Zmeda okrog kandidature Lendave za Evropsko prestolnico, kar ne pojenja. Najprej odstop predsednika programskega sveta, potem vprašanja o usodi projekta, zdaj nejasnosti okrog vodje projekta.
Pa začnimo na začetku. Januarja smo poročali, da je Aleš Šteger nepreklicno odstopil s položaja predsednika programskega sveta za pripravo kandidature Lendave za EPK 2025. Kasneje je ekipo, ki je peljala aktivnosti za pripravo kandidature zapustil tudi Mitja Čander, eden ključnih akterjev in svetovalec pri projektu. Številni so se zato začeli spraševati o usodi projekta.

A je lendavski župan Janez Magyar nekaj tednov zatem sklical tiskovno konferenco, na kateri je priznal, da ga je odstop nosilcev projekta EPK presenetil, vendar zagotavlja, da s projektom nadaljujejo. Na občini zagotavljajo, da je projekt kandidature Lendave za Evropsko prestolnico kulture 2025 široko zastavljen. Občina bo v proračunu za letošnje leto, ki je v zaključni fazi povečala sredstva za kulturo, tako bodo zagotovili dodatnih 200.000 evrov.

Je ali ni?
Zdaj pa je za zmedo poskrbela Tanja Šimonka, ki je pred dnevi na delovnem obisku lendavskega župana Magyarja v Međimurskoj županiji sodelovala kot vodja projekta Lendava EPK 2025. Tako vsaj piše na spletni strani Međimurske županije.

Za potrditev smo poklicali Šimonko, ki pa na vprašanje ni želela odgovoriti, saj, da ni javna oseba. Bolj zgovoren je bil župan Magyar, ki zanika, da bi bila Šimonka vodja projekta Lendava EPK 2025, pravi, da je njegova zunanja sodelavka z izkušnjami s področja kulture in mu zato svetuje.

Sicer ni jasno, ali se Šimonka v tujini predstavlja kot vodja projekta ali pa so se na spletni strani Međimurske županije le neposrečeno izrazili.

VIR: Sobotainfo.com / FOTO: Međimurska županija

Janez Magyar, župan Občine Lendava in kandidat za poslanca SDS na aprilskih volitvah, je bil 22. avgusta lani v Glavni ulici v Lendavi vpleten v prometno nesrečo z materialno škodo. Policisti so ga zaradi nesreče obravnavali dan kasneje. Po pritožbi na plačilni nalog bo zdaj zadnjo besedo imelo sodišče. Županov primer bo po besedah Otona Nemca, predsednika ljutomerskega okrajnega sodišča, obravnavan predvidoma junija ali julija pred sodnimi počitnicami.

Prometna nesreča, v katero je bil 22. avgusta 2021 vpleten Janez Magyar, župan Občine Lendava in kandidat za poslanca SDS na aprilskih volitvah, še nima epiloga. Policisti so Magyaru zaradi prekrška v prometu izdali plačilni nalog v višini 160 evrov, na katerega pa se je pritožil. Županov primer bo zdaj obravnavala pisarna za prekrške pri okrajnem ljutomerskem sodišču. To se bo besedah Otona Nemca, predsednika Okrajnega sodišča Ljutomer, zgodilo šele po volitvah v državni zbor, ki so razpisane 24. aprila letos. »Postopek proti vozniku, ki je bil 22. avgusta lani v Glavni ulici v Lendavi udeležen v prometni nezgodi, ni zaključen in bo prišel na vrsto nekje v času pred sodnimi počitnicami tega leta. Kaj več v zvezi z dogodkom oziroma prometno nezgodo oziroma odgovornostjo voznika, boste lahko izvedeli po končanem postopku,« je za Vestnik.si povedal Oton Nemec, predsednik ljutomerskega okrajnega sodišča.

Hujši prekrški v treh mesecih, manjši v enem letu

Preverili smo, kakšni so časi reševanja postopkov, povezanih s prometnimi prekrški. Pisarna za prekrške Okrajnega sodišča Ljutomer hujše prometne prekrške (recimo: obdolžilni predlog za odvzem vozniškega dovoljenja zaradi vožnje pod vplivom alkohola) rešuje prednostno, zahteve za sodno varstvo (recimo: pritožbo na policijski plačilni nalog zaradi neuporabe varnostnega pasu) pa se rešujejo neprednostno. Povprečen čas reševanja hujših prekrškov je od 1 do 3 mesecev, povprečen čas reševanja manjših prekrškov pa od 9 do 12 mesecev. Pisarna za prekrške je v letu 2021 v reševanje prejela 517 zadev s področja hujših prekrškov in jih rešila 406. V letu 2021 so prejeli še 182 zahtev za sodno varstvo in jih rešili 57.

