Podrobnosti
Kategorija: Novice

Revizijsko poročilo, ki ga je nedavno za Center za ravnanje z odpadki Puconci (Cerop) izdalo računsko sodišče, med drugim omenja možnost, da bi del stroškov za zapiranje odlagališča nenevarnih komunalnih odpadkov v Dolgi vasi prevzela Občina Lendava, ki je njegova 47-odstotna lastnica.

»Sicer ni zapisano, da tako mora biti, ampak da bi tako lahko bilo,« je povedal direktor Ceropa Franc Cipot. Odlagališče je z 18. novembrom dokončno zaprto, stroški tega pa so znašali 825 tisoč evrov in so do zdaj v celoti bremenili poslovanje podjetja Cerop. Odločbo o dokončnem zaprtju odlagališča bo Agencija za okolje izdala predvidoma še v tem letu, saj se mudi.

Zapiranje odlagališč je namreč še neizpolnjena dolžnost države, Evropska komisija pa je zaradi zamud že pred časom zagrozila s tožbami.

Kot smo že poročali, je julija letos lendavski občinski svet zavrnil predlog župana Janeza Magyarja, da bi občina lastniški delež, ki ga ima v odlagališču, prenesla na Cerop. To so v preteklosti že storile vse druge občine soustanoviteljice Ceropa, nazadnje, leta 2014, se je za ta korak odločilo tudi preostalih šest občin z območja Upravne enote Lendava. S tem je postalo jasno, da bo Občina Lendava v prihodnje morala prispevati tudi za stroške upravljanja zaprtega odlagališča, kar naj bi na letni ravni znašalo od 20 do 40 tisoč evrov, kakor tudi, da bo sodelovala pri odločanju o prihodnji uporabi tega degradiranega območja. To je veliko skoraj dva hektarja.

Cerop je v poslovnem načrtu za leto 2020 navedel, da bi ta prostor lahko izkoristili za postavitev fotovoltaičnega sistema. »Mislim, da kakšnih drugih opcij za ta prostor ni,« je povedal Cipot. Toda za spremembo namembnosti tega območja je potrebna sprememba prostorskega načrta, predlog za to pa mora dati občina. Brez spremembe prostorskega načrta za to območje, kar so predvideli že tudi v poslovnem načrtu Ceropa, vzpostavitev načrtovane dejavnosti ni možna, še pove Cipot.

Monitoring oziroma meritve, ki jih izvajajo na odlagališču, ne kažejo na nastajanje plinov, ki bi obremenjevali okolje. Izcedne vode pa pred izpustom v kanalizacijo čistijo s čistilno napravo.

»Med Občino Lendava in podjetjem Cerop potekajo odprti in konstruktivni pogovori. Ker pogovori in pogajanja potekajo, so za zdaj zaupne narave,« je na vprašanje, ali bo občina predlagala spremembo prostorskih načrtov, odgovoril župan Janez Magyar. Potrdil pa je, da razmišljajo tudi o drugih možnostih za izkoriščanje tega prostora, ne samo o fotovoltaiki. »Občina Lendava razmišlja o več rešitvah in sledi že uveljavljenim praksam po svetu ter jih vključuje glede na pogovore z različnimi poslovnimi partnerji,« je še dejal župan.

Po tem, kar sta povedala Cipot in Magyar, je torej mogoče skleniti, da lastnika zdaj zaprtega dolgovaškega odlagališča pogovore o tem, kako izkoriščati ta prostor, vodita tako skupaj kot vsak zase s potencialnimi partnerji, ki bi bili pripravljeni za sklenitev partnerstva za nadaljnja vlaganja.

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Poslanci v DZ tudi v tretje niso podprli predloga novele zakona o rudarstvu, ki bi prepovedal fracking v Sloveniji. Proti predlogu, ki so ga v zakonodajni postopek vložili v Levici skupaj z LMŠ, SD in SAB, je glasovalo 41 poslancev, prav toliko jih je bilo za.

