Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije so objavile natečaj, na katerem se občine že petič potegujejo za naziv Branju prijazna občina. Do sedaj jih je naziv pridobilo že 46. Podelitev nazivov Branju prijazna občina bo 3. decembra 2021.

V začetku leta 2020 so na občinski spletni strani občine Lendava vpeljali rubriko "Knjiga je dobra izbira". Velja namreč prepričanje, da je knjiga pravšnji odgovor na številne dileme in probleme, saj v knjigi najdemo navdih, tolažbo, razvedrilo, intelektualno potešilo ali odgovore na vprašanja - tudi tista, ki si jih nismo upali postaviti. V knjigah so bile ubesedene najžlahtnejše, najbolj drzne, čustvene, a tudi najbolj strašljive ideje človeštva, zato knjiga ostaja večen vir podajanja v druge svetove, ki ima(jo) moč, da nas spremenijo.

Lendavska občina bi ob mnogih atributih in nazivih, ki jih že ima, želela biti tudi branju prijazna občina, k čemur bo v sodelovanju z javnimi zavodi, društvi, posamezniki in inštitucijami pristopila z različnimi aktivnostmi..

"Na to nas opozarjajo tudi knjižne platnice, knjižne police in v mlade knjigoljubce oblečeni plakatni stebri v mestu, ki k branju vabijo tudi z nekaterimi odlomki iz knjig in s citati o pomenu branja knjig.

Med ključne poletne novosti v mestu lahko napovemo tudi Knjižnico pod krošnjami, poseben poudarek pa bo namenjen najmlajšim in najstarejšim. Zanimivi projekti branja za tiste, ki še ne znajo brati in za tiste, ki zaradi starosti berejo le stežka ter aktivnosti namenjene mladim staršem, saj je pri otrocih z lastnim vzgledom dosežemo največ. Večina aktivnosti in dejavnosti bo potekala v (so)organizaciji javnih zavodov in društev ter posameznikov v občini Lendava.

Spodbude in iniciative s strani Občine Lendava veljajo predvsem v smeri povezovanja in iskanja inovativnih ter za vse občane zanimivih, igrivih, iskrivih in duhovitih načinov spodbujanja branja in ljubezni do knjig.

K temu bodo spodbujali tudi razpisi za kulturne projekte, mladino in društva, ki jih bo Občina Lendava razpisala v spomladanskih mesecih," sporočajo iz lendavske občine.

vir: pomurec.com

Nekateri ribiči iz Ribiške družine Lendava poročajo o ostri oziroma naostreni kovini, ki se je v preteklih nekaj dneh znašla ob jezeru v Banuti, ki je sicer priljubljena točka ribičev predvsem zaradi narave in ustreznega dostopa.
Člani Ribiške družine Lendava so razočarani in zaskrbljeni nad početjem neznanca ali več njih. Ti z nameščanjem ostre kovine ne povzročajo zgolj materialne škode na pnevmatikah, temveč ob tem ogrožajo tudi sprehajalce, kolesarje in druge, ki v naravi preživljajo svoj prosti čas.

Je v ozadju spor ribičev za ribolovna mesta?
Nekateri člani ribiške družine so pred nekaj dnevi s fotografijami ovekovečili obisk jezera v Banuti, ki jih bo drago stal. K sreči so poročali zgolj o preluknjanih pnevmatikah, do drugih poškodb k sreči tokrat ni prišlo.

»To je vsesplošen problem na tem lendavskem območju. Nekateri si začnejo lastiti neke pozicije, tu sem jaz, to je moje mesto, tu je moja klop oziroma kar koli drugega. Takšne stvari stvari bi bilo potrebno najprej prepovedati in sankcionirati,« je eden izmed komentarjev.

Spet drugi sumi, da bi lahko šlo za spore ribičev zaradi mest, saj naj bi se takšne stvari dogajale že lansko leto.

»To domnevno počnejo starejši ribiči, ki jih moti, da tja zahajajo mlajši ribiči, ki izvajajo predvsem športni ribolov po načinu ujemi in spusti. Veliko je novih članov ter turistov in kaj takega se ne bi smelo dogajati,« pišejo.

»To se je dogajalo že lani. Policiji je bilo javljeno. Vse, kar se je naredilo, je bilo, da so pristojni na oglasno desko dali obvestilo, na poti do oglasne deske pa verjetno pokasiraš kakšen žebelj,« je bilo še zapisano v kometnarjih na Facebooku.

Nekateri predlagajo namestitev kamer, spet drugi javni linč. Takšni predmeti naj bi bili že lansko leto nastavljeni na več mestih, a vsi so skupnega mnenja, da previdnost ne bo odveč.

Ob tem naprošajo, da v kolikor bi kdor koli od obiskovalcev v prihodnje opazil še kakšen podoben primer, naj o tem takoj obvesti policijo, saj gre za povzročitev splošne nevarnosti.

vir: ptujinfo.com

Janez Magyar očitke o vplivanju na postopek izbire vodje območne izpostave JSKD Lendava ostro zavrača. Neizbrana kandidatka ni imela možnosti zaradi neznanja madžarskega jezika

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD) je 18. novembra lani objavil razpis za prosto delovno mesto vodje območne izpostave JSKD v Lendavi. To se je sprostilo z odhodom Janje Magdič v pokoj, njen naslednik ali naslednica pa bi začel delati 1. februarja letos. Toda postopek še vedno ni končan, so nam v imenu JSKD sporočili iz družbe Kreativna baza, zato v zvezi z imenovanjem ne dajejo informacij. Kdaj naj bi bil postopek končan, niso navedli, prav tako ne, ali bodo takrat odgovorili na naša novinarska vprašanja, ki se nanašajo tudi na mnenje sveta lendavske območne izpostave (OI) za eno od kandidatk.