Odlomilo se je ogledalo

Spomnimo. V nedeljo, 22. avgusta lani, se je po podatkih Policijske uprave (PU) Murska Sobota v Pomurju zgodilo šest prometnih nesreč, od tega tri zaradi neprilagojene hitrosti, dve zaradi nepravilne strani ali smeri vožnje in ena zaradi nepravilnega premika z vozilom. V treh prometnih nesrečah so se udeleženci lažje poškodovali, v vseh je nastala materialna škoda. V eni je bil rezultat alkotesta pozitiven. V treh nesrečah so udeleženci zapustili kraj nesreče, dva so policisti kasneje izsledili. Eden od njiju je župan Lendave Janez Magyar, ki pa na zadevo gleda drugače kot policisti.

Magyar je za Vestnik.si potrdil, da je bil predzadnjo avgustovsko nedeljo vpleten v prometno nesrečo z materialno škodo. Ta dan je okoli devetih dopoldan sedel za volanom službenega vozila in se z njim peljal po Glavni ulici v Lendavi proti Gornji Radgoni, bil je namenjen na sejem Agra, kjer se podpisovalo pismo podpore za izgradnjo izobraževalnega centra za čebelarstvo v Pomurju. "Ob vožnji sem zaznal oplazenje z drugim vozilom, vendar zaradi preprečitve naleta drugih vozil za mano nisem nenadoma zaustavil. Takoj pri objektu stare Dvojezične šole Lendava sem vozilo obrnil in odpeljal nazaj na mesto dogodka. Nobenega vozila ali voznika na mestu dogodka ni bilo, zato sem menil, da je voznik odpeljal naprej. Tudi sam sem, ker poškodb na vozilu ni bilo, odpeljal naprej po avtocesti v smeri Gornje Radgone. Pri tem sem srečal nasproti vozečo vozilo policije, ki pa me ni zaustavilo," je opisal Magyar. Na službenem vozilu se je ta dan odlomilo levo vzvratno ogledalo, a lendavski župan pravi, da je bila to posledica kombinacije sunka vetra in velike hitrosti na pomurski avtocesti, ki sicer ni bila prekoračena.

Janez Magyar je za Vestnik.si potrdil, da se je pritožil na plačilni nalog, ki so mu ga izdali policisti, in dejal, da dosedaj še ni bil poklican na sodišče zaradi tega prekrška.

Prejel je globo v višini 160 evrov

Kakorkoli že, nekdo je dogodek (oplazenje dveh vozil) očitno videl drugače kot župan, poklical je na 113 in policiji izdal registrsko številko njegovega službenega avtomobila. Postopek zoper voznika iskanega avtomobila so prevzeli policisti Policijske uprave Murska Sobota, ki so Magyarja zaradi udeležbe v prometni nesreči obravnavali šele naslednji dan. Kot smo izvedeli od župana, so policisti prišli v ponedeljek zjutraj na sedež občine in se pozanimali, kdo je v nedeljo upravljal obravnavano vozilo. "Policistu sem za zapisnik izjavil, da sem ob oplazenju z drugim vozilom odpeljal naprej izključno zaradi preprečitve naleta drugih vozil in preprečitve nesreče z vozniki, ki so vozili za mano, kar dokazujem tudi s takojšnjo vrnitvijo na kraj dogodka," je Vestniku.si razložil lendavski župan in potrdil, da so mu policisti zaradi prekrška v prometu izdali plačilni nalog v višini 160 evrov.

Janez Magyar je po ugotovitvah policistov prekršil 110. člen zakona o pravilih cestnega prometa, ki govori o dolžnostnih ravnanjih ob prometni nesreči. Člen med drugim navaja, da mora udeleženec prometne nesreče osebi, ki ji je povzročena škoda, pa je ni na kraju nesreče, posredovati svoje osebne podatke. Prav tako bi moral udeleženec nesreče ostati na kraju prometne nesreče, dokler ogled ni končan.

vir:vestnik.si

Janez Magyar, župan Občine Lendava, je bil 22. avgusta v Glavni ulici v Lendavi vpleten v prometno nesrečo z materialno škodo. Policisti so ga zaradi nesreče obravnavali en dan kasneje.

V nedeljo, 22. avgusta, se je po podatkih Policijske uprave (PU) Murska Sobota v Pomurju zgodilo šest prometnih nesreč, od tega tri zaradi neprilagojene hitrosti, dve zaradi nepravilne strani ali smeri vožnje in ena zaradi nepravilnega premika z vozilom. V treh prometnih nesrečah so se udeleženci lahko telesno poškodovali, v vseh je nastala materialna škoda. V eni je bil rezultat alkotesta pozitiven. V treh nesrečah so udeleženci zapustili kraj nesreče, dva so policisti kasneje izsledili. Zoper vse povzročitelje nesreč potekajo prekrškovni postopki.
Janez Magyar, župan Občine Lendava, je za Vestnik.si potrdil, da je bil predzadnjo avgustovsko nedeljo vpleten v prometno nesrečo z materialno škodo. Kot je povedal, je takrat imel v uporabi službeno vozilo občine z registrsko oznako MS HL – 554. Okoli devete ure je vozil po Glavni ulici v Lendavi, saj je bil namenjen v Gornjo Radgono na sejem Agra, kjer je tisti dan potekal podpis pisma podpore za izgradnjo izobraževalnega centra za čebelarstvo v Pomurju.