Fracking je “umazana tehnologija, ki se v tujini izkazuje za uničujočo za okolje in zdravje lokalnega prebivalstva”, je v imenu predlagateljev v torkovi razpravi poudarila Nataša Sukič iz Levice. Spomnila je, da si britanski Ascent Resources prizadeva dobiti vsa potrebna dovoljenja za uporabo te tehnologije pri pridobivanju zemeljskega plina v Petišovcih.

“Skoraj identični zakon smo torej obravnavali že dvakrat,” je priznala Sukičeva. Pri tem je k zakonski prepovedi frackinga pozvala Občina Lendava, k temu pozivajo okoljevarstvene nevladne organizacije, pa tudi prekmurska civilna iniciativa. “Zato v Levici skupaj z ostalimi opozicijskimi strankami vztrajamo,” je dejala. “Vlada fracking v Petišovcih na tiho podpira,” je prepričana.

Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Aleš Mihelič je poudarjal, da se vladi besedilo predloga ne zdi ustrezno, tudi zato, ker predlaga, da ne bi bilo mogoče pridobiti dovoljenja za raziskovanje in rudarske pravice za izkoriščanje ogljikovodikov z vbrizgavanjem vode ali vode z dodatkom kemičnih primesi pod tlakom. Dopušča pa vbrizgavanje vseh ostalih medijev. Ob tem je vbrizgavanje določene količine vode z dodatki nujni sestavni del pridobivanja nafte in zemeljskega plina, pa tudi vrtanja vodnjakov, je dejal.

Besedilo predloga zakona ni primerno formulirano in tudi ne upošteva finančnih posledic posega v pridobljene pravice, je nadaljeval Mihelič. “Ministrstvo za infrastrukturo je pripravilo novelo zakona o rudarstvu in jo pošilja te dni v javno obravnavo,” je pojasnil.

vir STA / hudo.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Gre za nepremičnino, ki je v upravljanju Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in v lasti Republike Slovenije. Odslej se bo uporabljala za potrebe stanovanjske skupnosti za odrasle osebe z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju.
Nepremičnina se nahaja v centru mesta Lendava in predstavlja zemljišče z objektom, v katerem je delovala Dvojezična srednja šola Lendava.

Objekt vse od leta 2005, ko se je Dvojezična srednja šola Lendava preselila v nove prostore ni v funkciji, ker ga upravljavec ne vzdržuje ta vidno propada, zaradi slabe zunanjosti pa kazi podobo mesta.

Zgradili bodo dvanajst bivanjskih enot
Občina bo nepremičnino uporabljala za potrebe stanovanjske skupnosti za odrasle osebe z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju, z motnjami v duševnem razvoju in osebe, ki zaradi gibalne oviranosti ne morejo živeti v domačem okolju in skupnosti za začasno institucionalno varstvo in varovana stanovanja.

Kot so zapisali na spletni strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, se nepremičnina z namenom uporabe v razvojne namene na občino prenaša zaradi izvedbe načrtovanega projekta "Stanovanjska skupnost za odrasle invalidne osebe, za začasno bivanje in varovana stanovanja".

Občina bo skladno z načrtovanim projektom zgradila 12 samostojnih bivanjskih enot s potrebnimi skupnimi prostori in dvigalom.

Vrednost nepremičnine slabih 300 tisočakov, investicija bo znašala okoli 800 tisočakov
Vrednost nepremičnine na podlagi Poročila o ocenjeni vrednosti nepremičnine znaša 280.700,00 evrov.

Občina Lendava ocenjuje in načrtuje, da bodo vsa investicijska dela znašala 800 tisoč evrov. Načrtovani projekt bo občina zaključila v treh letih po sklenitvi pogodbe o neodplačnem prenosu zadevne nepremičnine.

vir: sobotainfo.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Sindikat Občine Lendava pravi, da ne drži, da sindikat ni reprezentativen.

