslanske funkcije in funkcije člana sveta osebe javnega prava Madžarske samoupravne narodne skupnosti Občine Lendava. Tudi v tem primeru je poslanec tako zoper ugotovitve Komisije o nezdružljivosti funkcij kot zoper prekrškovno odločbo vložil tožbo oziroma zahtevo za sodno varstvo, o čemer sodišče še odloča, so še sporočili iz KPK.

Pravni boj bo nadaljeval

Horvath je za Vestnik.si dejal, da se ne bo zaustavil in nameravati izčrpati vsa pravna sredstva in, če bo treba, se bo obrnil tudi na evropsko sodišče. Po njegovem mnenju se godi krivica tako njemu kot pripadnikom madžarske skupnosti. "V razmislek - poslanec je lahko hkrati član občinskega sveta, ne more pa biti član občinske samoupravne narodne skupnosti, ki je po političnem rangu veliko nižje. To ni logično," poudarja Horvath, ki ravnanje KPK razume kot vmešavanje v samoupravno narodno skupnost, katero organiziranost določa zakon o samoupravnih narodnih skupnosti. Kot pravi, je v zvezi s tem zaprosil tudi mnenje varuha človekovih pravic, obrnil pa se bo še na ustavno sodišče.


Globa tudi za Rojka in Magyarja

KPK je sicer v skladu z zakonom začela objavljati tudi pravnomočne prekrškovne odločbe, ki se nanašajo na funkcionarje, in sicer za postopke, v katerih so prekrškovne odločbe postale pravnomočne po uveljavitvi novele ZIntPK, to je 17. 11. 2020. Namen javne objave je v skladu z zakonom preprečevanje in odvračanje od ravnanj, ki pomenijo kršitev ZIntPK. Poleg Horvatha sta bila med drugim v višini 1000 evrov oglobljena še gornjeradgonski župan Stanislav Rojko zaradi nezdružljivosti v zvezi s članstvom v Svetu ustanovitejic Cerop in direktorske funkcije v gospodarski družbi ter lendavski župan Janez Magyar, ki ni odpravil nezdružljivosti funkcije župana in člana sveta samoupravne narodnostne skupnosti.

Predsednika vlad Slovenije in Madžarske Janez Janša in Viktor Orban sta v ponedeljek v Lendavi ob podpisu sporazuma o sodelovanju pri gospodarskem in družbenem razvoju v Prekmurju in Porabju poudarila, da sta manjšini most za sodelovanje med prijateljskima državama, gospodarske vezi pa dvojno koristne.

Po prvem sporazumu o zaščiti in sodelovanju pri razvoju manjšin na obeh straneh meje, podpisanem pred slabimi 30 leti, bo po besedah Janše zdaj podpisani sporazum to nadgradil z zelo konkretnim dokumentom, saj bo v prihodnjih petih letih za razvoj manjšin na obeh straneh meje namenjenih po pet milijonov evrov.

Sodelovanje držav v izobraževanju, kulturi in znanosti
Janša je, kot je dejal, vesel tudi podpisa sporazuma o sodelovanja v izobraževanju, kulturi in znanosti med slovensko in madžarsko vlado za obdobje 2022-2025, ki sta ga v ponedeljek podpisala ministrica RS za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec ter namestnik madžarskega ministra za zunanje zadeve in trgovino Levente Magyar. Janša meni, da predstavlja zelo pomemben most tudi za širše sodelovanje med državama.

Skupaj lažje do odgovorov kot vsak posebej“
Po Orbanovih besedah sta se obe državi dobro spopadli s pandemijo covida-19. Menil je, da bosta gospodarstvi obeh držav iz te krize izšli močnejši kot pred njo. Podpisani sporazum po njegovih besedah krepi prijateljstvo in zavezništvo med državama, kar je pomembno, saj, kot je dejal, prihajajo časi, ko bo prijateljstvo najbolj cenjena valuta, skupaj pa bomo lažje našli odgovore kot vsak posebej. Po Orbanovem mnenju bi se moral glas iz srednje Evrope v EU slišati vsaj toliko kot glas držav zahodne Evrope.

