Naziv "Varuh reke" letos prejel pesnik iz Lendave Lajos Bence.
V  Knjižnici Lendava so pripravili literarno srečanje z naslovom Murakon po Murakonu, na katerem so svoje pesmi brali udeleženci letošnjega, šestega mednarodnega festivala sodobne poezije Murakon. Organizator literarnega srečanja je bila Knjižnica-kulturni center Lendava.

Festival organizirajo ob Muri, v naselju Žabnik na Hrvaškem, ki je v občini Sveti Martin na Muri, en udeleženec ali več pa je vsako leto tudi iz Slovenije. Letos je bilo šest udeležencev iz štirih držav, ob Barbari Korun iz Slovenije še Attila Jasz iz Madžarske, Gabrielle Musetti iz Italije ter Emilija Kovač, Goran Gatalica in Đuro Vidmarović iz Hrvaške. Đuro Vidmarović je tudi predsednik Društva hrvaških književnikov, v Žebniku pa je udeležence festivala obiskal tudi predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc.

Festival Murakon poteka vsako leto ob mlinu na Muri, v labirintu ljubezni Centra za obiskovalce Žabnik, je povedal vodja organizacije festivala Zlatko Kraljić. Letos so ga organizirali šestič, doslej pa so na njem sodelovala znana imena srednjeevropske književnosti, tudi prejemniki državnih in mednarodnih priznanj za književnost. Vsako leto na festivalu podelijo tudi priznanje Varuh reke (Zaštitnik rijeke) nekomu, ki v svojih literarnih delih opeva reko in pokrajino ob Muri.  Letos ga je prejel pesnik iz Lendave Lajos Bence.

vir: vestnik.si / J.Gabor

Župan občine Lendava Janez Magyar je “potegnil” prvo pomembno potezo, s katero je v času lokalnih volitev nagovarjal svoje volivce. Z občutnejšim znižanjem komunalnega prispevka, ki ga je občinski svet sprejel v prejšnjem tednu, je Občina Lendava občutno povečala konkurenčnost lokalnega okolja.

Župan Janez Magyar “potegnil” prvo pomembno potezo; z občutnejšim znižanjem komunalnega prispevka do konkurenčnejšega lokalnega okolja

Občinski svet Občine Lendava je v preteklem tednu podprl predlog župana Janeza Magyara in znižal višino komunalnega prispevka. Slednji bo namreč po novem nižji za kar 25 %. S tem je občina postala privlačnejša za investitorje, ki bodo svojo poslovno pot iskali v Pomurju in tudi za novogradnje individualnih hiš. V primeru novogradnje stanovanjske hiše na zemljišču velikosti 2.149 kvadratnih metrov z neto uporabno površino 183,70 m2 (na kateri je zagotovljena kompletna komunalna oprema s cesto, vodovodom in kanalizacijo), se namreč komunalni prispevek iz 3.252,77 EUR znižuje na 2.440,13 EUR. Župan Magyar tako izpolnjuje prvo pomembnejšo predvolilno obljubo, da bo povečal konkurenčnost lokalnega okolja.

Spomnimo, da je ena ključnih težav Občine Lendava ravno trg delovne sile (ponudba prostih delovnih mest), zaradi katerega veliko domačinov odhaja na delo v tujino in zastareli prostorski plani. Magyar se je pomanjkljivosti kot bivši gospodarstvenik (bil je namreč večinski lastnik podjetja Prekmurec d.o.o.) še kako zavedal, s “potezo” znižanja komunalnega prispevka pa naredil pomembnejši korak v smeri konkurenčnejšega lokalnega okolja. Magyar je že napovedal tudi spremembo prostorskih planov (OPN – Občinski prostorski načrt), kar bo še eden od korakov za vzpostavitev odličnih pogojev za investicije. »Moramo biti konkurenčni in vsem potencialnim investitorjem zagotoviti najboljše možne pogoje, da ti ne gredo na Madžarsko ali Hrvaško,« je nedavno govoril Magyar in “stopil” od besed k dejanjem.