Sindikat Občine Lendava se je odzval na prispevek Sindikat KSS prijavil Občino Lendava inšpektoratu za javni sektor. V njem smo pisali o tem, da je Konfederacija slovenskih sindikatov prijavila lendavsko občino inšpektoratu za javni sektor zaradi onemogočanje sindikalnega združevanja in delovanja ter zakonitega delovanja. Prijava z namenom izvedbe inšpekcijskega nadzora pa zajema tudi zahtevo po razveljavitvi kadrovskega načrta.

Sindikat Občine Lendava pravi, da ne drži, kar je v prijavi navajal predsednik KSS Gvido Novak, in sicer, da njihov sindikat ni reprezentativen. Njihovo pojasnilo objavljamo v celoti.

"Sindikat občin Slovenije - Sindikat Občine Lendave ima status reprezentativnega sindikata, ki mu ga je delodajalec Občina Lendava pisno priznal dne 28. 11. 2016, saj so bili takrat izpolnjeni vsi pogoji, ki jih določa Zakon o reprezentativnosti sindikatov. Sindikat Občine Lendava aktivno sodeluje z delodajalcem pri usklajevanju kadrovskih vprašanj in pri sprejemanju aktov, ki vplivajo na pravice oziroma obveznosti javnih uslužbencev, s čimer se izvršuje načelo socialnega partnerstva, ki ga predvideva Zakon o javnih uslužbencih. Pri delodajalcu je tako omogočeno sindikalno združevanje in delovanje."

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Poslanci DZ danes že tretjič razpravljajo o predlogu novele zakona o rudarstvu, ki bi prepovedal fracking v Sloveniji. Predlog so v zakonodajni postopek vložili v Levici skupaj z LMŠ, SD in SAB. A glasov za sprejem zakona tudi tokrat ne bo dovolj, kažejo stališča poslanskih skupin.

Fracking je »umazana tehnologija, ki se v tujini izkazuje za uničujočo za okolje in zdravje lokalnega prebivalstva«, je v imenu predlagateljev poudarila Nataša Sukič iz Levice. Spomnila je, da si britanski Ascent Resources prizadeva dobiti vsa potrebna dovoljenja za uporabo te tehnologije pri pridobivanju zemeljskega plina v Petišovcih.

»Skoraj identični zakon smo torej obravnavali že dvakrat,« je priznala Sukičeva. Pri tem je k zakonski prepovedi frackinga pozvala Občina Lendava, k temu pozivajo okoljevarstvene nevladne organizacije, pa tudi prekmurska civilna iniciativa. »Zato v Levici skupaj z ostalimi opozicijskimi strankami vztrajamo,« je dejala. »Vlada fracking v Petišovcih na tiho podpira,« je prepričana.

Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Aleš Mihelič je poudaril, da se vladi besedilo predloga ne zdi ustrezno, tudi zato, ker predlaga, da ne bi bilo mogoče pridobiti dovoljenja za raziskovanje in rudarske pravice za izkoriščanje ogljikovodikov z vbrizgavanjem vode ali vode z dodatkom kemičnih primeri pod tlakom. Dopušča pa vbrizgavanje vseh ostalih medijev. Ob tem je vbrizgavanje določene količine vode z dodatki nujni sestavni del pridobivanja nafte in zemeljskega plina, pa tudi vrtanja vodnjakov, je dejal.

Besedilo predloga zakona ni primerno formulirano in tudi ne upošteva finančnih posledic posega v pridobljene pravice, je nadaljeval Mihelič. »Ministrstvo za infrastrukturo je pripravilo novelo zakona o rudarstvu in jo pošilja te dni v javno obravnavo,« je pojasnil.

Opozicijske stranke so večinoma predlogu zakona naklonjene. »Že tako imamo preveč degradiranih območij,« je podčrtal Dušan Šiško (SNS). Jerca Korče (SMC) je glede morebitnih odškodninskih tožb poudarila, da tudi če te bodo in bodo predstavljale izdatek za proračun, to »nikoli to ne bo odtehtalo tega, kar lahko povzročimo na enem območju in kakšne nepopravljive posledice lahko nastanejo«.