Na vprašanje, kaj lahko pomenijo bližnje volitve v obeh državah za dvostranske odnose, je Janša odgovoril, da odnosi prijateljskih držav in sodelovanje niso bili in ne bodo vezani na rezultat volitev. „Lahko pa vsaj pri nekaterih stvareh rečemo, da je bilo v zadnjem času sodelovanje, še posebno, ko gre za zaščito manjšin, pa ne gre samo za čas mandata naše zadnje vlade, neprimerno boljše, ko je bilo prvih 20 let od podpisa prvega sporazuma,“ je poudaril.

„Z Madžarsko tudi veliko uresničimo“
Dodal je tudi, da je v zadnjih enajstih letih, odkar vodi madžarsko vlado Orban, ta povečala pomoč slovenski manjšini v Porabju za šestkrat. „Smo soodvisni, verjamem, da bomo sodelovali in živeli naprej v prijateljskem razpoloženju in medsebojni pomoči, ne glede na to, kakšne barve bo vlada na obeh straneh. Nas pa izkušnje zadnjih desetih letih učijo, da se lahko z Madžarsko ne samo veliko dogovorimo, ampak tudi veliko uresničimo,“ je še povedal Janša. Orban pa, da si sosedi delijo isto usodo in da so soodvisni. „Iskreno vam povem, da je pri levih strankah sodelovanje težje,“ je dodal.

vir rtvslo

Janez Magyar, župan Občine Lendava in kandidat za poslanca SDS na aprilskih volitvah, je bil 22. avgusta lani v Glavni ulici v Lendavi vpleten v prometno nesrečo z materialno škodo. Policisti so ga zaradi nesreče obravnavali dan kasneje. Po pritožbi na plačilni nalog bo zdaj zadnjo besedo imelo sodišče. Županov primer bo po besedah Otona Nemca, predsednika ljutomerskega okrajnega sodišča, obravnavan predvidoma junija ali julija pred sodnimi počitnicami.

Prometna nesreča, v katero je bil 22. avgusta 2021 vpleten Janez Magyar, župan Občine Lendava in kandidat za poslanca SDS na aprilskih volitvah, še nima epiloga. Policisti so Magyaru zaradi prekrška v prometu izdali plačilni nalog v višini 160 evrov, na katerega pa se je pritožil. Županov primer bo zdaj obravnavala pisarna za prekrške pri okrajnem ljutomerskem sodišču. To se bo besedah Otona Nemca, predsednika Okrajnega sodišča Ljutomer, zgodilo šele po volitvah v državni zbor, ki so razpisane 24. aprila letos. »Postopek proti vozniku, ki je bil 22. avgusta lani v Glavni ulici v Lendavi udeležen v prometni nezgodi, ni zaključen in bo prišel na vrsto nekje v času pred sodnimi počitnicami tega leta. Kaj več v zvezi z dogodkom oziroma prometno nezgodo oziroma odgovornostjo voznika, boste lahko izvedeli po končanem postopku,« je za Vestnik.si povedal Oton Nemec, predsednik ljutomerskega okrajnega sodišča.

Hujši prekrški v treh mesecih, manjši v enem letu

Preverili smo, kakšni so časi reševanja postopkov, povezanih s prometnimi prekrški. Pisarna za prekrške Okrajnega sodišča Ljutomer hujše prometne prekrške (recimo: obdolžilni predlog za odvzem vozniškega dovoljenja zaradi vožnje pod vplivom alkohola) rešuje prednostno, zahteve za sodno varstvo (recimo: pritožbo na policijski plačilni nalog zaradi neuporabe varnostnega pasu) pa se rešujejo neprednostno. Povprečen čas reševanja hujših prekrškov je od 1 do 3 mesecev, povprečen čas reševanja manjših prekrškov pa od 9 do 12 mesecev. Pisarna za prekrške je v letu 2021 v reševanje prejela 517 zadev s področja hujših prekrškov in jih rešila 406. V letu 2021 so prejeli še 182 zahtev za sodno varstvo in jih rešili 57.