VIR: pomurske-novice.si

Družini Szomi iz Radmožancev je grozilo, da jih bo razpadajoča pokopala pod seboj. Ta bojazen bo odslej odveč, saj nanje že čaka nova mobilna hiška, v katero se bodo preselili konec avgusta.
Kot smo poročali že pred časom, je družina Szomi ne po lastni krivdi, zabredla v težave in pristala prav na dnu. Albert in Jolanda sta ste poročila leta 1968 in mlademu, zaljubljenemu paru je življenje sprva obetalo. Polna zanosa sta si začela ustvarjati skupno življenje ter povila dva otroka.

Spomnimo...
Nato je udarila bolezen. Jolanda je že tri desetletja invalid in si pri hoji pomaga z berglami. Zakonca sta se kljub vse večjim zdravstvenim težavam trudila in poskrbela, da jim hrane, ki jo povečini pridelajo sami, ni manjkalo. Prav tako so uspeli pokrivati sprotne, režijske stroške. A bivanjske razmere so se v tem času naglo slabšale.

Hiša, neuradno je bila zgrajena leta 1905, se je začela pogrezati. Zlasti kritično je s streho, ki že desetletja pušča, danes je tako daleč, da ne bi bilo nobeno presenečanje, če se skupaj s stenami podere na nesrečna starša in njunega sina.

Konec agonije, selijo se v mobilno hiško
Toda kot vse kaže se njihov agonija v kratkem končuje. S koncem meseca avgusta se bodo namreč preselili v nov dom.

Lendavska izpostava Rdečega križa je namreč v minulih tednih, tudi s pomočjo medijskih objav in države, uspela priskrbeti še neuporabljeno mobilno hiško.

Ta na omenjenih skoraj 24 kvadratih ponuja vse, kar Szomijevi potrebujejo za človeku dostojno življenje. Premore ležišča, kopalnico z wc-jem in kuhinjo, celoten objekt je klimatiziran, z omenjeno klimo se je seveda moč tudi ogrevati. Hiša pa ima seveda tudi možnost priključitve na kanalizacijo in telekomunikacijske priključke.

Hišica je trenutno shranjena pri sosedih, saj bo v prihodnjih dneh potrebno urediti temelje, še pred tem pa urediti gradbeno dovoljenje za nezahtevni objekt, ki ga bo predvidoma do sredine avgusta izdala UE Lendava. Priprava temeljev bo predvidoma sledila v zadnjih dneh avgusta.

Pomagate lahko tudi vi
Ob tem velja dodati, da se je na tekoči račun Rdečega križa Slovenije, izpostava Lendava, za Szomijeve do tega trenutka zbralo skupno 2.887 evrov, donatorji pa prihajajo iz bližnje in daljne okolice. Finančna sredstva je skupno do sedaj doniralo 87 oseb.

V kolikor bi želeli pomagati tudi sami, so spodaj vsi potrebni podatki:

Rdeči križ Slovenije – Območno združenje Lendava
Kranjčeva ulica 4, 9220 Lendava
TRR: SI56 0312 4100 0922 524
Sklic: SI 00 1906-31082019
Namen: POMOČ SZOMI

vir: mariborinfo.com

Kako sta lendavsko galerijo obarvala Japonec Hasegava in Avstrijec Hundertwasser in pritegnila že več kot 14.000 ljudi.
Impresivna, barvita in žareča. Takšna je aktualna likovna razstava na gradu v Lendavi. Ne gre za impresioniste, temveč za dela Avstrijca Friedensreicha Hundertwasserja in Japonca Šoičija Hasegave, umetnikov dveh svetov - zahoda in vzhoda. Obiskovalci, ki drsijo med barvitimi, abstraktnimi grafikami, litografijami, sitotiski in lesorezi, akvareli in porcelani, so zelo različni, od umetniško dobro podkovane druščine, ki poznavalsko, zagreto komentira razstavljena dela, do tujega para, ki navdušujoče vzdihuje "schön" (lepo), in družine zvedavo turističnega videza z majhnimi otroki. Nemogoče je, da vas ne bi posrkalo, pritegnilo. Doslej si je stvaritve Hasegave in Hundertwasserja ogledalo nekaj čez 14.000 ljudi.

Galerija - Muzej Lendava je že nekaj let točka, kamor se je vredno odpeljati iz katerega koli konca Slovenije, četudi le na katero od njihovih izvrstnih razstav. Tam so bili velikani, kot so Dali, Mucha, Miró, Goya, Picasso, Chagall, Vasarely. V lendavskem gradu so še zanimive zbirke in kolonije, recimo odlivanja v bron. Stoji pa v Lendavi tudi populariziran, neke vrste slovenski Eifflov stolp - Vinarium, tako da je nedeljski izlet v Prekmurje zagotovljeno pester.