Mnenje za kandidatko s seje sveta, ki je ni bilo
Postopek je vzbudil pozornost zaradi pozitivnega mnenja sveta OI za kandidatko Rozino Nemec, tudi podžupanjo Občine Lendava, ki naj bi ga člani sveta sprejeli na korespondenčni seji. Ko pa so v Ljubljani zahtevali, da se mnenju doda še zapisnik seje, na kateri so člani sveta OI odločali, se je razkrilo, da seje v resnici ni bilo. Kdo je pisno izjavo sestavil in samovoljno poslal v Ljubljano? Pod spornim mnenjem je bila podpisana predsednica sveta Ivanka Tompa, ki pa se od celotnega dogajanja ograjuje in je že tudi odstopila s položaja predsednice. Kot je izjavila, zato ker so se zadeve vodile mimo njene volje in ker je osem let uspešno vodila svet, katerega članica sicer ostaja. Bilo pa bi tudi neetično, še pove, da bi na položaju ostala.

Zaradi sporno izvedenega pridobivanja mnenja je Metka Šošterič, v. d. direktorja JSKD, poslala pooblastilo koordinatorici JSKD za Pomurje Miri Rebernik Žižek, da skliče svet območne izpostave z namenom, da ta sprejme mnenje za izbrano kandidatko, ker da je postopek imenovanja zastal. Seja je bila 8. marca, na seji pa so člani OI ponovno dajali mnenje samo za Nemčevo, ne pa tudi za Klavdijo Žabot, ki je med sedmimi prijavljenimi na razpis prav tako prišla v ožji izbor. Na seji je bilo šest članov od skupaj devetih, in ker Nemčeva, ki je prav tako članica sveta, ni glasovala, je njeno kandidaturo podprlo preostalih pet.

Zakaj samo Nemčeva?
»Svet nima nobenega vpliva na to, katero kandidatko direktor izbere,« je poudarila Rebernik Žižkova. V pristojnosti sveta je samo, da po zaprosilu direktorja JSKD za izbrano kandidatko da mnenje. Pojasnila je še, da so zaprosilo direktorja JSKD, da svet OI sprejme mnenje o izbrani kandidatki, torej Nemčevi, našli med prejeto pošto, ta dokument pa je bil poslan na naslov lendavske OI 31. januarja. V njem je bilo navedeno, da je komisija za izvedbo razgovorov izmed dveh kandidatk, ki sta izpolnjevali pogoje, direktorju JSKD predlagala izbor Rozine Nemec. »Zakaj ravno ta kandidatka in ne Klavdija Žabot, je najbolje, da vprašate v Ljubljani,« je povedala Rebernik Žižkova.

Težava v Lendavi je bila ta, še pove Rebernik Žižkova, da sta se Janja Magdič kot vodja izpostave in Danijela Hozjan, ki je to funkcijo prevzela začasno kot vršilka dolžnosti, upokojili, pisarna pa je bila zaprta. Zaprosilo direktorja je članom sveta poslala sama.

Prav tako je pristojne v Ljubljani opozorila, da postopek imenovanja traja predolgo. »Ni mi vseeno, da območna izpostava tako dolgo ne deluje in da smo jo zapečatili. Kot koordinatorica za Pomurje sicer pošiljam razpise društvom na lendavskem območju, to pa je tudi vse, kar lahko storim. Za kaj drugega nimam pooblastila

Očitek političnega kadrovanja in pritiska
Kornelija Baša, članica sveta OI, pravi, da so se v postopku imenovanja vodje JSKD OI Lendava zgodile resne nepravilnosti. Ponarejeno mnenje o izbrani kandidatki s korespondenčne seje sveta OI, ki naj bi potekala med 25. in 27. januarjem (torej še preden je bilo zaprosilo direktorja o izbrani kandidatki poslano v Lendavo), je po mnenju Baševe kaznivo dejanje ponarejanja uradnih listin. Kdo je za to odgovoren, se ni raziskovalo.
Prav tako pri izbiri najprimernejše kandidatke niso bila upoštevana merila strokovnosti in kompetentnosti. Baševa je še poudarila, da je najmanj trikrat prosila Miro Rebernik Žižek, naj pošlje članom sveta mnenje direktorja JSKD, na osnovi katerih kriterijev je predlagal izbrano kandidatko v potrditev članom sveta. »Imam le odgovor, da je moje vprašanje, prošnjo poslala v Ljubljano, a z nobenega naslova ni odgovora,« je povedala Baševa. »Izogibanje izročitvi strokovnega mnenja direktorja kaže na politično kadrovanje in pritiske, za kar obstajajo tudi dokazi,« je še poudarila.