Dejan Židan iz SD je pozval koalicijske poslance in vlado, naj se takoj sprejme nesistemski zakon, ki bo zaščitil Prekmurje, Pomurje in Podravje. Kasneje pa lahko vlada s svojim zakonom področje uredi še sistemsko. Da bi morala Slovenija slediti praksi držav, ki so fracking že prepovedala, je menil tudi Andrej Rajh iz SAB.

Poslanci koalicijskih strank so medtem stopili v bran vladnim načrtom o sistemsko zastavljenem zakonu. »Zakona ni dobro spreminjati samo zaradi ene problematike, ampak je treba pristopiti celovito in kompleksno. Paziti je treba, da s hitrimi, parcialnimi posegi ne delamo škode že nekaterim pridobljenim pravicam,« je menil Franci Kepa iz SDS.

Gregor Perič je v imenu SMC zatrdil, da argumenti predlagateljev niso strokovno utemeljeni. V Petišovcih je mogoče le nizkoprostorninsko frakturiranje, za katerega po oceni Geološkega zavoda Slovenije ni znano, da bi imel kakršne koli negativne učinke, je dejal.

Aleksander Reberšek iz NSi pa je zatrdil, da v Prekmurju frackinga nikoli ni bilo, ga ni in ga tudi ne bo. Namesto tega pa je že spisana tožba proti Sloveniji v višini 70 milijonov evrov. V NSi bodo zato počakali na vladni predlog, je napovedal.

Glasovanje o usodi novele bodo sicer poslanci opravili v četrtek.

vir: iusinfo.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Očitki o onemogočanju sindikalnega združevanja in delovanja, o nezakonitem sprejemanju kadrovskega načrta in izključevanju KSS pri pripravi nove sistematizacije.

Konfederacija slovenskih sindikatov (KSS) je prijavila Občino Lendava inšpektoratu za javni sektor zaradi onemogočanja sindikalnega združevanja in delovanja ter nezakonitega delovanja. Prijava z namenom izvedbe inšpekcijskega nadzora pa zajema tudi zahtevo po razveljavitvi kadrovskega načrta.

KSS je septembra vodstvo občinske uprave seznanil s pričetkom svojega delovanja in o tem, da so izvolili sindikalno zaupnico. Temu je sledil tudi spoznavni sestanek, na katerem je KSS podal direktorju občinske uprave Mihaelu Kasašu in županu Janezu Magyaru predlog pogodbe o zagotavljanju pogojev za delovanje. Predsednik KSS Gvido Novak zdaj v prijavi inšpektoratu navaja, da odgovora z občine o uskladitvi besedila in sklenitvi pogodbe še vedno niso prejeli. "Gre za načrtno in namensko kršenje Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti, " je še zapisal Novak. Poudari tudi, da občina kot delodajalec ne izpolnjuje obveznosti do reprezentativnega sindikata, izvršuje jih pa do sindikata, ki ni reprezentativen, in sicer do Sindikata občin Slovenije - Sindikata občine Lendava.

Novak v prijavi še navaja, da sta bila novembra na seji občinskega sveta nezakonito sprejeta kadrovska načrta za naslednja tri leta. Inšpekciji predlaga, naj se ta odpravita, saj bi nanju imeli v KSS številne pripombe, ki pa jih tako niso mogli podati. Nezakonito naj bi se sprejemala tudi izjava o varnosti na delovnem mestu.

Prav tako KSS seznanja inšpektorat glede potrdila o opravljanju strokovnega izpita o upravnem postopku za zaposlenega na odgovornem mestu na občini. Navedeni datum na potrdilu se namreč ne ujema z dejanskim stanjem, oziroma je bila ta dan imenovana osebe ves čas na delovnem mestu.

KSS izpostavlja, da so medsebojni odnosi na občini na nizki ravni in da se pripravlja nova sistematizacija delovnih mest, o čemer pa KSS uradno ni seznanjen.

KSS ima na občini devet članov od približno 40 zaposlenih.