»Ob vožnji sem zaznal oplazenje z drugim vozilom, vendar zaradi preprečitve naleta drugih vozil za mano nisem nenadoma zaustavil. Takoj pri objektu stare Dvojezične šole Lendava sem vozilo obrnil in odpeljal nazaj na mesto dogodka. Nobenega vozila ali voznika na mestu dogodka ni bilo, zato sem smatral, da je voznik odpeljal naprej. Tudi sam sem, ker poškodb na vozilu ni bilo, odpeljal naprej po avtocesti v smeri Gornje Radgone. Pri tem sem srečal nasproti vozečo vozilo policije, ki pa me ni zaustavilo,« je opisal Magyar. Med vožnjo po avtocesti mu je nato, tako lendavski župan, zaradi sunkov vetra zaradi višje hitrosti, ki pa je bila do dovoljene hitrosti za vožnjo po pomurski avtocesti, na službenem avtomobilu odlomilo levo vzvratno ogledalo.

Policisti PU Murska Sobota so Janeza Magyara zaradi udeležbe v prometni nesreči obravnavali dan kasneje, v ponedeljek, 23. avgusta. »Policistu sem na zapisnik izjavil, da sem ob oplazenju z drugim vozilom zapeljal naprej izključno zaradi preprečitve naleta z drugimi vozili in preprečitvi nesreče z vozniki, ki so vozili za mano, kar dokazujem tudi s takojšnjo vrnitvijo na kraj dogodka,« je za Vestnik.si še dejal lendavski župan. Potrdil je, da so mu policisti zaradi nesreče oziroma dogodka izdali plačilni nalog v višini 160 evrov, na katerega pa se je že pritožil.

24-urni policijski rok

Janez Magyar je po ugotovitvah policistov prekršil 110. člen zakona o pravilih cestnega prometa, ki govori o dolžnostnih ravnanjih ob prometni nesreči. Člen med drugim navaja, da mora udeleženec prometne nesreče osebi, ki ji je povzročena škoda, pa je ni na kraju nesreče, posredovati svoje osebne podatke in da mora udeleženec nesreče ostati na kraju prometne nesreče, dokler ni končan ogled. Isti zakon pa v 111. členu določa, da mora policist priti na kraj prometne nesreče I. kategorije – to je nesreča, ki se konča le z materialno škodo, poškodovanih oseb pa v njej ni – oziroma ugotoviti dejstva in zbrati dokaze, potrebne za odločitev o prekršku, če ga o njej obvesti udeleženec prometne nesreč, v roku 24 ur od nastanka prometne nesreče.

vir: vestnik.si

Sporno je financiranje Turistične zveze Lendava vabi. V Občini Lendava pozdravljajo odločitev murskosoboškega sodišča.
"Z uvedbo preiskave v zadevi financiranja turizma v občini Lendava sta seznanjena tako župan kot Občina Lendava. Uvedba preiskave se nam zdi v redu, saj želimo, da se zadeve čim prej in v celoti razčistijo. Uvedena preiskava namreč daje možnosti, da se še enkrat potrdi, kar so dokazali že dosedanji postopki, da so bile dosedanje odločitve, ki so jih sprejeli pristojni organi odločanja, korektne." Tako so se v Občini Lendava odzvali na uvedbo sodne preiskave proti županu Antonu Balažeku.

Zaradi financiranja občinskega društva Turistična zveza Lendava vabi (TZLV) proti županu Občine Lendava Balažeku namreč poteka sodna preiskava. V preiskavi bo murskosoboško okrožno sodišče ocenilo, ali je kriminalistom in tožilcem uspelo zbrati dovolj dokazov, da je Balažek zlorabil svoj položaj, ko je TZLV omogočil pridobitev denarnih sredstev. Če bodo sumi v preiskavi dozoreli v trdne dokaze, lahko tožilstvo proti županu vloži obtožnico zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic.

VIR: vecer.com / Foto: ANNR
Več v novem Vestniku.

V Lendavi so ljudje ogorčeni, ker je okoljsko ministrstvo odpravilo Arsov sklep o odvzemu okoljevarstvenega dovoljenja Bioplinarni Lendava oziroma njenemu upravljavcu Ecos Centru, pravi lendavski župan Anton Balažek.

Kljub vsem nevšečnostim in okoljski škodi, ki jo je v obdobju svojega delovanja povzročila bioplinarna, dovoljenje za njeno delovanje ostaja veljavno. A to ne pomeni, da bo lahko kmalu spet začela delovati, saj ostaja veljavna inšpekcijska prepoved obratovanja, dokler upravljavci ne bodo odpravili vseh nepravilnosti. Toda družba Ecos Center, najemnica bioplinarne, zadnje mesece ne kaže volje za ponovni zagon naprave.

Po poročanju stečajnega upravitelja Matjaža Nanuta, ki vodi stečajni postopek lastnice bioplinarne, družbe Ecos, je najemnica »zelo slabo odzivna«, že nekaj časa ne plačuje najemnine in ne izvaja ukrepov, ki jih je odredila okoljska inšpekcija. Stečajni upravitelj se pripravlja na prvo dražbo za prodajo bioplinarne in ga (ne)sodelovanje Ecos Centra ne zanima več pretirano.»