Odlomilo se je ogledalo

Spomnimo. V nedeljo, 22. avgusta lani, se je po podatkih Policijske uprave (PU) Murska Sobota v Pomurju zgodilo šest prometnih nesreč, od tega tri zaradi neprilagojene hitrosti, dve zaradi nepravilne strani ali smeri vožnje in ena zaradi nepravilnega premika z vozilom. V treh prometnih nesrečah so se udeleženci lažje poškodovali, v vseh je nastala materialna škoda. V eni je bil rezultat alkotesta pozitiven. V treh nesrečah so udeleženci zapustili kraj nesreče, dva so policisti kasneje izsledili. Eden od njiju je župan Lendave Janez Magyar, ki pa na zadevo gleda drugače kot policisti.

Magyar je za Vestnik.si potrdil, da je bil predzadnjo avgustovsko nedeljo vpleten v prometno nesrečo z materialno škodo. Ta dan je okoli devetih dopoldan sedel za volanom službenega vozila in se z njim peljal po Glavni ulici v Lendavi proti Gornji Radgoni, bil je namenjen na sejem Agra, kjer se podpisovalo pismo podpore za izgradnjo izobraževalnega centra za čebelarstvo v Pomurju. "Ob vožnji sem zaznal oplazenje z drugim vozilom, vendar zaradi preprečitve naleta drugih vozil za mano nisem nenadoma zaustavil. Takoj pri objektu stare Dvojezične šole Lendava sem vozilo obrnil in odpeljal nazaj na mesto dogodka. Nobenega vozila ali voznika na mestu dogodka ni bilo, zato sem menil, da je voznik odpeljal naprej. Tudi sam sem, ker poškodb na vozilu ni bilo, odpeljal naprej po avtocesti v smeri Gornje Radgone. Pri tem sem srečal nasproti vozečo vozilo policije, ki pa me ni zaustavilo," je opisal Magyar. Na službenem vozilu se je ta dan odlomilo levo vzvratno ogledalo, a lendavski župan pravi, da je bila to posledica kombinacije sunka vetra in velike hitrosti na pomurski avtocesti, ki sicer ni bila prekoračena.

Janez Magyar je za Vestnik.si potrdil, da se je pritožil na plačilni nalog, ki so mu ga izdali policisti, in dejal, da dosedaj še ni bil poklican na sodišče zaradi tega prekrška.

Prejel je globo v višini 160 evrov

Kakorkoli že, nekdo je dogodek (oplazenje dveh vozil) očitno videl drugače kot župan, poklical je na 113 in policiji izdal registrsko številko njegovega službenega avtomobila. Postopek zoper voznika iskanega avtomobila so prevzeli policisti Policijske uprave Murska Sobota, ki so Magyarja zaradi udeležbe v prometni nesreči obravnavali šele naslednji dan. Kot smo izvedeli od župana, so policisti prišli v ponedeljek zjutraj na sedež občine in se pozanimali, kdo je v nedeljo upravljal obravnavano vozilo. "Policistu sem za zapisnik izjavil, da sem ob oplazenju z drugim vozilom odpeljal naprej izključno zaradi preprečitve naleta drugih vozil in preprečitve nesreče z vozniki, ki so vozili za mano, kar dokazujem tudi s takojšnjo vrnitvijo na kraj dogodka," je Vestniku.si razložil lendavski župan in potrdil, da so mu policisti zaradi prekrška v prometu izdali plačilni nalog v višini 160 evrov.

Janez Magyar je po ugotovitvah policistov prekršil 110. člen zakona o pravilih cestnega prometa, ki govori o dolžnostnih ravnanjih ob prometni nesreči. Člen med drugim navaja, da mora udeleženec prometne nesreče osebi, ki ji je povzročena škoda, pa je ni na kraju nesreče, posredovati svoje osebne podatke. Prav tako bi moral udeleženec nesreče ostati na kraju prometne nesreče, dokler ogled ni končan.

vir:vestnik.si

Terme Lendava, ki jih je madžarski državni sklad Comitatus Energia od Save Turizma kupil konec leta 2019 in so že več kot leto dni zaprte, bodo s prenovljenimi zgradbami in novimi storitvami v letošnji sezoni pričakale tisoče slovenskih in tujih gostov, napoveduje direktor toplic Daniel Kovacs.