Prevzemanje tehnike in barvni naval
Katalog po razstavi v slikovitem, kompleksnem srečanju dveh umetnikov izpostavlja vzajemen vpliv umetnosti in kulture Japonske ter Evrope na njiju, razlike in podobnosti. Japonska odseva v delih domorodnega Hasegave kot tudi v stvaritvah Evropejca Hundertwasserja, ki je na Japonsko zataval naključno, a z njo ohranil stik do smrti. Atilla Pisnjak, umetnostni zgodovinar in kustos lendavske galerije, pojasnjuje, da je Hundertwasser leta 1961 prvič odpotoval na Japonsko, kjer "je spoznal japonske lesoreze in estetiko. To je močno vplivalo nanj in se odraža v uporabi barv. Do tistega trenutka je bil Hundertwasser dokaj monokromatičen. Ko je zagledal japonske lesoreze, se je na neki način zaljubil v njih, ta tehnika ga je zelo prevzela." Zanj pravijo, da je bil prvi Evropejec, pod katerim so delali japonski lesorezci.

Poti obeh umetnikov sta se križali, kajti razstavo svojega evropskega kolega si je ogledal tudi Hasegava. Vzporednice pa je mogoče potegniti še v njunem življenju. Z namenom, da bi bolje spoznal zahodni svet in usvojil novo znanje, je japonski umetnik zapustil svojo domovino in leta 1961 odšel v Pariz, kjer živi in ustvarja še danes, star 89 let. Zanimivo, na območju, kjer je nekoč živel sloviti francoski impresionist Monet. "Mikale so ga različne tehnike jedkanja, ki na Japonskem niso bile tradicionalne, značilne," pravi kustos in dodaja, da je Hasegava v 60-ih letih prejšnjega stoletja razstavljal tudi v Ljubljani.

Visoka umetniška raven, a tudi za otroke
Kanoniziranje umetnosti je razlog, zakaj je Hudertwasser širši javnosti bolj znan kot Hasegava, razlaga Atilla Pisnjak. "V renesansi nista ustvarjala le Michelangelo in da Vinci, a je danes redko kdo še zelo znan." Drugi razlog je ta, da je Hundertwasser bolj odmeven kot arhitekt in tudi geografsko bližje Slovencem, saj mnogi poznajo njegovo znamenito hišo (Hundertwasserhaus) na Dunaju. Vendar številne obiskovalce razstave močno navduši prav Hasegava, ugotavljajo Lendavčani. V tem vidijo priznanje, da njihova razstava izpolnjuje tudi izobraževalni namen.

"Hasegave nisem poznal in zame je bil veliko odkritje," prizna tudi Dubravko Baumgartner, direktor Galerije - Muzeja Lendava, po izobrazbi slikar. Meni, da je Japonec "umetnik visoke ravni, s tehniko, izvedeno v nulo". "Razstava je zelo blizu tudi otrokom, ker jih prevzamejo barve in forme. Zato smo ob razstavi naredili delavnico (po)ustvarjanja risbic za otroke in odrasle. Lepo je videti, kako lahko neki umetnik vpliva na notranje dražljaje, doživetja obiskovalcev," meni direktor. "Ker je Lendava na obrobju države, moramo narediti precej več, da nas ljudje sploh opazijo," pravi in dodaja, da si z velikimi umetniškimi imeni, katerih dela praviloma razstavljajo velike, nacionalne galerije, utirajo pot ter krepijo obisk in ugled. Precej vlagajo tudi v marketing. Najemnina za umetnine, ki jo plačajo, se meri v nekaj deset tisoč evrih. "Največ sodelujemo z zasebnimi zbiratelji, ki imajo čudovita dela, takšna, ki jih v muzejih ni mogoče videti in so redko na ogled," izpostavlja Baumgartner. "Zato so posebni cukrčki, s katerimi si poznavalci določenega avtorja dopolnijo svoje videnje in vedenje."