Župan je klical, a zaradi sofinanciranja
Na lokalni ravni naj bi se v postopek imenovanja vpletel lendavski župan Janez Magyar. »Ostro zavračam vse insinuacije in morebitne konstrukte, da bi kakor koli vplival na postopek imenovanja nove vodje območne izpostave JSKD v Lendavi ali da bi dajal navodila članom sveta območne izpostave pri dajanju mnenja za kandidatko Rozino Nemec,« je sporočil župan. Pojasnil pa je, da je nekdanji vodji izpostave, Janjo Magdič in Danijelo Hozjan, klical z namenom, da preveri, kdaj bo končan postopek imenovanja. To pa zato, ker je od tega odvisen podpis letne sofinancerske pogodbe, je še poudaril, kajti občinski proračun je bil sprejet že konec lanskega leta.

Znanje madžarskega jezika
Zahtevani pogoji po razpisu za prosto delovno mesto vodje izpostave so bili višješolska oziroma višja strokovna izobrazba družboslovne smeri, najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju kulturnih dejavnosti, tekoče govorjenje in pisanje v slovenščini ter angleščini, na območju občin, kjer živi manjšina, pa je obvezno tudi znanje jezika narodne skupnosti. Nemčeva je po izobrazbi organizatorka socialne mreže, Žabotova profesorica nemščine in sociologije. »Edini kriterij iz razpisa, ki ga nisem izpolnjevala, je bilo znanje madžarskega jezika,« je prepričana Žabotova. Na razgovoru v Ljubljani, ki je bil decembra in na katerem je sodeloval še prejšnji direktor JSKD Marko Repnik, je Žabotova članom komisije povedala, da se je glede na končan študij nemščine in več opravljenih jezikovnih tečajev pripravljena naučiti tudi madžarsko. Upala je, da bo to zadostovalo, glede na to, da tudi doslej vodje lendavske izpostave niso obvladali aktivno madžarskega jezika.

Vir: vestnik.si

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je s predsednikom madžarske narodne skupnosti Ferencom Horváthom podpisal tri pogodbe v okviru Programa spodbujanja gospodarske osnove madžarske narodne skupnosti v letih od 2021 do 2024, in sicer v skupni vrednosti 2,8 milijona evrov.

Minister je ob podpisu dejal, da so ukrepi aktualnega programa smiselno nadaljevanje že izvedenih ukrepov preteklega, saj se je izkazalo, da so to tisti projekti, ki si jih ljudje resnično želijo, so sporočili iz ministrstva.

Aktivnosti madžarske narodne skupnosti ministrstvo podpira z namenom dviga gospodarske razvitosti območja, kjer ta skupnost živi. »Želimo si, da bi se obstoječa in na novo nastala podjetja uspešno razvijala, tudi ob pomoči ostalih naših ukrepov,« je dejal minister in ocenil, da so ravno podjetja poleg urejene gospodarske, komunalne in turistične infrastrukture eden ključnih dejavnikov za znižanje stopnje brezposelnosti.

Za prvi ukrep programa, to je spodbujanje naložb v gospodarstvu na programskem območju, je ministrstvo namenilo 1,2 milijona evrov, za spodbujanje turističnih dejavnosti in produktov 720.000 evrov, za promocijo programskega območja in podporo pri izvajanju programa pa je na voljo 880.000 evrov, pri čemer se bodo sredstva črpala letno.

Počivalšek je med izvedenimi projekti posebej in kot primer dobre prakse izpostavil obnovljeno etnografsko hišo z muzejem v Domanjševcih ter ocenil, da se vlaganje v tovrstne avtohtone turistične produkte obrestuje, saj so ti magnet za obiskovalce v regiji. V prejšnjem programskem obdobju je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo obnovo omenjene hiše podprlo s 230.000 evri.

 

vir: pomurec.com

Občina Lendava je pričela z aktivnostmi združevanja občinskih javnih zavodov, čemur pa vodstva javnih zavodov niso ravno naklonjena, pojavljajo se tudi zakonske ovire. Župan Janez Magyar zatrjuje, da ne bo šel z glavo skozi zid.
Veliko prahu je dvignila namera lendavske občine o združitvi javnih zavodov Galerija - Muzej Lendava, Knjižnica - Kulturni center Lendava in Zavod za turizem in razvoj Lendava v enoten zavod, ki bi bil imenovan Zavod za kulturo, turizem, šport, mladino in razvoj Lendava.

Župan sledi željam svetnikov
Občinska uprava namero utemeljuje z racionalizacijo, ekonomičnostjo in z bolj organiziranim ter usklajenim delovanjem, kar pa naj bi bila pravzaprav zahteva občinskega sveta.

»To so sprožili občinski svetniki in zahtevali od vodstva občine, da nekaj pripravimo. Pri tem nihče ne bo izgubil delovnega mesta, ampak bodo dosedanji direktorji javnih zavodov delali na svojih strokovnih področjih, a dokler vsega ne bomo razčistili, preverili izvedljivost, opravili vse potrebne analize, ne bomo dali ne direktorjem, ne občinskemu svetu, tega na mizo,« pojasnjuje Magyar, ki sicer ni naklonjen temu, da bi pral umazano perilo v javnosti.

Ostri očitki na račun Magyara
Znano je namreč, da so odnosi na relaciji med občino in javnim zavodom KKC Lendava močno skrhani že dlje časa, tamkajšnji direktor Albert Halasz pa namero po združevanju vidi ravno kot poskus župana po podreditvi javnega zavoda.