Da OVD bioplinarne ostaja veljavno, za nas v stečajnem postopku ne pomeni nič, saj bo novi lastnik moral zahtevati spremembo upravljavca v dovoljenju in pri tem izpolniti enake pogoje, kot če bi dovoljenje pridobival na novo. Prodaja bo morda le malo lažja zaradi boljšega občutka kupcev, da dovoljenje ostaja,« pravi Darinka Zorko iz pisarne Matjaža Nanuta.

Lastnik Ecos Centra Jožef Pavlinjek ni odgovoril na naše telefonske klice, lendavski župan Balažek pa pravi, da so z občine na MOP poslali dopis z zahtevo po reviziji odločitve o odpravi odvzema OVD. »Če se na MOP ne bo zgodilo nič, imamo pripravljene protiukrepe,« je napovedal.
VIR: DELO.si

V drugem krogu lokalnih volitev v Lendavi, je slavil Janez Magyar z 372 glasovi prednosti pred Dejanom Süčem.

Občina bo v proračunu za letošnje leto, ki je v zaključni fazi, povečala sredstva za kulturo, tako bodo zagotovili dodatnih 200.000 evrov.

Lendavskega župana je odstop nosilcev projekta EPK presenetil, vendar zagotavlja, da projekt nadaljujejo. Spomnimo, poročali smo, da je projekt visel na nitki.
 
Po tem, ko je Lendava ostala brez predsednika programskega sveta EPK, so se porajala vprašanja o usodi projekta kandidature Lendave za Evropsko prestolnico kulture 2025.

Vendar novi lendavski župan Janez Magyar zagotavlja, da se projekt nadaljuje, »nikoli nisem rekel, da se zaustavlja«. Na tiskovni konferenci, ki jo je sklical z namenom, da pojasni dogajanje okrog projekta kandidature Lendave za Evropsko prestolnico kulture 2025, je dejal, da ga je odstop Aleša Štegra in Mitje Čandra zelo presenetil. Pričakoval je namreč, da bosta prišla do njega in se bodo pogovorili, saj ni vedel, da jima je potekla pogodba. Pravi, da aktivno urejajo kadrovske zadeve in iščejo prave ljudi za projekt, vendar o konkretnih imenih še noče govoriti.

Vršilka dolžnosti direktorice občinske uprave Aleksandra Kreslin pravi, da je projekt kandidature Lendave za Evropsko prestolnico kulture 2025 široko zastavljen.

Občina bo v proračunu za letošnje leto, ki je v zaključni fazi, povečala sredstva za kulturo, tako bodo zagotovili dodatnih 200.000 evrov. »To je samo še en dokaz, da projekt z vso resnostjo nadaljujemo.«

Iščejo pa tudi dodatne vire financiranja, da ne bi preveč obremenjevali proračuna. Magyar pravi, da dodatno zadolževanje za zdaj ne bo potrebno, se bodo pa mogoče nekateri infrastrukturni projekti zamaknili.

Vir: delo.si

Najbolj uspešni devetošolci občine Lendava in odlični učenci, ki zaključujejo nižjo stopnjo izobraževanja na Glasbeni šoli Lendava so se včeraj zbrali na sprejemu v Mestni hiši v Lendavi.

Tradicionalnega sprejema se je udeležilo 23 učenk in učencev iz Lendavske občine. Trije učenci iz Dvojezične osnovne šole Genterovci, ena učenka iz Osnovne šole Miška Kranjca Velika Polana, petnajst učenk in učencev iz Dvojezične osnovne šole I Lendava ter štirje učenci iz Glasbene šole Lendava.

Zbrane je pozdravil župan Občine Lendava Janez Magyar in osnovnošolce pozval, da naj imajo na svoji nadaljnji poti širok pogled in široka obzorja. Nagovorila pa sta jih tudi podžupan dr. Mihael Kasaš in direktorica občinske uprave Aleksandra Kreslin.

Kot so zapisali na spletni strani Občine Lendava, so učenci ob priložnosti prejeli slovenski gledališki abonma in monografijo Lendavčana Štefana Galiča, vrhunskega umetnika, ki bi letos dopolnil 75 let.

Novoizvoljeni župan Janez Magyar verjame, da bo znal držati distanco med interesi občine in manjšinske skupnosti: "Svojega ugleda ne mislim zapraviti zaradi parcialnih zadev."