Čeprav hotel Lipa in bazenski kompleks, zanju je kupec odštel devet milijonov evrov, obnavljajo že dobro leto in zunanja podoba tega ne kaže, prvo etapo obnove po Kovacsevih besedah končujejo s ciljem, da bi hotel s toplicami postal eden od ponosov Pomurja in bi pomembno prispeval k uspehu slovenskega turizma.

O podrobnostih Kovacs še ne želi govoriti, več bo, kot pravi, jasno aprila, zato tudi predvideni datum odprtja ni znan, prav tako ne vrednost naložbe. Je pa povedal, da so z manjšo izjemo vsi zaposleni na začasnem čakanju na delo, pri čemer dobivajo 100-odstotno nadomestilo plače, čeprav delovna zakonodaja nalaga samo 80-odstotno.

"Odpuščanj ne bo, bomo pa zaposlili še 15 novih delavcev in ob preizkušeni ekipi 64 zaposlenih iz lokalnega okolja odprli novo poglavje v življenju hotela," pravi Kovacs.

Navedel je tudi, da so imeli pri obnovi težave zaradi prejšnjih izvajalcev, zaradi epidemije covida-19 in večdesetletne odsotnosti vlaganj.

Nad razvojem dogodkov pa so zaskrbljeni v Sindikatu delavcev gostinstva in turizma Slovenije, ker obnova traja že več kot leto dni in delavci čakajo, pa tudi z vodstvom se še niso uspeli sestati, tako da ne vedo nič o načrtih.

Z direktorjem Kovacsem se je medtem sestal in pogovarjal o načrtih, ki da so dobro zastavljeni, župan lendavske občine Janez Magyar.

Direktor je pripravljen na sodelovanje z občino na različnih področjih, v podjetju jih zanima tudi lokalna ponudba, da bi v hotelsko ponudbo vključili lokalne pridelovalce in ponudnike vin, sadja, zelenjave in drugih pridelkov. "Dogovorili smo se tudi, da bo naš javni zavod za turizem in razvoj vključil kolesarjenje v hotelski program za goste," je pojasnil Magyar.

"Pogovarjali smo se tudi o njihovih novih naložbah, med katerimi so rastlinjaki, kjer bodo sami pridelovali zelenjavo, kar bo pomembno za goste. Govorila pa sva tudi o sodelovanju v športu, turizmu in kulturi, tudi obveščanju o kulturnih dogodkih," dodaja Magyar.

Med drugim je sogovorniku predlagal, da gostom ponudijo spust po žični drči z Vinariuma ter obisk čokoladnice, muzeja meščanstva, tiskarstva in dežnikarstva, pa stolpa Vinarium. Kmalu bodo lahko uporabljali tudi večnamensko dvorano, kjer se bodo pripravljale oziroma tekmovale ekipe, bodo lahko prebivale v hotelu. "Vsekakor so nam pri vsem najpomembnejše nove zaposlitve naših občanov, mladim v občini pa bomo ponudili brezplačne vstopnice za kopanje," je še dodal Magyar.

vir: sta.si

Bograč, ki so ga kuhali 3. in 4. septembra 2021 v Lendavi, je največja znana količina bograča, ki so ga skuhali v kotlu, so v ponedeljek uradno potrdili iz Guinnessove knjige rekordov.

V Lendavo so poslali tudi certifikat, ki to potrjuje. Kuharska ekipa je v svetovni prestolnici bograča skuhala 1801 kilogram te jedi.

Rekordno kuhanje sta lani organizirala lendavska zavod za turizem in promocijo in občina Lendava, jed je 16 ur pripravljalo in kuhalo šest kuharjev z 20 pomočniki. Vodja šestčlanske kuharske ekipe je bil Jožef Horvat, ob kotlu so vso noč in v soboto dopoldne pomagali Roman Žižek, Arpad Berki, Jože Činč, Ivan Breznik in Jože Felšö.