Lendavski župan Janez Magyar nam je odgovoril, da do zaključka inšpekcijskega nadzora ne daje izjav. Glede očitanih nepravilnosti v prijavi bodo počakali na odgovor pristojnih inštitucij.

vir: vestnik. Majda H.

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Lendavske gorice v skupni dolžini 9 kilometrov od Pinc, čez Dolino, Čentibo, Lendavo do Dolgovaških Goric nedvomno veljajo za najbolj strnjeno slovensko vinorodno območje, kjer so ozke in dolge parcele zasejane s trto v smeri strmine. Za Lendavske gorice je značilno, da se grozdje prideluje na malih površinah strmih vertikalnih vinogradov in vino hrani v številnih starih vinskih kleteh.Lendavski turistični delavci čas epidemije, ko so praktično ustavljeni vsi turistični tokovi, s pridom izrabljajo za čas po epidemiji. Po besedah Roka Petjeta, direktorja lendavskega Zavoda za turizem in razvoj, je leto 2020 imelo zanje dva različna poslovna obraza. Ob pomladni epidemiji covid 19 se je življenje povsem ustavilo, zato pa je poletje prineslo izjemne rezultate. Ker je tudi promocija izjemnega pomena, so se v lendavskem zavodu za Turizem s pomočjo modernih izraznih sredstev promocije njihovih danosti na socialnih omrežjih.

Rok Petje, direktor Zavoda za turizem in razvoj Lendava
Lendavčani sodijo med pionirje tako imenovanega razpršenega hotelirstva, S projektom hotela Vinarium so zadeli terno, saj se je vanj vključilo lepo število lastnikov vikendic in drugih objektov v Lendavsko-dolgovaških goricah. Dodali naj bi mu še meščanski pridih in s tem turistom približali tudi staro mestno jedro, pravi Rok Petje.

In kakor pregovor pravi, da po dežju posije sonce, tako so v Lendavi prepričani, da  bo po epidemiji nastopil čas sproščanja turističnih tokov. Zato ne jamrajo, temveč se skrbno pripravljajo na ta trenutek.

Vabimo vas, da si ogledate zgodbo lendavske vinsko-turistične ceste skozi omenjene predstavitve vinarjev, ki očara z barvitim ozadjem jesenske kulise! Lendava Vabi

vir: vfokusu

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Lendavski svetniki so na 15. seji, ki je potekala video konferenčno v prvem branju obravnavali predlog proračuna Občine Lendava za leto 2021 in 2022 in ga potrdili.

Predlagana proračuna sta ena najvišjih v zadnjih letih, predvsem zato, ker želi občina izkoristiti potencial, ki se ji ponuja na podlagi nove finančne perspektive 2021-2027, kateri so dodana nova, dodatna sredstva t.i. instrumenta za okrevanje »NextGenerationEU«. Gre za instrument, katerih sredstva so namenjena za okrevanje gospodarstva po svetovni pandemiji in za Vzhodno kohezijsko regijo sofinancirani s kar 85 % nepovratnih sredstev.

Občina Lendava je tako pripravljena, da v naslednjih proračunskih letih (predvidoma že v letu 2023) iz sredstev za okrevanje vzpostavi tri ključne projekte, ki bodo zagotovo imeli multiplikativne učinke v lokalnem okolju in sicer:

Večnamensko dvorano v ocenjeni vrednosti 12,6 milijona evrov.
Nad mestom Lendava do stolpa Vinarium (gondola z restavracijo) v ocenjeni vrednosti 8,1 milijona evrov.
Mednarodni kulturni center (blagovnica, hiša brez imena) v ocenjeni vrednosti 8 milijona evrov.

Oba proračuna sta investicijsko usmerjena
Načrtovani prihodki proračuna v letu 2021 znašajo 17,4 milijona evrov. Odhodki pa so načrtovani v višini 19,46 milijona evrov. Od tega je več kot polovica namenjena investicijam, in sicer 10.13 milijona evrov.

Načrtovani prihodki proračuna v letu 2022 znašajo 37.42 milijona evrov. Odhodki so načrtovani v višini 42.77 milijona evrov. Večino odhodkov predstvljajo investicijski odhodki, in sicer 33.48 milijona evrov oz. 78 odstotkov.