»Gre za zgodbo, ki ima dolgo brado. Mene in predsednico sveta zavoda so želeli razrešiti že leta 2018, ker sva bila neupogljiva in neubogljiva. Župan je delal v smeri, da bi onemogočil delo sveta zavoda. Članom je dajal navodila, da niso hodili na seje, kar pomeni, da niso mogli sprejemati letnih načrtov in drugih programskih dokumentov. Prestopil je svoja pooblastila in zlorabil svoj položaj,« je oster direktor KKC Lendava, ki vidi tudi ovire pri zagotovilu, da bi vsi ohranili zaposlitev, saj bi bili potrebni novi razpisi, njegov položaj pa je vezan na mandat.

Začelo se je s Süčevo zaposlitvijo
Halasz je na čelu javnega zavoda KKC Lendava od leta 2016, ko je ta nastal z združitvijo zavodov Knjižnica Lendava in Zavoda za kulturo in promocijo. Kot poudarja doktor etnoloških znanosti in diplomirani hungarolog, že ta združitev ni bila korak v pravo smer. Halasz je bil sicer že pred tem, leta 2013, v ponovljenem razpisu imenovan za direktorja knjižnice, ko je bil po predlogu takratnega župana Antona Balažka prvoten razpis razveljavljen, saj naj ne bi bil zakonit.

Spor med KKC Lendava in občino Lendava pa se vleče vse od začetka nastopa nove občinske uprave pod županom Magyarjem. Začelo se je z ugotovitvijo inšpektorata za delo, da je prišlo do nepravilnosti pri zaposlitvi Magyarjevega protikandidata na volitvah Dejana Süča v KKC Lendava. Slednji je namreč bil zaposlen brez javnega razpisa, inšpektor pa je javnemu zavodu in direktorju Halaszu izrekel globo.

Kot je takrat navedla občinska uprava, morebitnih novih nezakonitosti pri poslovanju zavoda, ne glede na njihovo težo, ne bo tolerirala in bo storila vse potrebno, da do njih več ne bo prihajalo. »Če bo potrebno, tudi z resnimi ukrepi,« so zapisali v javnem odzivu na omenjeno afero in ob tem izpostavili predsednico sveta zavoda ter direktorja.

Ravno na relaciji občina - svet zavoda pa je hitro ponovno močno počilo.

… nadaljevalo z rošado v svetu zavoda
V ustanovitvenem odloku javnega zavoda je namreč zapisano, da je v pristojnosti župana imenovanje dveh predstavnikov uporabnikov v svet zavoda, od tega je eden predstavnik madžarske narodne skupnosti, Magyar pa je v skladu z odlokom leta 2019 razrešil predsednico sveta javnega zavoda Silvijo Hajdinjak Prendl, sicer ravnateljico lendavske dvojezične srednje šole.

Soboški odvetnik na pomoč lendavski občini
A v svetu zavoda so tej potezi oporekali, za mnenje pa so se obrnili tudi na ministrstvo za javno upravo. Na ministrstvu so ugotovili, da županov sklep o razrešitvi nima pravne podlage in predlagali, da se župan ponovno opredeli do imenovanja, hkrati pa so naknadno celo ugotovili, da je že sam odlok o ustanovitvi javnega zavoda pomanjkljiv in v nasprotju z zakonom o lokalni samoupravi.

V odloku je namreč navedeno, da ustanoviteljske pravice izvršuje župan, kakor tudi, da imenuje predstavnika uporabnikov v svet zavoda.  To pa ni v skladu s predpisi, saj je v občini najvišji organ odločanja občinski svet.

Občina je v svoj bran angažirala soboškega odvetnika Jureta Horvata, ki si je z ministrstvom in KKC Lendava izmenjal nekaj polemičnih dopisov, pri tem pa vpletel še Komisijo za preprečevanje korupcije. Slednja je na podlagi prejete prijave, ki se je nanašala na sume neetičnih oziroma nezakonitih ravnanj v povezavi z lendavsko občino in zavodom KKC Lendava, vodila predhodni preizkus, v katerem je pridobila dodatna pojasnila in dokumentacijo.

»Na podlagi preučenih pojasnil in dokumentacije Komisija ni zaznala kršitev iz lastne pristojnosti, zato po izvedenem predhodnem preizkusu prijave ni sprejela v nadaljnjo obravnavo in je postopek septembra 2020 zaključila,« so nam potrdili v KPK.

Minister izrekel opozorilo, a odloki nezakoniti tudi drugje
Nazadnje je minister Boštjan Koritnik županu Magyarju izrekel opozorilo in mu naložil, da na prvi naslednji redni seji predlaga občinskemu svetu spremembo spornih členov v ustanovitvenem odloku. Kot pojasnjuje Magyar, odloka o ustanovitvi ni sprejel on oziroma sedanji sklic občinskega sveta, ampak predhodni župan oziroma občinski svet leta 2016, bodo pa 14. aprila na redni seji vendarle spremenili ta sporen del.

»Ministrstvo ni preklicalo odloka, kar pomeni, da je odlok veljaven, zato bi morala biti veljavna tudi vsa imenovanja. Tukaj gre za eno osebo, ki je bila razrešena celo na lastno željo in ne spoštuje odloka. Na naslednji redni seji bomo spremenili tudi tovrstne člene v drugih odlokih, kjer so takšna neskladja, ampak zakaj pa tam tega nihče ne problematizira?« se sprašuje lendavski župan.