Septembra bo Lendavo oblekel Christo
Razstava Hundertwasser & Hasegava: Orient & Okzident, ki jo je Lendavčanom posodil nemški zbiratelj Richard H. Mayer, bo odprta še vse poletje, tudi ob sobotah in nedeljah. S 6. septembrom pa Galerija - Muzej Lendava pripravlja razstavo bolgarskega umetnika Christa, znanega po umetniškem oblačenju, prekrivanju skulptur in stavb, na primer nemškega Reichstaga, newyorškega Kipa svobode in svoje pokojne žene Jeanne-Claude.

VIR: vecer.com

V današnji Sredi  je moj sogovornik župan občine Lendava Janez Magyar. Po lanskih županskih volitvah je prevzel vajeti obmejne, narodnostno, pa tudi versko barvite občine. Kot sam ugotavlja, se je dela lotil kot podjetnik, z enakim odnosom do občine, kakor ga je imel, ko je še vodil svoje družinsko podjetje.
Gospodarstvo, turizem, okoljska vprašanja so bila in bodo v ospredju njegovega županovanja.Tudi zato je med prednostnimi projekti, za katerega je med pomurskimi župani že dobil zeleno luč, železniška proga,ki bi bila speljana od Beltinec do Lendave in naprej na Madžarsko.

In ker je črto bodoče železniške povezave potegnil tudi na Madžarsko, je postal predmet napadov v lokalnih medijih v Pomurju, ki tako kot velik del slovenskih dominantnih medijev, pa tudi političnih obrazov levice, ki je trenutno na oblasti, povezovanje na gospodarskem področju s sosednjo Madžarsko takoj vidijo kot nevarnost Orbanizacije Slovenije.

Tudi pri projektu EKP 2025 se je lendavska občina stkala vezi s sosednjimi obmejnimi območji na Hrvaškem, Madžarskem in v Avstriji, ker jim prav vsebina tega povezovanja prinaša dodano vrednost.
Pogovor sva sklenila z lendavskimi že kar tradicionalnimi etnografsko turistično kulinaričnimi prireditvami v okviru festivala Vinarium, ki v Lendavo privabi na tisoče obiskovalcev od blizu in daleč.

https://www.youtube.com/watch?v=l8Fz6H0CQMA

VIR: vfokusu.com

V Mestni hiši so danes študentje in dijaki podpisali pogodbe o počitniškem delu v letu 2019, s katerim želi Občina Lendava spodbujati mlade, da se bolj povežejo z lokalnim okoljem in jim omogočiti, da študentsko oz. dijaško delo opravijo v domači lokalni skupnosti.

Mlade je pozdravil tudi župan Občine Lendava Janez Magyar in se jim zahvalil za pripravljenost, da si bodo v počitniškem času pridobili nove delovne izkušnje in spoznali delo na različnih področjih, od kulture, turizma, vzgoje in izobraževanja, društev do javne uprave. Ob tem je poudaril, da naj počitniško delo sprejmejo kot priložnost in jih pozval, da tudi sami z novimi predlogi in svežimi idejami prispevajo k razvoju občine. Glede na veliko zanimanje za opravljanje počitniškega dela, bo Občina pri načrtovanju proračuna za leto 2020 poskušala to upoštevati in za ta namen povečati sredstva.

V počitniško delu vključenih 42 mladih

V času počitnic bo 42 dijakov in študentov opravljalo delo v občinskih javnih zavodih, občinski upravi ter institucijah, katerih dejavnost je financirana s strani Občine Lendava. Skupno bodo mladi opravili 3.150 ur počitniškega dela.

Vir: lendava.si / T. Galič

Po tem, ko je najemnica gostinskega lokala v preddverju Gledališke in koncertne dvorane Lendava prenehala opravljati svojo dejavnost, je Občina Lendava objavila razpis, s katerim je iskala novega interesenta.
Občina Lendava je v sredini meseca maja objavila javni razpis za oddajo poslovnega prostora v najem. Do takrat je na tem mestu obratoval gostinski obrat "Torteraj," sedaj že bivša najemnica pa svoje dejavnosti tam več ni nadaljevala ter z najemodajalcem tudi prekinila najemno pogodbo.

Ker se v preddverju Gledališke in koncertne dvorane Lendava do sedaj ni izvajala gostinska dejavnost, je seveda s tem bila okrnjena tudi ponudba samega lendavskega hrama kulture.