V Lendavi je v drugem krogu lokalnih volitev slavil kandidat SDS, podjetnik Janez Magyar. Njegova izvolitev v javnosti zbuja nekaj pomislekov, predvsem glede prihodnjih odnosov med vodstvom občine in madžarsko manjšinsko skupnostjo v Lendavi. Znotraj te delujejo posamezniki, ki so v preteklosti izkazali naklonjenost politiki povezovanja madžarskega narodnega telesa, ki jo izvaja vlada Viktorja Orbana, kar je včasih sprožilo negodovanja slovenskega življa na dvojezičnem območju. Ta politika se danes latentno promovira z izvajanjem finančne pomoči zamejski skupnosti. Gre za območja, ki jih je Madžarska izgubila s Trianonsko mirovno pogodbo po prvi svetovni vojni, ko sta bili od matične države odsekani dve tretjini nekdanjega madžarskega državnega ozemlja. Madžarska vlada je v skladu s svojo dolgoročno zunanjo politiko že leta 2010 zamejskim Madžarom dala možnost pridobitve državljanstva, najprej simboličnega, ki so ga kasneje nadgradili v polnopravno državljanstvo z volilno pravico. Magyar pravi, da sam zanj ni nikoli zaprosil: "O tem nisem niti nikoli razmišljal, v tem pogledu sem zaveden Slovenec." Sledile so tudi številne aktivnosti v smeri zbliževanja matične države z območji, na katerih živi madžarska skupnost, od ustanavljanja generalnega konzulata Madžarske v Lendavi, pisarne madžarske trgovske hiše do finančne pomoči zamejskim Madžarom in aktivnosti v zvezi z ustanavljanjem nogometne akademije v Lendavi. Magyar, ki z ženo Aranko in sinovoma Alenom in Matejem živi v Dolnjem Lakošu, je glede na svoje dozdajšnje javne izjave takim potezam bil naklonjen predvsem s podjetniškega vidika. Na svoje madžarske korenine je bil vedno ponosen, tudi svoj poslovni uspeh je doživel s trgovinami Hungarikum, v katerih prodajajo madžarsko blago. "Živimo v Evropski uniji, v kateri je prost pretok blaga eno temeljnih načel. V Lendavi so danes številne trgovske verige, Nemci so pripeljali svoje blago, Italijani svoje, tudi jaz sem pripeljal 'svoje' blago, denar od davkov pa ostane v Sloveniji."

Zakaj je nekomu težko razumeti?
Kot je povedal pred državnozborskimi volitvami, na katerih je nastopil kot kandidat SDS, je kot manjšinski funkcionar tudi sam odigral vlogo pri tem, da je Orban prišel pred volitvami v Lendavo izrazit podporo pomurskim poslanskim kandidatom SDS, in pri dejstvu, da se je Madžarska odločila finančno podpreti gospodarstvo na dvojezičnem območju. "V Sloveniji podpiramo zamejske Slovence v Porabju, Avstriji in Italiji. Zakaj je nekomu težko razumeti, da ima tudi Madžarska kot matična država pravico pomagati svojim rojakom v drugih državah? V poslovnih krogih vsi hvalijo gospodarsko politiko madžarske države, tam je gospodarstvo v razcvetu," je povedal maja letos.

Kljub temu Magyarja javnost doslej ni dojemala kot enega od jastrebov manjšinske skupnosti, temveč kot pragmatičnega poslovneža, ki je tudi na podlagi madžarske identitete naredil dober posel, ne glede na trenutno politično dogajanje. Ravno na ta pragmatizem so verjetno računali tudi kandidati iz prvega kroga županskih volitev Igor Kulčar, Franc Laj in Mihael Kasaš, ki so si po šestnajstih letih županovanja Antona Balažka prizadevali za spremembe v občini, pri tem pa je bil Magyarjev protikandidat v drugem krogu, 29-letni Dejan Süč, v delu javnosti in med političnimi konkurenti prepoznan kot neformalni Balažkov naslednik, preko katerega bi nekdanji župan lahko ohranil svoj vpliv. Zato so pred drugim krogom podporo dali Magyarju.

Župan poudarja, da bo ščitil interese vseh.

Prvi bo povzdignil glas
"Skupaj z našimi pravniki in ekonomisti smo z Magyarjem opravili izčrpen pogovor, preden smo mu dali podporo, in na vsa naša vprašanja je odgovoril zelo pozitivno," pravi Kulčar, ki meni, da bo Magyar kot župan znal držati distanco med občinskimi in manjšinskimi zadevami. "Hkrati smo mu dali jasno vedeti, da bomo zelo ostro reagirali, če bi zadeva kakor koli šla v smer nacionalnih zaostrovanj. Bilo pa je treba presekati 'balažkovino'." Magyar sam je trdno prepričan, da manjšinska politika ne bo vplivala na njegovo delovanje. "Svojega ugleda ne mislim zapraviti zaradi takšnih parcialnih zadev. Sam bom prvi, ki bo povzdignil glas, da ne bi prišlo do kakršnih koli zaostrovanj ali diskriminacije, tudi dozdajšnjim poskusom določenih posameznikov, da bi zanetili tovrstne spore, smo uspešno kljubovali. Ščitil bom interese vseh tu živečih ljudi, ki so me konec koncev tudi izvolili." Kot pravi, se zaveda, da je njegova izvolitev zanimiva zgodba v širšem političnem kontekstu, in dodaja: "Upam pa, da sem jaz pozitivni del te zgodbe."

VIR: Vesnik.si / Foto: NATAŠA J.