Polemike okoli članstva predsednice sveta zavoda Silvije Hajdinjak Prendl so šle celo tako daleč, da je slednja sprožila tožbo proti uredniku portala Lendavainfo Leonu Novaku zaradi domnevne neobjave dela popravka. Tožbo je na prvi stopnji izgubila, ali se je tudi pritožila, pa za zdaj ni znano.

Po pregledu odlokov, je sicer res moč opaziti, da je tovrstna, po mnenju ministrstva nezakonita, dikcija prisotna tudi v ustanovitvenih odlokih Zavoda za turizem in razvoj Lendava, kakor tudi v odloku o ustanovitvi zavoda Galerija-Muzej Lendava. Ravno tako je bila takšna dikcija zapisana v odlokih še pred letom 2016 ločenih zavodih za knjižnico in kulturo. Gre seveda za odloke, ki so nastali in bili sprejeti že v času prejšnje občinske garniture.

Se bo dokončno zamajal stolček direktorju KKC Lendava?
Sedanjemu svetu zavoda KKC Lendava sicer poteče mandat konec avgusta, že konec maja pa bo direktor Halasz obvestil vse organe, da naj imenujejo nove člane.

»Koga bodo imenovali ne vem, a situacija ne bo nič boljša. Za pričakovati je, da bodo ti člani po direktivi svojih gospodarjev imeli neko nalogo napram mene,« napoveduje Halasz, ki se je že očitno vdal v svojo usodo.

Ministrstvo za kulturo: Knjižnica mora biti posebej
Pri nameri občine, da javne zavode združi v en zavod, pa je občini podelilo rdečo luč tudi ministrstvo za kulturo. Slednje opozarja, da združevanje knjižničarske dejavnosti z drugimi nesorodnimi dejavnostmi, ni v skladu z zakonom.

»Pojasnjujemo, da glede združevanja knjižnične dejavnosti splošne knjižnice z drugovrstnimi dejavnostmi v okviru enega pravnega subjekta (kot je na primer turistična dejavnost), skladno z določbami Zakona o knjižničarstvu, ni mogoče, in tako združevanje lahko vpliva tudi na državno sofinanciranje knjižnične dejavnosti na podlagi 55. člena omenjenega zakona. Ministrstvo z vidika zagotavljanja oziroma dostopnosti javnih kulturnih dobrin na področju knjižnične dejavnosti prednostno podpira možnost, da se ohrani samostojnost kulturnih javnih zavodov, za izvajanje skupnih nalog pa zagotovi ustrezno podporo na ravni občin,« so obrazložili za Sobotainfo in poudarili, da bi v primeru enotnega zavoda nastale težave tudi pri financiranju in pri oblikovanju sestave sveta zavoda s strani predstavnikov uporabnikov zavodovih storitev. 

Za muzej obstaja pot
Problem z združevanjem nastane tudi pri javnem zavodu Galerija-Muzej Lendava. Kot so nam pojasnili na kulturnem ministrstvu, je namreč muzej pridobil pooblastilo za opravljanje državne javne službe muzejev kot samostojni pravni subjekt, financiranje iz sredstev državnega proračuna pa je urejeno z vsakoletno tripartitno pogodbo med muzejem, ministrstvom in ustanoviteljem.

V primeru združitve pa seveda preneha delovati kot samostojni pravni subjekt, zato bi morala občina, če bi se želela še naprej nadejati tega statusa in državnega denarja, najprej sprožiti postopek za spremembo vpisa pravnega subjekta v razvidu. V tem primeru je muzej lahko vpisan v razvid le kot notranja organizacijska enota javnega zavoda z ločenim računovodstvo, pojasnjujejo v ministrstvu.

V GML bi racionalizirali drugače
»Naš svet javnega zavoda se je na svoji zadnji seji seznanil z namerami občine o združevanju in sprejel stališče, da tega ne podpira. Občino smo zaprosili za vse informacije o opravljenih aktivnosti, a jih nočejo izdati. Pravijo, da se pogovarjamo, kar pa ni res, saj bi v nasprotnem primeru bile vse nejasnosti že razčiščene. Mi smo dobili vpogled le v eno točko odloka, v kateri je zapisalo le s čim vse se bo ukvarjal ta mega zavod,« poudarja direktor Galerija-Muzej Lendava Dubravko Baumgartner.

Sam sicer pozdravlja racionalizacijo, a v smeri, da se vsem zavodom zagotovi enotno računovodstvo, pravno službo in marketing, ne pa v združevanju zavodov, kar po njegovem mnenju niti ni bila ideja občinskega sveta.

Mega zavod bi moral voditi Superman
Lanskega decembra, na veseli dan kulture, so se tako sestali predstavniki občine, KKC Lendava, Galerija-Muzej Lendava in ZTR Lendava, kjer jim je župan Magyar predstavil idejo po združitvi zavodov.

»Podali smo strokovne argumente, zakaj smo proti in pozvali župana ter občinski svet, da se Galerija-Muzej Lendava izvzame iz aktivnosti združevanja. Župan je dejal, da bodo pretehtali možnosti in obljubil, da ne bodo delali nekaj na horuk. Od tega je minilo že nekaj mesec pa odgovorov s strani občine še nismo dobili,« še pravi direktor GML, ki sicer poudarja, da nikoli niso bili v sporu z občino in so vedno bili odprti za pogovore.