Za najem omenjenega gostinskega lokala je bila izbrana ena izmed večjih lendavskih vinskih kleti, Vinska klet Kelenc iz Lendavskih goric. Pogodbe z Občino Lendava, lastnico prostorov, kljub ugodnemu razpletu zaenkrat še niso podpisali, a v kolikor bo šlo vse po načrtih, bi v prijetnem ambientu znova lahko sedeli že prihodnji mesec.

"Ne želim, da bi ta gostinski lokal bila še ena običajna gostilna. Ponudba bo morala biti pestra, kar tudi bo, v ponudbo pa bodo vključene tudi tortice in podobno," je povedal Darko Kelenc.

Ta med drugim poudarja, da bo ponudba bazirala na vinu lokalnih ponudnikov in da ne bo ponujal samo svojega vina, ampak bo na voljo pestra ponudba sadnih sokov ter koktejlov.

"Vsekakor ne bo šlo brez poletnih dogodkov, ki so nekako zaščitni znak tiste terase," še pove Kelenc.

vir:sobotainfo.com

Če se v Murski soboti glede na odnos države do spodbud na tem področju izračun finančno ne izide, oovsem drugače na iste zadeve gledajo v prvem slovenskem geotermalnem mestu, v Lendavi. Tam že desetletje z energijo geotermalne vrtine Le-2g ogrevajo okrog 600 stanovanj in nekaj javnih stavb.

Po besedah direktorja Stanovanjskega podjetja Lendava Igorja Kolenka imajo s sistemom odlične izkušnje. »Sistem deluje odlično in je najbolj racionalen ter najmanj obremenjujoč za okolje. Zaradi nekoliko nizke temperature termalne vode, ki dosega 65 stopinj Celzija, moramo sicer ob daljših hladnih obdobjih vodo dogrevati s plinom, a kljub temu in kljub sistemu oblikovanja cen ogrevanja v naši državi, ki geotermalnemu sistemu ni naklonjen, imajo naši uporabniki drugo ali tretjo najnižjo ceno ogrevanja v državi. Pri tem pa pozimi Lendava nikoli nima težav z onesnaženostjo zraka z delci Pm10, kot se to redno dogaja v Murski Soboti. V našem upravljanju je tudi nekaj stanovanjskih blokov, ki se še vedno ogrevajo s kurilnim oljem, in cena ogrevanja je tam občutno višja.«
 
Lendavčani razmišljajo o geotermalni elektrarni

Tudi lendavski župan Janez Magyar je zadovoljen z zdajšnjim sistemom, ki ga sicer kot koncesionar upravlja Petrol. Sam pa se ogreva za to, da bi se v Lendavi geotermija razvijala hitreje. »Namesto propadle rafinerije nafte bi radi, da se tu razvija ta, okoljsko neoporečna oblika pridobivanja energije. Prav v našem koncu geologi ocenjujejo, da so geotermalni potenciali v večjih globinah največji v državi, in zato bi radi, da bi pri nas nastala prva geotermalna elektrarna v državi, ob njej pa bi se potem lahko razvilo kmetijstvo v rastlinjakih, ogrevali bi lahko še več stanovanj in še kako drugače izkoristili to energijo. Mi se trudimo v tej smeri, svoje pa bo morala narediti tudi država s spodbudami in z manj zapletenimi postopki.«

VIR: delo.si

Speedway team Lendava je na stadionu v Petišovcih pripravil tretjo in s tem sklepno dirko letošnjega državnega prvenstva posameznikov v spidveju. Naslov državnega prvaka je ubranil Matej Žagar. 

Na odprtem državnem prvenstvu je v 22 vožnjah nastopilo 17 tekmovalcev iz devetih držav: Slovenije, Hrvaške, Madžarske, Avstrije, Italije, Bolgarije, Nemčije, Danske in Avstralije.

Med udeleženci so bili tudi  tekmovalci iz treh slovenskih klubov: Krškega, Ljubljane in Lendave. Za slednjo sta nastopila  Dalibor Bot in Dario Vugrinec.

Aktualni večkratni državni prvak Matej Žagar iz Ljubljane ni ničesar prepustil naključju in je že med tednom treniral v Petišovcih. To se mu je tudi obrestovalo, saj je bil sedaj drugi s 16 točkami, vendar je bilo to dovolj, da je ubranil naslov državnega prvaka.