"Termalna kopališča na madžarski in hrvaški strani se intenzivno širijo in pridno izkoriščajo naravne resurse, v Lendavi pa so razvoj in potrebna vlaganja zastala že pred desetletji," izpostavlja župan Magyar.

V občini Lendava je stopnja brezposlenosti med najvišjimi v državi, nove priložnosti pa si obetajo v projektu evropska prestolnica kulture, za katerega kandidirajo v letu 2025. Kakšne možnosti razvoja še vidi župan Janez Magyar?

Kako boste v vaši občini obeležili obletnico priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom?
Lendava je v tem pogledu nekoliko specifična in tukaj so posamezni zgodovinski dogodki na posamezne skupine ljudi odmevali različno. Po vsaki zgodovinski in družbeno sistemski prelomnici pa so ljudje v tem prostoru vedno znova našli načine, kako sobivati, kako strpno živeti skupaj. Vsi lahko izražajo svojo pripadnost in negujejo oblike svoje dediščine, prav tako vsi lahko obeležujejo posamezne zgodovinske prelomnice, ki jim veliko pomenijo. V Lendavi smo se vedno trudili, da nas različnosti ne razdružujejo in krepili vzajemno spoštovanje. Tako kot prejšnja leta se bom tudi letos udeležil osrednje državne slovesnosti, ki bo v Beltincih.

Katere vidike prekmurske zgodovine in identitete bi morali ljudje v Sloveniji bolje poznati?
Prekmurje je izjemno bogato z zgodovino na prav vseh področjih: tiskarstvo, likovna umetnost, književnost, arhitektura, etnologija, …

Katera prekmurska zgodovinska osebnost, ali pa zgodovinski dogodek zaslužita več pozornosti, kot pa sta je deležna?
Celotno Prekmurje z vsemi svojimi zgodovinskimi in sodobnimi specifikami bi si zaslužilo večje pozornosti preostalega dela Slovenije. Strinjam se s svojo dobro znanko, visoko državno uradnico, ki je rekla, da bi ob 100. obletnici priključitve Prekmurja bil že čas, da Prekmurje postane enakovreden del države.

Kdo so po vašem mnenju trije pomembni Prekmurci, ki bi jih morala dobro poznati vsa Slovenija?
Miško Kranjec, dr. Jožef Smej, Vilko Novak in Danijel Halas.

Kateri je bil v vaši občini v zadnjih letih glavni dogodek na področju domoznanstva?
V Lendavi že desetletja gojimo odgovoren odnos do svoje preteklosti, tako požrtvovalni posamezniki (zbiratelji in društva) kot tudi javni zavodi in njihove strokovne službe. Izhajajo monografije domačih likovnih umetnikov, periodika kot so Lendavski zvezki, družboslovno, literarno umetnostna revija Lindua, Lyndvamuseum, ki obravnavajo družbeno zgodovinske vsebine, osebnosti in prelomnice, izdan je bil faksimile leta 1573 v takratni Dolnji Lendavi natisnjene knjige Postilla, posneti so filmi o ključnih osebnostih in dogodkih iz lendavske zgodovine, …

Katera je vaša najljubša prekmurska narodna pesem?
Vsi so venci vejli in Teče mi vodica.

Katero knjigo prekmurskega avtorja bi priporočili znancu v Ljubljani?
Roman Ferija Lainščka Ločil bom peno od valov.

Katero zvrst kulture v vaši občini najbolj razvijate?
Ne morem izpostaviti nobene pred drugimi, saj so prav vse zvrsti in žanri intenzivno prisotni. Ohranjanje ljudske kulture skozi folklorne plese, vezenine in ljudsko petje, organizacija odličnih likovnih razstav domačih in svetovnih umetnikov ter likovnih kolonij, na velikem odru gledališke in koncertne dvorane gostimo najboljša profesionalna gledališča iz Slovenije in Madžarske, obenem pa se vse generacije udejstvujejo tudi skozi ljubiteljsko gledališče. Veseli smo velikih in odmevnih prireditev in projektov, a hkrati izredno cenimo tudi vsa prizadevanja na vaških odrih in prireditve v krajevnih skupnostih, ki krepijo pripadnost in druženje.

Kaj je naravna ali pa kultura dediščina, na katero ste v vaši občini najbolj ponosni?
Teh specifik je v naši občini veliko. Nihče, ki je prišel k nam, ni ostal ravnodušen ob pogledu na mesto pod valovi zelenih vinorodnih gričev, ki ga na drugi strani objema skrivnostna in melanholična Mura. Prav vsako zgodovinsko obdobje je tukaj pustilo svoj pečat, o čemer pričajo najdbe iz bronaste dobe, rimskih časov, kulturno zgodovinski pomen omikanih in vplivnih Banffyjev odmeva še danes, močna judovska skupnost, ki je pomembno prispevala k razvoju mesta, in še bi lahko naštevali. Ta kraj je vedno privlačil izjemne posameznike in mesto jih je vedno sprejelo in vzelo za svoje, hkrati pa širšemu prostoru dalo mnoge izjemne ustvarjalce, ki so oplemenitili tudi širši srednjeevropski prostor.