Med projekti, ki jih občina želi vzpostaviti v obeh proračunskih letih so med drugim Zipline Vinarium v ocenjeni vrednosti 0,2 milijona evrov, izgradnja prizidka k DOŠ 2 v ocenjeni vrednosti 1,3 milijona evrov, izgradnja prizidka k ZD Lendava v ocenjeni vrednosti 1,3 milijona evrov, prostori za Glasbeno šolo Lendava v ocenjeni vrednosti 1,2 milijona evrov ter obnova objektov v lasti občine in KS-ov v ocenjeni vrednosti 1,4 milijona evrov.

Predlagana proračuna občine sta uravnotežena, vzdržna in ambiciozno ter razvojno naravnana. Občina Lendava ima tako priložnost, da stopi na pot celostne preobrazbe v njeno »Zeleno prihodnost«. Občina bo proračunska primanjkljaja »pokrila« s prenosom presežkov sredstev iz preteklih let in zadolževanjem, so zapisali na Občini Lendava.

V času nadaljnje razprave, vse do druge obravnave obeh proračunov se omogoči in poziva vključitev strokovne javnosti, da podajo svoje pripombe. Rok za vlaganje pripomb k predlogoma občinskih proračunov je v skladu s Poslovnikom Občinskega sveta občine Lendava do 7. decembra 2020 do 10. ure (tj. najmanj 10 dni od obravnave).

Vir: Občina Lendava

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Lendavski Virs, ki se ukvarja z varilnimi in rezalnimi sistemi in je lani dobil priznanje gazela za najhitreje rastoče podjetje, letno pa ustvari za okoli osem milijonov evrov prihodkov, zadnja leta razvija tehnološko zahtevne izdelke z visoko dodano vrednostjo, med njimi je lastna celica za robotsko lasersko varjenje.

Po besedah solastnika in prokurista Virsa Aleša Puklavca, je celica za robotsko varjenje izjemen projekt, saj bodo prvo tako podjetje v Sloveniji, ki bo trgu ponudilo tovrstno rešitev.

"LaserFlex je kompaktna laserska varilna robotska celica z odlično usklajenimi komponentami, ki imajo neomejene možnosti za nadgradnjo. Sistemska rešitev, ki je pripravljena na ključ, zavzame malo prostora in jo je mogoče enostavno uvesti v sleherno proizvodnjo," pojasnjuje Puklavec in dodaja, da je mogoče z njo ustvariti inovativno in stroškovno učinkovito okolje, ki bo lahko konkuriralo v svetovnem merilu, pri tem pa so zagotovljene optimalne rešitve za varilni proces.

Kot je povedal Puklavec, za njihovo dejavnost avtomatizacije in robotizacije na splošno velja, da so skoraj vsi projekti unikatni in vsak zase nova razvojna naloga, inovativne rešitve pa patentirajo. Prva patentirana je bila robotska varilna celica RoboFlex, ki je prilagodljiva, visoko produktivna in cenovno dostopna tudi manjšim podjetjem.

Še letos bodo predstavili tudi kolaborativni varilni robot CoboFlex, to je manjša in preprostejša robotska celica, ki omogoča sodelovanje s človekom, uporabna pa predvsem za varjenje manjših serij in preprostih kosov. Patentirali so tudi programsko rešitev WeldCockpit, ki omogoča spremljanje in dokumentiranje tehničnih ter ekonomskih parametrov pri avtomatiziranem in robotiziranem varjenju.

"Vse naše rešitve so visokotehnološke, enostavnih ni mogoče več prodati. Stopnja avtomatizacije se vsako leto zvišuje, naši kupci so primorani investirati v vedno bolj kompleksne rešitve, da lahko obstanejo na trgu," pravi Puklavec. Kot njihovo konkurenčno prednost pa izpostavlja prilagodljivost, inovativnost, vztrajnost, znanje in 20-letne izkušnje pri varjenju in rezanju.