Na dirki v Petišovcih je zmagal Matic Ivačič iz Krškega z 18 točkami in je v končni skupni uvrstitvi zasedel drugo mesto. Po treh dirkah sta namreč imela Ivačič in Žagar enako število skupnih točk, zato sta se pomerila še v dodatni vožnji, kjer je slavil Žagar. Tretji na petišovski dirki je bil Danec Matias Nielsen (14 točk), četrti pa Slovenec Denis Štojs iz AMD Krško (12 točk).

Predstavnika Speedway teama Lendava Dalibor Bot in Dario Vugrinec sta končala dirko na 15. oziroma 16. mestu.

VIR: vestnik.si

V soboto 06.07.2019 in nedeljo 07.07.2019 je na Bukovniškem jezeru potekal 3. otroški kraparski tabor, ki ga je organizirala kraparska sekcija iz Ribiške družine Lendava. Otroškega kraparskega tabora se je letos udeležilo 17 mladih ribičev.

Z izvedbo 24-urnega kraparskega tabora za mlade ribiče, člani kraparske sekcije Ribiške družine Lendava želijo motivirati mlajše generacije nad športnim ribolovom, ter hkrati vzpodbuditi, da mladi ribiči preživijo več časa v naravi in ob jezerih, ki jih je v Pomurju zelo veliko.

Pred samim začetkom ribolova so po uvodni besedi vodje Kraparske sekcije Lendavske ribiške družine Denisom Čolnikom, člani kraparske sekcije pripravili program, skozi katerega so mladi ribiči spoznali Bukovniško jezero, vrste rib v Bukovniškem jezeru in načina športnega ribolova Catch & Release.

Po zajtrku so se mladi ribiči razvrstili v skupine, kjer so po sklopih spoznavali in se učili vseh tehnik krapolova. Predstavljena jim je bila celotna kraparska oprema; od šotorja, ležalnika, palic, stojala za palice, blazine oz. bazena, carp sackov, podmetalk, vreč za vaganje, do najmanjšega drobnega pribora, ki se največ uporablja pri omenjenem načinu ribolova.

Mladi ribiči so se naučili več različnih načinov vezanja trnkov glede na vrste vab, ki se uporabljajo; glede na strukturo dna v vodi, kjer se izvaja krapolov ali drugih dejavnikov, ki poglavitno vplivajo na izbiro najustreznejšega načina.

S pomočjo akvarijev so otroci spoznali delovanje in obnašanje različnih navez v vodi, hkrati so naveze morali izdelati tudi sami. Videli so lahko kako se topijo razni PVA sistemi, kako dejansko vaba izgleda v vodi, kako se razne vabe topijo, obenem pa so pridobili veliko ključnih nasvetov s prve roke članov kraparske sekcije.

Pokazana je bila tudi priprava krme za ribe, skozi katero so mladi ribiči spoznali precej vrst hrane, obenem pa so pridobili veliko znanja v kakšnih pogojih je posamezna izbira najbolj zanimiva za določeno vrsto ribe. Tudi ribe so se nasitile, saj so se mladi ribiči med drugim naučili pravilnega hranjenja s fračo, kobro, spombom in med drugim tudi z daljinskim čolnom.

Ob osvojenem znanju iskanja najbolj primerne lokacije za ribolov s pomočjo markerja ali sonarja so mladi ribiči praktično spoznali celoto krapolova, ki se je pričel po kosilu. Pod budnimi očesi članov kraparske sekcije so mladi ribiči krapolov izvajali praktično sami, tu in tam je bil potreben le še kakšen nasvet ali majhna pomoč.

V popoldanskem času so člani kraparske sekcije s pomočjo tekmovalke in tekmovalca Ribiške družine Lendava Nike Golinar in Petra Nagya pripravili program v katerem so mladi ribiči spoznali še druge tehnike ribolova kot so feeder ribolov, lov na plovec, lov na wagler in tekmovalni ribolov.

Ob vsaki ujeti ribi je bilo veselje otrok neizmerno. Občudovanja vredno je bilo opazovati lepo ravnanje z ribami mladih ribičev, ki so prejeto znanje v dopoldanskem času pridno koristili do nedeljskega jutra. Tudi spanje v šotorih, na ležalnikih, je bila otrokom zanimiva izkušnja.
Vsega lepega je enkrat konec in tako je tudi v nedeljo prehitro prišel čas slovesa, ko so po zajtrku mlade ribiče prišli iskat starši. S težkimi srci in tudi nekaj solzami se je bilo potrebno posloviti, obenem pa so že padle zaobljube za prijave na naslednji otroški kraparski tabor.