Tako Baumgartner kot Halasz pa opozarjata tudi na dejstvo, da bi težko našli človeka, ki bi obvladal tako različne dejavnosti, nad katerimi bi bdel nov direktor združenega zavoda. »To bi moral biti Superman,« meni direktor GML. »Takšnega strokovnjaka ne bi našli nikjer,« pa ocenjuje šef KKC Lendava.

ZTR Lendava bo dobil novo direktorico, glede združevanja svoje povedali
Nekoliko manj vpet v celoten konflikt okoli združevanja zavodov pa je Zavod za turizem in razvoj Lendava, kjer bi sicer morali že pred časom izbrati novega direktorja. Po besedah vršilca dolžnosti Roka Petjeta ima ustanovitelj vso pravico, da organizira svoje zavode, kakor pač misli, da je najbolje, a da je ključno najprej ugotoviti, kaj občina od samih zavodov pričakuje.

»Z nami se dosti ne ukvarjajo, mi smo pogovore imeli in podali svoje mnenje, to pa je tudi to. Delamo normalno naprej po planu, tudi izbor novega direktorja oziroma direktorice je bil pred kratkim predan v odločanje občinskemu svetu, saj se moj mandat z 11. majem izteče,« pravi Petje. 

Združevanje šele, ko ne bo trohice dvoma
Nameravana združitev zavodov bo očitno še nekaj časa visela v zraku in burila duhove v Lendavi, kar bo pa zagotovo samo še poglabljalo razdor med občino in javnimi zavodi.

vir: sobotainfo.com

Storilca čaka kazen zaradi kršitev določil varstva pred požari v naravnem okolju.

V zadnjih dneh so policijska poročila in poročila uprave za zaščito in reševanje polna obvestil o požarih v naravi. V enem primeru – 27. marca – so policisti Policijske uprave (PU) Murska Sobota pri Trimlinih obravnavali požar oziroma kurjenje na njivi v bližini družbe Nafta Lendava, ki med drugim lahko v količini več kot en milijon litrov skladišči naftne derivate. Po podatkih Suzane Rauš iz PU Murska Sobota so policisti, ki so po prijavi odšli na kraj požara, tam našli le plinsko jeklenko in gorilnik. Ob prihodu policistov pa so požar že pogasili gasilci Poklicne industrijske gasilske enote Nafta Lendava.

»Policisti so jeklenko z gorilnikom zasegli na podlagi zapisnika o najdenih stvareh, saj niso bili ugotovljeni elementi kaznivega dejanja. Z nadaljnjim zbiranjem obvestil je bila ugotovljena identiteta občana, ki je kuril suho travo in podrast okrog njive. Zoper občana bo podan predlog drugemu prekrškovnemu organu zaradi kršitev določil uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju,« je za Vestnik.si okoliščine dogodka povzela tiskovna predstavnica PU Murska Sobota.

vir:vestnik.si

Zkd Lendava je tudi letos pripravila tradicionalno mednarodno razstavo »Pirhi, vino in velikonočni izdelki«. Že 14. razstavo pa so zaradi epidemije koronavirusa letos pripravili v nekoliko okrnjeni obliki.

Tako letos ni bogatega kulturnega programa, ki vsako leto spremlja razstavo. Sama razstava pa se je preselila v prostore Zkd Lendava.

Zaradi epidemioloških omejitev, ki bodo pričele veljati s 1. aprilom, si razstavo, ki je na voljo za ogled od ponedeljka lahko ogledate le še danes med 9. in 17. uro.

vir: pomurec.com

Župan Občine Lendava Janez Magyar in Matjaž Hozjan, direktor podjetja Legartis d.o.o., sta včeraj v prostorih mestne hiše podpisala pogodbo za razširitev industrijsko poslovne cone v Lendavi.

Namen investicije je razširiti in posodobiti obstoječo industrijsko in poslovno cono v Lendavi s ciljem vzpodbuditi ekonomsko aktivnost mikro, malih in srednje velikih podjetij, z namenom da le-ta ustvarijo nova delovna mesta s povečano dodano vrednostjo in konkurenčnostjo.

Predmet pogodbe je razširitev Industrijsko poslovne cone v Lendavi. Obsega izgradnjo ceste s hodnikom za pešce (v dolžini 232 m), meteorne kanalizacije (v dolžini 214 m), fekalne kanalizacije (v dolžini 141 m), vodovoda (v dolžini 222 m) in javne razsvetljave (v dolžini 230 m, 11 svetilk). Pogodbena vrednost del znaša 238.239,80 evra z DDV.

Direktor Legartisa je povedal: »Veseli me, da smo bili uspešni na razpisu. Verjamem, da bo investicija občini prinesla nova delovna mesta, še več investicij in s tem tudi več dela za okoliška podjetja«. Uvedba v delo bo naslednji teden, z deli pa se bo pričelo po velikonočnem prazniku.