"Uresničujemo tudi najbolj 'nore ideje' naših kupcev. To cenijo in se vračajo z naročili novih projektov, sicer pa ponujamo samo vrhunsko industrijsko opremo oziroma rešitve," je dodal.

Koronsko krizo rahlo sicer čutijo, a v tem času gradijo. Z novo dvorano bodo podvojili proizvodnjo, letos bosta stali še avtomatizirani skladišči. Podjetje redno zaposluje 35 ljudi ter nekaj študentov in štipendistov, več kot polovica inženirjev, večina visoko izobraženih.

Prav znanju in stalnemu izobraževanju dajejo velik poudarek. Perspektivne mlade kadre iščejo že v srednjih šolah in jim ponujajo prakso, velik pomen pa dajejo tudi socialnemu druženju zaposlenih. Organizirajo motivacijska in druga druženja, kjer so vključene tudi družine naših zaposlenih. "Zavedamo se namreč, da bo le zadovoljen sodelavec v polni meri opravljal svoje odgovorno poslanstvo, ki ga v podjetju ima," je še poudaril Puklavec.

Podjetje sta leta 2004 ustanovila sedanja lastnika Renato Pahor in Aleš Puklavec, sprva je samo zastopalo vodilne svetovne izdelovalce opreme za varjenje in rezanje, potem pa začelo razvijati avtomatizacijo in robotizacijo. Ta danes predstavlja več kot polovico prihodkov. Še vedno pa zastopajo številne izdelovalce varilne in rezalne opreme. Nadaljnje priložnosti za rast vidijo v izvozu svojih rešitev avtomatizacije in robotizacije, predvsem na trge sosednjih držav.

Letos je po odločitvi odbora Mednarodnega ekonomskega foruma Virs dobil tudi prestižni naslov ustvarjalci za stoletje v kategoriji razvoj idej, inovacij in investicij v podjetništvu v srednji in jugovzhodni Evropi. To priznanje jih uvršča med 300 najboljših podjetij na tem območju.

vir: stakrog

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V Petišovcih so postavili zunanji oder z nadstrešnico, ki bo po koncu epidemije koronavirusa, ko se bomo lahko ponovno družili, namenjen različnim poletnim prireditvam.
V Krajevni skupnosti Petišovci pri Lendavi je zelo aktivno in dejavno Turistično okoljevarstveno društvo Petišovci. Tudi zato so se odločili za nov projekt, in sicer na dvorišču podružnične osnovne šole Petišovci, kjer je krajevna knjižnica in stalna razstava o naftnem rudarjenju v Petišovcih.

Na šolskem dvorišču so s pomočjo mojstrov postavili zunanji oder z nadstrešnico za razne poletne prireditve. Na pomoč pri realizaciji projekta jim je priskočila Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost z dotacijo.

Projekt je bil realiziran s podporo madžarske vlade in v sodelovanju s Pomursko madžarsko samoupravno narodno skupnostjo v okviru Prekmurskega madžarskega vaškega programa.

vir: sobotainfo  / j.ž.

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V Lendavi, kjer so ga lani še imeli, so se ognjemetu letos odpovedali. Prav tako pa ne bo drsališča, pohodov in drugih prireditev, ki bi kakorkoli spodbujali ljudi k druženju. Izostala pa ne bo praznična okrasitev mesta.

Kot pojasnjujejo v lendavski občini, bodo zmanjšali nekaj standardnih elementov in praznično okrasitev osvežili z novimi elementi in lokacijami, ki bodo tvorili usklajeno in celovito estetsko podobo in tako popestrili kar se dogodkov, prireditev in druženj, bolj miren praznični čas.

Za okrasitev je rezerviranih sicer 35 tisočakov, a vodstvo lendavske občine se je odločilo, da bodo za ta namen porabili manj. Prižig luči načrtujejo v začetku decembra.

vir sobotainfo 

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Gradbeno podjetje Pavčnik z Dola pri Hrastniku nadaljuje sanacijo cest v Čentibi. Na razpisu Občine Lendava spet uspelo, ker je ponudilo najnižjo ceno.