400 kilogramov čebule, 12 litrov vina ...
V ekipi so bili poklicni kuharji, člani mestne in krajevnih skupnosti, sodelavci javnega zavoda ter gasilci, ki so samo za praženje 400 kilogramov čebule potrebovali dobre tri ure. Rekordni bograč je vseboval še štiri kilograme česna, 220 kilogramov govedine, 160 kilogramov divjačine, 300 kilogramov svinjine in 400 kilogramov krompirja, 22 kilogramov začimb ter 12 litrov lendavskega vina.

Obiskovalcem prireditve so razdelili približno 3500 porcij, kotel pa so si izposodili od občine Velika Polana, kjer so leta 2013 kuhali bujto repo in se prav tako uvrstili v Guinnessovo knjigo rekordov. Skuhali so 1089,5 kilograma te prekmurske jedi.

vir: rtvslo.si

Državni stanovanjski sklad pridobiva dokumentacijo za blok, lendavska občina sodeluje pri projektu Hiše za mlade družine

Pomgrad ruši v Lendavi nekdanje upravno poslopje Nafte Lendava. Skupaj z zemljiščem ga je kupil že oktobra 2009 z namenom, da bo tu gradil stanovanja višjega bivanjskega standarda. Kupčija je bila dokončana in prenos premoženja izveden leta 2010, toda podjetje je načrte o gradnji stanovanj opustilo. Prav tako jih ne namerava graditi zdaj. »V tem trenutku načrtov za zemljišče nimamo. V prihodnosti se bomo s ponudbo odzivali na potrebe trga, prebivalstva in lokalne skupnosti,« je na vprašanje, ali bo rušenju omenjenih stavb sledila gradnja, odgovoril Kristian Ravnič, član uprave družbe Pomgrad.

Zemljišče v velikosti 10.784 kvadratnih metrov v Rudarski ulici po prostorskih načrtih sodi med območja, namenjena stanovanjski gradnji. Nafta Lendava je zemljišče z zapuščenimi objekti prodajala dlje časa, prodala pa ga je potem v letu, ko je njeno poslovanje zdrknilo globoko v rdeče številke. Spomnimo še, da je bila to leto postavljena tudi nova petrokemična tovarna za proizvodnjo formalina, ki je bila pred kratkim v stečajnem postopku s preostalim ključnim premoženjem Nafte Petrochem prodana Egipčanom.

Rušitev starih stavb v Lendavi pa je vredna pozornosti tudi zato, ker sovpada s pripravami državnega stanovanjskega sklada na gradnjo prvega od skupaj treh načrtovanih stanovanjskih blokov, za kar sklad že pridobiva dokumentacijo. Prav tako se lendavska občina prav zdaj vključuje v projekt gradnje stanovanjske soseske Hiše za mlade družine, katerega nosilec je inštitut Back To The Village. Model temelji na vključevanju ali partnerstvu občine pri zagotavljanju komunalno opremljenih zemljišč.

vir: vestnik.si

O vladni noveli zakona o rudarstvu, katera zajema tudi področje frackinga, bodo poslanci odločali na izredni seji, ki se bo začela 21. februarja.

Po petem neuspehu opozicije z "anti-fracking zakonom", ki je sicer v četrto vendarle prestal prvo obravnavo, a so ga nato na matičnem odboru zavrnili z 10 glasovi proti in devetimi za, bo državni zbor na naslednji izredni seji obravnaval vladni predlog novele zakona o rudarstvu, ki ga je vlada dolgo potrjevala. Opozicija je s svojim predlogom želela preprečiti namere britanske družbe Ascent Resources in njenega slovenskega partnerja, družbe Geoenergo, da bi z uporabo te okoljsko sporne metode pridobivala plin na Petišovskem polju. Koncesija, ki daje družbi Geonergo izključno pravico za črpanje plina v Petišovcih se izteče maja, a so pri Geoenergo na podlagi enega izmed interventnih zakonov vložili vlogo za podaljšanje rudarskih pravic za 18 mesecev.