Kakšni so vaši načrti za ohranjanje prekmurske dediščinske kulturne krajine v vaši občini?
Na to lahko vplivamo le delno, saj je kljub regulacijam in normativom lastnik tisti, ki je odločilen.

Kako vključujete naravno in kulturno dediščino vaše občine v turistično ponudbo?
Kulturni turizem je v ponudbi našega mesta ključnega pomena. Seveda so tukaj terme s svojim wellnes programom ter možnosti kolesarjenja in pohodov v naravi, vendar je prav kulturna dediščina tista, ki jo skozi različne prireditve in dogodke želimo ponuditi tudi turistom. Koncerti, gledališke predstave, muzejske in likovne razstave (Chagall, Dali Hundertwasser...) in seveda mnoge kulinarično obarvane množične prireditve, kot so Festival Vinarium, Bogračfest, tekmovanje v kuhanju ribje čorbe, Lendavska trgatev, so prireditve, s katerimi živimo domačini in s katerimi vabimo v mesto tudi turiste.
Bi ustanovitev Pomurske pokrajine vaši občini koristila?
Vse je odvisno od tega, kako se bo v začetku zastavilo.

Katere kratkoročne in dolgoročne cilje bi si moralo vodstvo takšne pokrajine postaviti?
Pokrajine bi morale biti predvsem generatorji skupnih projektov, tako znotraj regije kakor tudi v čezmejnem prostoru.

Unesco je lani razglasil Biosferno območje Mura. Je ta projekt za Prekmurje koristen in kako?
Projekt je vsekakor koristen, saj biosfernemu območju prinaša nove priložnosti za razvoj in povezovanje; bogata naravna in kulturna dediščina obmurske pokrajine predstavlja še neizkoriščeni potencial za razvoj turizma na tem območju. Dodatne možnosti odpira tudi dejstvo, da je v biosfeno območje vključenih kar pet držav in s skupno udeležbo je možno uresničiti tudi večje projekte.

Kako so na razvoj pokrajine učinkovali projekti NATURA 2000 in Krajinski park Goričko?
Oba projekta sta zmanjšala verjetnost za izumrtje ogroženih rastlinskih in živalskih vrst ter prispevala k ohranjanju narave dediščine in zdravega življenjskega okolja. Prav tako vzpodbujata trajnostno razmišljanje in delovanje.

Kako bi lahko izboljšali sodelovanje prekmurskih in porabskih Slovencev?
Pomembno je okrepiti sodelovanje in izmenjavo na ravni lokalnih skupnosti in krovnih regionalnih organizacij, predvsem na področju vzgoje in izobraževanja, na kulturnem področju ter na področju turizma z oblikovanjem skupne turistične ponudbe. Tudi boljše prometne povezave bi prispevele k večji izmenjavi prekmurskih in porabskih Slovencev.

Katere so v vaši občini največje gospodarske priložnosti?
Širitev turistične dejavnosti predstavlja pomemno razvojno priložnost v gospodarstvu, ki vključuje tudi priložnost za občanke in občane, ti bi lahko svoje pridelke, izdeleke in različne storitve vključili v turistično ponudbo. V Zavodu za turizem in razvoj Lendava veliko pozornsti namenjajo razvoju turistične poudbe; koleraski turizem, projekt Turizem v zidanicah, ki ga razvijamo v vinorodnem okolju Lendavskih goric, in drugi. Za razvoj gospodarske dejavnoti ima Lendava dobro komunalno opremljeno Poslovno-industrisko cono ob avtocestni povezavi na stičišču treh držav ter geotermalno energijo.

Kaj je ali bi lahko bil največji turistični potencial vaše občine?
Zdraviliški turizem in edinstvena parafinska termalna voda, ki do sedaj ni bila dovolj izkoriščena. Termalna kopališča na madžarski in hrvaški strani se intenzivno širijo in pridno izkoriščajo naravne resurse, v Lendavi pa so razvoj in potrebna vlaganja zastala že pred desetletji.

V čem, na katerem področju vidite poglavitno razvojno perspektivo občine?
Lendava je zelo mednarodno povezana in odprta občina. Živahna investicijska dejavnost in dobra gospodarska klima v zadnjih letih ter večje število novih podjetij izkazujejo spodbudno okolje tudi za nove potencialne vlagatelje. Eden večjih razvojnih izzivov Lendave je prav gotovo, kako zajeziti beg možganov in preobrniti tok mladih in izobraženih. Projekt kandidature Lendave za Evropsko prestolnico kulutre leta 2025 je razvojni projekt občine, ki nagovarja tudi mlade in s katerim želimo mladim ponuditi priložnosti in okolje, kamor se bodo vračali.

Zakaj se večetnični in multikonfesionalni značaj Prekmurja poudarja kot prednost pokrajine?
Sobivanje v multikulturnem, narodnostno mešanem, večjezičnem in tudi versko raznolikem okolju nas uči strpnosti in spoštovanja drugačnosti, predvsem pa nas bogati, saj se te raznolikosti med seboj ne izključujejo temveč oplajajo.