Župan Magyar je izpostavil: »V industrijski coni imamo odlična podjetja, tudi zlato gazelo, ki skupaj zaposlujejo kar 1400 ljudi; določena pa izkazujejo potrebe po širitvi proizvodnih kapacitet. Poslovno industrijska cona je zanimiva tudi za tuje vlagatelje. Občina Lendava izstopa na področju gospodarske aktivnosti in življenjskega standarda, saj se uvršča med zgornjih 10% občin v Sloveniji, kar sta dva pomembna pokazatelja, da smo pri zagotavljanju pogojev podjetjem na pravi poti«.

Projekt je podprt s sofinanciranjem s sredstvi Evropske unije v višini 75% ter 25% upravičenih stroškov s strani Republike Slovenije, ki skupno znašajo 257.400,00 EUR. Celotni projekt pa je vreden skoraj 320 tisoč evrov.

Vir: lendava.si

Ministrstvi za kulturo in javno upravo sta občino Lendava opozorili, da nameravano združevanje občinskih zavodov – Galerije-Muzeja Lendava in Knjižnice-Kulturnega centra (KKC) – z Zavodom za turizem in razvoj ni zakonito, ker gre za nesorodne dejavnosti.

Občina si namreč želi vse zavode združiti v en sam zavod.

Lendavska občinska uprava je pripravila osnutek odloka o ustanovitvi novega zavoda, ki bi – z namenom racionalizacije – združil vse navedene. Novi zavod bi tako poleg kulture skrbel še za dejavnosti turizma, razvoja, športa in mladih, za kar zdaj skrbi Zavod za turizem in razvoj Lendava.

Na ministrstvu za javno upravo so pojasnili, da zakon o zavodih izrecno določa, da lahko zavod opravlja gospodarsko dejavnost, če je ta namenjena opravljanju dejavnosti, za katero je ustanovljen. "Nekoliko poenostavljeno to pomeni, da se lahko zavodu, ki je ustanovljen za dejavnosti knjižničarstva in muzejev, pripoji samo tak zavod, ki bi opravljal knjižničarski ali muzejski sorodno dejavnosti, lahko pa tudi gospodarska dejavnost, vendar mora biti tudi ta namenjena izvajanju knjižničarske dejavnosti. Zato zavodi s področja dejavnosti turizma, športa in mladih niso tisti zavodi, ki bi lahko služili opravljanju dejavnosti KKC-ja, niti to ne velja obratno," so zapisali na ministrstvu.

V primeru združitve bi bilo ogroženo državno financiranje
Tudi na ministrstvu za kulturo so bili v odgovoru soboškemu Vestniku jasni: "V zvezi z nameravano združitvijo pojasnjujemo, da združevanje knjižnične dejavnosti splošne knjižnice z drugovrstnimi dejavnostmi v okviru enega pravnega subjekta, skladno z določbami zakona o knjižničarstvu, ni mogoče. V primeru drugačne odločitve opozarjamo na morebitne negativne posledice z vidika državnega sofinanciranja na podlagi zakona o knjižničarstvu, to je sofinanciranje nakupa knjižničnega gradiva in sofinanciranje programa splošne knjižnice za avtohtono narodno skupnost."

Za sofinanciranje nakupa knjižničnega gradiva in za dejavnost za potrebe madžarske narodne skupnosti je bilo lani KKC-ju odobreno slabih 51 tisoč evrov, ministrstvo za kulturo pa jim letno prispeva okoli 80 tisoč evrov, pravi direktor KKC-ja Albert Halasz. Zaplet je po njegovih besedah nastal, ker ga je želela, tako kot tudi predsednico sveta, občinska uprava zamenjati, ko jim to ni uspelo, pa so se odločili ustanoviti enoten zavod z novim direktorjem.
alerija-Muzej Lendava bi, kot pravi direktor Dubravko Baumgartner, z izgubo samostojnosti lahko izgubila status pooblaščenega muzeja, za to bo letos dobila 35 tisoč evrov, poleg tega se ne bi mogli prijavljati na razpise ministrstva za kulturo ter druge občinske in državne razpise v Sloveniji in na Madžarskem, kar jim letno prinese od 30 do 40 tisoč evrov.

Občina naj bi zavode združila, ker meni, da sami nimajo omembe vrednih prihodkov iz drugih virov. Omenjena direktorja to zanikata in opozarjata, da so na občini gledali le delne podatke o prihodkih, saj denimo knjižnica pri letnem finančnem in programskem načrtu v skladu s pravili ne prikazuje sredstev, ki jih pridobi na razpisih.

Na občini pravijo, da so dejavnosti za združevanje zavodov začeli že v prejšnjem mandatu. Na podlagi podatkov iz lanskega decembra, po katerih naj bi kljub razpršenosti zavodov črpanje sredstev iz javnih razpisov ostalo na relativno nizki ravni, z izjemo zavodov, ki se v okviru svoje osnovne dejavnosti ukvarjajo s prijavo projektov, pa so začeli aktivnosti za združevanje, s čimer naj bi se skupni prihodki zavodov po njihovi presoji povečali.

vir: rtvslo.si

V Ribiški družini Lendava so veseli in ponosni, da se v njihove vrste vključujejo tudi mladi ribiški upi.
Eden izmed mladih ribiških nadebudnežev je Jasmin Krampač doma iz Hotize pri Lendavi, ki hodi po stopinjah hotiških ribičev. Dijak lendavske srednje šole je dve leti član Ribiške družine Lendava, minulo soboto pa mu je uspel velik ulov.