Kako bi bilo hidravlično lomljenje dovoljeno

Vladni predlog, ki ga imajo poslanci na mizi, prepoveduje le tako imenovano obsežno hidravlično lomljenje, dovoljeno pa bi bilo izkoriščanje ogljikovodikov pod naslednjimi pogoji:

1. v vrtino se vtiska manj kot 1.000 kubičnih metrov vode na fazo lomljenja oziroma manj kot 10.000 kubičnih metrov vode v celotnem postopku,
2. znane so vse sestavine, ki se za namen hidravličnega lomljenja dodajajo vodi, v Republiki Sloveniji pa je njihova uporaba dovoljena,
3. vrtina, preko katere se izvaja lomljenje, je locirana, konstruirana in testirana na tesnost tako, da ne more priti do iztekanja ogljikovodikov ali onesnaževal na površino in njihovega izliva v tla ali vode ali prehajanja v zrak,
4. zagotovljeno je ustrezno ravnanje z onesnaževali, ki se jih zbira na površini, v skladu z okoljskimi in drugimi predpisi,
5. ne more priti do izliva ogljikovodikov in onesnaževal v vodonosnike,
6. s hidravličnim lomljenjem se ne povzroči stika različnih vodonosnikov ali mešanja fluidov v različnih geoloških plasteh,
7. vrtanje se izvaja z navpičnimi vrtinami z odklonom vrtine od vertikale do 10 stopinj,
8. ne nastane škoda za druge dejavnosti v okolici vrtine.

Po mnenju pomurskega poslanca Dejana Židana je vladni predlog veliko zavajanje, v zvezi s frackingom pa je bilo po besedah Židana zavajanja že veliko. "Kot prvo, ni strokovne razlage, zakaj bi fracking do 1.000 kubičnih metrov vode bil nenevaren, nad pa nevaren. Vsak fracking povzroči tveganje in zaradi previdnostnega načela ga je potrebno prepovedati. Kot drugo, vlada ni sprejela predloga, da bi s tujimi državami razčistili, zakaj in kako so ga prepovedali. Kot tretje, so nam ves čas očitali, zakaj prehitevamo z zakonom, ko bo letos tako in tako koncesija potekla. Potem pa so vse skupaj potiho, preko podtaknjenca v PKP, podaljšali. In da je res nekaj narobe, kažejo tudi govorice, ki so jih sprožali, da želimo s prepovedjo frackinga prepovedati tudi geotermijo v Prekmurju, čeprav je v zakonu jasno pisalo, da gre samo za pridobivanje ogljikovodikov," je povedal za naš medij in dodal, da bodo v opoziciji skušali z amandami spremeniti vladni zakon, da bo ta zajemal popolno prepoved frackinga.

Vladni predlog sicer deloma sledi mnenju slovenskih geologov, ki so predlagali prepoved visokoprostorninskega hidravličnega lomljenja, nizkoprostorninskega pa bi ob predhodni presoji vplivov na okolje dovolili. Med tem pa iz Velike Britanije prihajajo novice, da bo moralo energetsko podjetje Cuadrila zaradi odredbe vladnega organa zapreti edini vrtini za pridobivanje plina iz skrilavca, s čimer se bo, kot poroča STA, končala več kot desetletje trajajoča polemika o frackingu na Otoku.

vir: vestnik.si

“V člansko ekipo je prišel napadalec madžarske mladinske reprezentance! Naša članska ekipa se je okrepila z novim napadalcem, na posojo je iz ekipe ZTE FC prišel 19-letni Dániel Németh. Kot nogometaš je odraščal je v podmladku ekip Gyöngyösa, DVTK-ja in akademije Honvéd iz Budimpešte, nato pa je bil leta 2020 registriran pri ZTE FC, kjer je od takrat odigral 7 tekem v prvi madžarski ligi. Dániel je bil stalni član madžarske reprezentance v vseh starostnih kategorijah podmladka, v letu 2021 je zbral 7 nastopov v madžarski reprezentanci U19, kjer je dosegel tudi 2 gola.

Upamo, da bo njegov nadaljnji razvoj v času njegovega bivanja v Lendavi ostal neprekinjen!

vir: NK nafta 1903

Predsednik Sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti (PMSNS) Ferenc Horváth in direktor Zavoda za kulturo madžarske narodnosti Lendava Mihael Šooš sta na sedežu PMSNS podpisala pogodbo o sofinanciranju za leto 2022 v višini 80.000 evrov.