Katere so največje socialne težave v vaši občini?
Staranje prebivalstva, visok delež dolgotrajno brezposelnih in beg možganov.

Ali bi bilo treba zakonsko določiti, koliko in kje lahko v Sloveniji vlagajo investitorji iz sosednjih držav?
Zakonsko omejiti, koliko in kje lahko tuji investitorji vlagajo, se mi ne zdi smiselno, bolje bi bilo na sistemski ravni pripraviti razvojne strategije posameznih regij in prioritetna področja, katerim bi potem lahko sledil tudi izobraževalni sistem.

Katere prekmurske medije redno spremljate?
Čeprav imam bolj malo časa, rad spremljam lokalne medije kot so regionalni tednik Vestnik, Radio Murski val, tednik madžarske narodnosti Népujság, radijski in televizijski program Studia madžarskih program RTV Slovenija ter lokalni internetni portal lendavainfo.

Kako je po vaši oceni Prekmurje pokrito v slovenskih medijih?
V tistih slovenskih medijih, ki imajo dobro zasedena dopisništva v Pomurju, je tudi medijska pokritost boljša, na splošno pa menim, da je delež novinarskega poročanja slovenskih medijev s pokrajine na levem bregu reke Mure manjša v primerjavi z ostalimi regijami.

VIR: rtvslo.si

Župana občine Lendava in mesta Mursko Središće Janez Magyar in Dražen Srpak sta danes na brodu na Muri podpisala sporazum, ki lokalnima skupnostma omogoča krepitev razumevanja in prijateljstva med občani in narodi, spodbuja izmenjavo, sodelovanje ter tako prispeva k skupnemu napredku.

Poglabljanje sodelovanja

Že na srečanju obeh županov v začetku letošnjega leta je bilo dogovorjeno, da bomo sodelovanje med mestoma v prihodnje nadgradili in ga dvignili na najvišjo možno raven. Tako se je vodstvo Občine Lendava odzvalo povabilu na delovno srečanje v Murskem Središču, v okviru katerega so bili usklajeni predlogi in cilji za nadgradnjo sodelovanja. Prav tako so bila opredeljena področja sodelovanja.

Na podlagi dogovorov in usklajevanj je bil pripravljen sporazum, ki potrjuje prizadevanja Občine Lendava in Grada Mursko Središće za vzpostavitev in razvoj povezav na področju gospodarstva, kmetijstva, znanosti, prometa in komunikacij, kulture, izobraževanja, športa, turizma, varstva okolja, izmenjavo informacij na področju komunalne ureditve, na področju sodelovanja med šolami, otroki in mladino, združenji državljanov;  ter vzpodbuja povezave z drugimi evropskimi mesti in krepi sodelovanje v primeru potencialnih naravnih nesreč preko inštitutov civilne zaščite, gasilstva, nujne medicinske pomoči in veterinarskih služb.

Reka Mura

Današnji podpis sporazuma je potekal na reki Muri, kar pa ni naključje. Ta reka je že od nekdaj povezovala ljudi, ki tukaj živijo; tako kot glasba, ki povezuje in ne pozna meja. Naj bo tudi lokacija podpisa sporazuma še en znak dobre volje in dobrih odnosov med sosedi, ki v svojem prijateljstvu in sodelovanju ne poznajo meja, je izpostavil tudi župan Občine Lendava Janez Magyar, ki je ob tej priložnosti povedal:

"Veseli me, da smo danes tudi uradno podpisali dokument o sodelovanju z mestom, s katerim smo bolj kot katerim koli drugim v preteklih desetletjih in lahko rečemo tudi stoletjih delili skupno preteklost, skupne države, družbene sisteme in z njimi skupne šole, železnice, društva, jezike.

Tako Slovenija kot Hrvaška sta hrepeneli po osamosvojitvi in jo - eni z manjšimi, drugi na žalost z velikimi žrtvami - tudi dosegli, kar pa ne pomeni, da se prebivalci teh krajev v preteklost ne oziramo s ponosom, z lepimi spomini in druženji, s sorodstvenimi vezmi in tako naj bo tudi v bodoče.  Kljub osamosvojitvam  smo vendarle ponovno tudi v eni širši skupni državi, Evropski uniji, kar nas vse skupaj zavezuje k podobnim ciljem in vrednotam, k vzajemni pomoči in podpori.

Tudi v duhu tega podpisujemo današnji sporazum o sodelovanju, ki bo simbolično in spontano sodelovanje okrepil, konkretiziral, s čimer bomo temeljiteje pristopili izvedbam vzajemnih podpiranj in oplajanj na praktično vseh področjih delovanja posameznega mesta – kot je to razvidno iz besedila sporazuma. Vsa področja smo predhodno po sklopih, področjih in strokah uskladili in se s tem še konkretneje zavezali k uresničevanju dogovorjenega, tako na ravni občine, kot tudi na ravni inštitucij."

Podpisan sporazum med obema mestoma tako odpira nove priložnosti in hkrati tudi obveze, da prijateljske odnose še naprej negujemo, jih nadgrajujemo in vzpodbujamo.

VIR: sta.si