V gramoznici Belovič pri Petišovcih je namreč ujel krapa, kateremu je tehtnica pokazala kar 19,8 kilogramov.

Kot nam je zaupal, bo tudi letos v času ribolova lovil ribe v gramoznici v Petišovcih in v bližnjih gramoznicah, večkrat pa se tudi poda na ribolov v gramoznice v Medžimurje v sosednjo Hrvaško.

vir. sobotainfo.com

V zaostali tekmi osmine finala pokala Pivovarna Union je Nafta v Lendavi premagala ravenski Fužinar s 3 : 2, čeprav je zaostajala že z 0 : 2.

Nafta 1903 - Fužinar Vzajemci 3 : 2 (2 : 2)

Športni park Lendava, sodnik: Dejan Balažič (Ljubljana).

Strelci: 0 : 1 Koritnik (4), 0 : 2 Potokar (24), 1 : 2 Bizjak (33), 2 : 2 Oštrek (35), 3 : 2 Szabo (65).

Lendavska Nafta se je po dvoboju s Fužinarjem, ki so ga okrepili trije igralci Celja, neuradno pa ga kot trener vodi nekdanji reprezentant Robert Koren, uvrstila v četrtfinale slovenskega pokala (pokal Pivovarna Union), čeprav na začetku tekme še ni kazalo tako. V prvem polčasu so padli kar štirje zadetki, vsi pa so bili plod individualnih akcij. Čeprav so Lendavčani začeli podjetno, so že v 4. minuti doživeli hladen tuš. Gašper Koritnik je preigral domačega branilca in zadel s strelom po tleh - 0 : 1.

Po tem zadetku je bila igra gostiteljev brez repa in glave, Fužinar pa je igral odločno in natančno. To se mu je obrestovalo v 24. minuti, ko je po levi strani prodrl kapetan Matjaž Potokar, v slalomu preigral celotno obrambo domačih in zadel z desnico - 0 : 2.

Kmalu zatem je imel priložnost za tretji zadetek še Edi Horvat in vprašanje je, kaj bi se zgodilo z Nafto, če bi mu uspelo zatresti mrežo. A je tokrat njegov strel po tleh ubranil vratar Florijan Raduha.
Prelomni trenutek se je zgodil v 33. minuti, ko je na levi strani branilca gostov preigral kapetan gostiteljev Jaka Bizjak in zadel z roba kazenskega prostora - 1 : 2. Nafta je tako hitro ujela priključek. Že dve minuti pozneje je sledila najlepša akcija na tekmi, v kateri je Stjepan Oštrek z žogo pretekel veliko metrov in ob tem preigral nekaj nasprotnikovih igralcev, nato pa z daljave neubranljivo zadel z desnico - 2 : 2.

Po izenačenju je bila Nafta boljši nasprotnik. Drugi polčas ni bil tako razburljiv kot prvi, Fužinarju pa ni uspevalo več ničesar. Lendavčani so do zmage prišli v 65. minuti po veliki napaki vratarja gostov Aneja Mrežarja. Po dolgi podaji Oštreka je Mrežar povsem po nepotrebnem stekel iz svojih vrat in ob tem zgrešil žogo, to pa je kaznoval Bence Szabo, ki je z roba kazenskega prostora zabil žogo v nebranjeno mrežo.

Po tem zadetku je Nafta v glavnem nadzorovala igro, Fužinar pa je imel le dve priložnosti. Iz prostega strela z velike daljave je odlično sprožil Potokar, Raduha pa je s parado izbil žogo v kot. Tik pred koncem rednega dela je po tleh streljal še Matevž Turkuš, vendar je žoga švignila mimo desne vratnice.

vir: vestnik.si

Občina načrtuje obnovo in rekonstrukcijo lendavskega gradu. Za projekt je že izdelana projektna dokumentacija in pridobljeno kulturnovarstveno soglasje, čakajo pa še na pridobitev sofinancerskih sredstev Ministrstva za kulturo.

Lokacija lendavskega gradu z okolico se je v preteklosti obnavljala predvsem parcialno, brez večjih posegov v samo zgradbo, še manj v okolico in obzidje, večina sanacijskih projektov pa ni bilo dokončanih, so zapisali na Občini Lendava.

Z načrtovanim projektom obnove in rekonstrukcije lendavskega gradu, za katerega je izdelana projektna dokumentacija, je Občina Lendava pristopila k potrebni obnovi in sanaciji, projekt pa prijavila na spomeniško-varstveni projektni razpis Ministrstva za kulturo, da bi pridobila sofinancerska sredstva za obnovo.

Načrtovana obnova obsega sanacijo jugovzhodnega stolpa in izgradnjo razgledne ploščadi z zidovi nad kletjo tega stolpa, obnovo grajskega obzidja na vzhodni in južni strani s sanacijo in dozidavo obzidja, sanacijo dostopnih poti do gradu, meteorne kanalizacije in izvedbo drenaže ter zamenjavo in ureditev odvodnjavanja meteornih vod s strehe.

Občina je za predvidena dela že pridobila potrebno kulturnovarstveno soglasje, k izvedbi investicije, vredne nekaj manj kot 500 tisoč evrov, pa bo pristopila, če bo pridobila sofinancerska sredstva ministrstva, so še zapisali.

vir: pomurec.com