Predsednik kraparske sekcije Ribiške družine Lendava, Denis Čolnik, se ob tem zahvaljuje Ribiški družini Lendava za vso podporo ter članom kraparske sekcije in Niki Golinar za aktivno sodelovanje pri izvedbi 3. otroškega kraparskega tabora 2019. Hvala gre tudi vsem sponzorjem, ki so poskrbeli za mlade ribiče z darili, saj jim bodo raznorazni ribolovni pripomočki prišli prav med izvajanjem ribolova v času šolskih počitnih.
Sponzorji so bili: Ribiška trgovina Mišel Zadravec iz Murske Sobote, Ribiška trgovina Centralvod iz Veščice pri Razkrižju, Ribiška trgovina Trofeja center iz Maribora, Riba - izdelava ribiških plovcev in reja žive vabe iz Genterovec, Ribiška trgovina Erinox iz Radenec, Ribiška trgovina Kapitalec iz Lendave, podjetje Perka-baits, podjetje MV Carp, trgovina in storitve Kocet iz Lendave ter Okrepčevalnica in pizzerija Zvezda iz Beltinec.

Več utrinkov in fotografij iz otroškega kraparskega tabora 2019 najdete na spletni strani Ribiške družine Lendava.

VIR: najdi.si

Nasproti hotela Lipa v Lendavi so številni obiskovalci spremljali galopske dirke, na katerih so se udeleženci potegovali za nastop na madžarskem nacionalnem galopu oktobra v Budimpešti.

V dirki v Pomurju živečih Madžarov je drugo leto zapored zmagal József Horváth iz Petišovcev s sedemletnim konjem z imenom Korax Roven Zsonglőr.

»Pričakoval sem zmago. Proga je bila letos odlična, prav tako odlično pripravljen pa je bil tudi moj konj,« je dejal zmagovalec, ki je lansko leto na nacionalnem madžarskem galopu med 70. tekmovalci zasedel 25. mesto. »Lani se nisem uvrstil v polfinale. Letos ciljam višje.«

Slovenijo bo oktobra v Budimpešti zastopal tudi Matej Grebenjak, ki prav tako prihaja iz Petišovcev. Grebenjak je tokrat v Lendavi dobil galopsko dirko za Slovenijo z 12-letnim Infernom in bo našo državo v slovenski narodni noši predstavljal v mednarodni dirki.

Za popestritev dogajanja v Lendavi so organizatorji za obiskovalce pripravili bogat kulturni program, spremljali pa so tudi 1. slovensko dirko whipettov – malih angleških hrtov. Slavil je hrt Fierce Fireball Fabulous Lady z lastnikom Andrejem Kerpanom iz Ljubljane.

VIR: vestnik.si

Štefan Gjerkeš, dolgoletni načelnik UE Lendava se je upokojil. Javni natečaj za prosto delovno mesto načelnika bo objavljen na spletni strani ministrstva za javno upravo. Postopek bo vodila natečajna komisija, ki jo imenuje Uradniški svet.

Vodenje lendavske upravne enote je s 1. julijem prevzela kot vršilka dolžnosti Štefanija Hozjan, dosedanja vodja oddelka za občo upravo, upravne naloge in skupne zadeve. Do zamenjave je prišlo zaradi upokojitve načelnika Štefana Gjerkeša in sporazumne prekinitve njegovega delovnega razmerja. Gjerkeš je enoto vodil vse od začetka njenega delovanja leta 1995, njegov zadnji petletni mandat pa bi se mu formalno iztekel junija 2022.

Gjerkeš je pred svojim odhodom skupaj z ministrom za javno upravo Rudijem Medvedom in lendavskim županom Janezom Magyarjem predal svojemu nameno tudi celovito prenovljeno upravno stavbo. Šlo je za energetsko sanacijo, notranjo obnovo z zamenjavo dotrajane pisarniške opreme in gradnjo prizidka dvigala.

Po pričakovanju bo na spletni strani Ministrstva za javno upravo v kratkem objavljen javni natečaj za prosto mesto načelnika, postopek pa bo v skladu z zakonom o javnih uslužbencih vodila posebna natečajna komisija, ki jo imenuje Uradniški svet. 

VIR: vestnik.si