Denar je namenjen spodbujanju turističnih dejavnosti in produktov v okviru Programa spodbujanja gospodarske osnove madžarske narodne skupnosti 2021-2024. Osrednji cilj je ohranjanje jezikovne in kulturne identitete prekmurskih Madžarov ter vzpostavitev možnosti njihovega aktivnega vključevanja v gospodarski in turistični razvoj tako imenovanega programskega območja. Slednje zajema občine Dobrovnik, Hodoš, Lendava, Moravske Toplice in Šalovci

PMSNS bo Zavodu za kulturo madžarske narodnosti Lendava ob podpori Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo sofinancirala izvajanje dejavnosti za oživitev in razvoj etnografskih hiš in drugih objektov, ki so v lasti ali v upravljanju občinskih samoupravnih narodnih skupnosti. Pri tem bo v prostorih Zavoda za kulturo madžarske narodnosti v Lendavi vzpostavljena informacijska točka, kjer bodo obiskovalci pridobili vpogled v območje s turističnega zornega kota.

Po podpisu pogodbe je predsednik Sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti Ferenc Horváth spregovoril še o možnostih štipendiranja dijakov in študentov iz Slovenije, ki se izobražujejo na Madžarskem. Dijaki, ki želijo nadaljevati šolanje na visokošolski ravni, morajo oddati prijavo do 15. februarja 2022, in sicer s pomočjo spletne strani. Hkrati je še opozoril na kakovostne programe izobraževanja, ki jih dijakom ponuja Srednja dvojezična šola Lendava in druge izobraževalne ustanove v Pomurju, ter poudaril pomembnost šolanja za domače okolje.

vir: pomurec.com / pmsns

Zaprti hotel, odpovedi zaposlenim, slabe izkušnje gostov, brez stikov z lokalnim okoljem. To je današnja podoba Term Lendava, ki so v lasti Madžarov.
Spomnimo, da je Sava Turizem ob koncu 2019 Terme Lendava prodala skladu Comitatus - Energia za približno devet milijonov evrov. Tudi v tem primeru ne gre za prodajo uspešnim posameznikom iz turistične panoge, temveč projektnemu podjetju v 100-odstotnem državnem lastništvu Madžarske.

 

Hotel že skoraj leto in pol zaprt
Hotel je danes še zmeraj zaprt, pod pretvezo, da v notranjosti potekajo temeljita obnovitvena dela. A po naših informacijah posamična obrtna in inštalaterska dela potekajo brez celovitega načrta in se izvajajo stihijsko.

Lokalni obrtniki, ki jih madžarski lastniki občasno pokličejo za posamezna dela, se sprašujejo, kako lahko obnova tako velikega kompleksa poteka brez pravega načrta in cilja.

Direktorja Petra Molnarja je septembra lani sicer zamenjal Daniel Kovacs, oba iz Budimpešte.

Številni zaposleni dobili odpoved
V zadnjem času delavcev skorajda ni videti na lokaciji term, lansko poletje pa je v potoku v bližini term prišlo do pogina več tisoč rib, saj so upravljavci bazenov v Ledavo izpustili več kot 43 stopinj vročo vodo. Zaradi nepopravljive škode za ribji zarod v Ledavi je ribiški inšpektorat zoper odgovorne v lendavskih termah podal kazensko ovadbo.

Številni zaposleni so ob prihodu novega lastnika dobili odpoved, nekaj od njih jih je danes zaposlenih pri nekdanjem delodajalcu, to je Savi Turizem.

Naši sogovorniki pravijo, da so razmere v Termah Lendava grozljive, ne vedo točno, kdo je nadrejeni, na koga se obrniti in kaj bo v prihodnje.

O neobičajnem pristopu k obnovitvi je pred časom že pisal lokalni tednik. Izvajalce za obnovitvena dela naj bi v Termah Lendava najemali preko nizozemskega podjetja, pri poznavalcih pa naj bi to že vzbujalo pomisleke, tudi sume, da gre za sporne posle, celo za pranje denarja, še dodaja lokalni tednik.