Krajani Čentibe že nekaj časa opozarjajo na neustrezno obnovo posameznih odsekov cest, zaradi česar so ti po njihovem mnenju ponekod celo nevarni za udeležence v prometu. »Glede neustrezno sanirane ceste v Čentibi sem prenesel vse pripombe krajanov, pred asfaltiranjem in po končanem asfaltiranju odseka ceste v Čentibi, investitorju, Občini Lendava. Z opravljeno sanacijo tudi sam nisem zadovoljen, vendar bo po informacijah izvajalec del zadevo saniral. Vsi dogovori potekajo med izvajalcem in investitorjem,« nam je o reševanju problema povedal predsednik krajevne skupnosti Romeo Gal.

Krajani namreč spet opozarjajo, da tudi dela, ki so se izvajala prvi teden v novembru, niso izvedena tako, kot bi morala biti. Čeprav predsednik KS Čentiba pripomb krajanov k izvedenim delom ne omenja, krajani vidijo več pomanjkljivosti. Tako kot ob sanaciji leta 2018 je tudi tokrat vozna površina neravna na skoraj celotnem odseku obnovljene ceste. Asfalt se je položil, kljub temu da so opozarjali, da podlaga za to ni dobro pripravljena. Krajani prav tako opozarjajo, da kanalizacijski jaški prej niso bili dvignjeni na višinski potek nove asfaltne površine.


Obnova posameznih odsekov cest v Čentibi se je začela leta 2018 v okviru skupnega razpisa lendavske občine za izvedbo obnovitvenih del na več odsekih cest predvsem na gričevnatem območju. Dela v Čentibi so zajemala ureditev hudournika ob nogometnem igrišču in vzdrževalna dela v delu Glavne ulice v Čentibi, od križišča z regionalno cesto Lendava–Pince do križišča pri stari šoli v Čentibi. Pogodbena vrednost del je skoraj 117 tisoč evrov z DDV, izvajalec pa je gradbeno podjetje Pavčnik z Dola pri Hrastniku. »Zaradi reklamacije nekakovostno izvedenih del v delu Glavne ulice v Čentibi so bila plačana le dela v višini 34.416,63 evra. Dogovorjeni smo, da izvajalec reklamirano napako v kratkem odpravi,« so nam ob tem sporočili iz lendavske občine.

Kljub slabo opravljenemu delu v letu 2018 je isto gradbeno podjetje znova dobilo posel, in to obnovo nekaterih odsekov cest prav tako v Čentibi, po končanju teh del pa naj bi popravilo tudi napake od prej. S tem da si bo lahko zdaj obračunalo samo dejansko izvedena dela. To pomeni, da ne more pričakovati plačila preostalega zneska po prvi pogodbi.

Isti gradbinec spet najcenejši

Občina Lendava je junija letos objavila razpis za izbiro izvajalca del za obnovo treh odsekov: od šole v Glavni ulici do križišča s cesto za Madžardiak, od križišča s cesto za Madžardiak do trgovine in odsek ceste v zaselku Madžardiak. Pogodbena vrednost teh del je dobrih 117 tisoč evrov z DDV. Za pridobitev posla se je potegovalo šest ponudnikov, dokončno odločitev o izvajalcu pa so sprejeli po enem krogu pogajanj. »Predmet pogajanj je bila končna ponudbena cena. V postopku pogajanj je ponudbe oddalo vseh šest ponudnikov. Naročnik je kot najugodnejšo izbral prvo dopustno ponudbo ponudnika – to je Pavčnik, d. o. o., ki je ponudil najnižjo ponudbeno ceno,« so nam o izbiri izvajalca sporočili iz lendavske občine. Poudarjajo še, da dela še niso končana in da investitor, torej Občina Lendava, teh še ni prevzel.

Dela, ki so se izvajala prvi teden v novembru, niso izvedena tako, kot bi morala biti.

vir: vestnik.si