Občina Lendava: Kontakta z vodstvom Term Lendava nismo vzpostavili
Lastniki Term Lendava pa se niso zavili v molk zgolj za medije, neke posebne komunikacije ni niti med njimi in lokalno skupnostjo.

»Kontakta s trenutnim vodstvom hotela občina Lendava še ni vzpostavila, smo pa slišali za spremembe. Občina Lendava je zanesljiv partner vsem investitorjem v lokalni skupnosti, vodstvo občine pa si prizadeva, da bi čim več občank in občanov delovno mesto dobilo v domačem okolju,« so za Sobotainfo sporočili iz lendavske občine.

Posledice tega, da je hotel zaprt v letu, ko država spodbuja turizem s turističnimi boni, čuti tudi lendavska občina. Prihodki s turističnih taks so tako v občini na račun zaprtega hotela manjši.

Pomembno je tudi, da so Madžari s termami kupili tudi dostop do vodnih virov.

Odvisni od lastne iznajdljivosti
Občina Lendava bi lahko zaradi zmanjšanega števila nočitev v prihodnje izgubila status ene izmed vodilnih turističnih destinacij v regiji, kar pomeni, da v prihodnje ne bi bila več upravičena do sredstev države za razvoj in promocijo turizma.

Občina, ki je stavila na turizem, saj ima v svoji sredi eno izmed najbolj prepoznavnih in obiskanih turističnih znamenitosti stolp Vinarium, je danes odvisna od lastne iznajdljivosti z razpršenim hotelom in kapacitet manjšega hotela Cubis.
Boljše izkušnje s slovenskimi kupci v Banovcih
Sava Turizem je istočasno kot Terme Lendava prodala tudi Terme Banovci. Tam so imeli srečnejšo roko, namreč lokalni podjetnik Srečko Karba je hotel kupil, ohranil zaposlitve in postopoma vlaga tako v infrastrukturo in dejavnost.

vir: sobotainfo.com

 

Ljudska univerza Lendava je na novinarski konferenci predstavila projekte, ki jih bodo izvajali v naslednjih letih, ob tem pa so s partnerji iz sosednje hrvaške pokrajine Medžimurje podpisala sporazum o sodelovanju.

Skupaj s partnerji iz Slovenije, Hrvaške in drugih držav bo Ljudska univerza Lendava izvajala sedem projektov v okviru programa Erasmus+. Projekte bodo izvajali različno dolgo, od enega leta pa do štirih let. Te so predstavili in podpisali sporazum o sodelovanju: direktorica Ljudske univerze Lendava Rahela Hojnik Kelenc, ravnatelj Pučkog otvorenog učilišta Čakovec Mario Zamuda, ravnateljica Dvojezične srednje šole Lendava Silvija Hajdinjak Prendl, predstavnik Razvojnega centra Murska Sobota Rok Petje in predsednik Zveze za razvoj romske manjšine Preporod Darko Rudaš. Nekaj partnerjem iz Hrvaške se zaradi pandemije podpisa sporazuma o sodelovanju ni moglo udeležiti, zato ga bodo podpisali naknadno.

Direktorica Ljudske univerze Lendava Rahela Hojnik Kelenc je povedala, da v programu Erasmus+ nastajajo v okviru projektov predvsem učni pripomočki in inovativni pristopi k poučevanju na vseh ravneh izobraževanja, od predšolske vzgoje do izobraževanja odraslih: »S partnerji iz več kot dvajset držav se posvečamo predvsem izobraževanju odraslih, čeprav nam tudi področji splošnega in poklicnega izobraževanja nista tuji. Organizacije iz Pomurja in Medžimurja, ki sodelujemo v sedmih projektih, smo v zadnjih letih izgradili trdno prekomejno partnerstvo in izvedli številne aktivnosti in projekte

V projekte so vključili partnerje iz več kot dvajset držav in s tem Pomurje in Medžimursko županijo uvrstili v sam vrh najuspešnejših regij pri izvajanju programov Erasmus+. Ustanovili so tudi posebno blagovno znamko Murasmus+. 15. in 16 februarja bo Ljudska univerza Lendava za organizacije izvedla brezplačno izobraževanje za pripravo projektov v okviru programa Erasmus+.

vir: vestnik.si