Podrobnosti
Kategorija: Novice

Na območju med Mursko Soboto in Lendavo so vedno večje potrebe po električni energiji, daljnovoda pa še vedno niso začeli graditi. Pod vprašajem bi bil lahko tudi obstoj Lekovega obrata v Lendavi

Pomurje je v zadnjih letih doseglo velik gospodarski napredek, inovativnim domačim podjetjem so se pridružile številne proizvodnje tujih investitorjev, razvija se turizem, obeti za prihodnost so na prvi pogled dobri. A pri tem obstaja težava, zaradi katere je ogrožen nadaljnji razvoj regije. Elektroenergetska infrastruktura namreč nikoli ni ustrezno sledila omenjenemu razvoju, kar ponekod že povzroča težave, ki bi lahko v letih pred nami dobile kritične razsežnosti. Glavni razlog tiči v nezgrajenem 110-kilovoltnem daljnovodu od Murske Sobote do Lendave. Načrti za gradnjo daljnovoda so stari že več kot desetletje, do njihove uresničitve doslej ni prišlo zaradi različnih razlogov, tako zaradi neaktivnosti nekaterih pristojnih državnih institucij kot zapletov v zvezi s pridobivanjem potrebnih zemljišč. Na navedeni osi ob pomurski avtocesti so v preteklih letih zgradili številne industrijske obrate, tu občine vzpostavljajo poslovne cone, ki imajo velik potencial za razvoj, a trenutna elektroenergetska infrastruktura za naraščajoče potrebe ne zadošča. Zgrajena je bila v časih, ko je bilo to še povsem ruralno območje, majhne vasi, obkrožene z njivami. Na omrežje, zgrajeno za potrebe oskrbe vaških gospodinjstev in ulične razsvetljave, pa se je torej v preteklih letih priklopila industrija, zato je nujna gradnja daljnovoda in razdelilno-transformatorske postaje (RTP) v Dobrovniku. Projekt je na vladnem seznamu prioritetnih investicij za okrevanje gospodarstva po epidemiji, zato predstavniki lokalnega gospodarstva in politike upajo, da se bo gradnja čim prej začela.

Že danes nihanja in izpadi

»Obstoječe elektro omrežje na tem območju je kot živčevje, bolj se odmikamo od Murske Sobote ali Lendave, slabša je električna moč, zato včasih prihaja do velikih nihanj v napetosti. Težave z napetostjo so tudi pri Bukovniškem jezeru, ki je pomembno zaradi turizma. Daljnovod moramo nujno zgraditi, saj gospodarstvo v občini potrebuje vedno več energije. Če tega ne storimo, bomo imeli težave z razvojem naše kmetijsko-poslovne cone. Potrebe so že danes večje od zmogljivosti omrežja,« pravi župan Občine Dobrovnik Marjan Kardinar. Kot pojasnjuje, bo načrtovana RTP v njihovi občini umeščena ob potoku Ledava, na meji z občino Turnišče.

Daljnovod ključen za obstoj Leka v Lendavi

Obstoječe stanje je še posebej skrb vzbujajoče zaradi Lekovega obrata v Lendavi, v lasti švicarske korporacije Novartis. Tam poteka občutljiva proizvodnja antiinfektivov, poleg je tudi Novartisov globalni pakirni center za zdravila v trdni obliki, ki jih od tam pošiljajo na številne tuje trge. V obeh enotah je skupno 680 zaposlenih. Za obe dejavnosti je zanesljiva oskrba z elektriko ključnega pomena, zato je lahko prihodnost Leka v Lendavi celo pod vprašajem.

Do Lendave danes namreč vodi samo en 110-kilovoltni daljnovod iz Ljutomera, na katerega se mora zanašati vsa industrija v mestu. A tovrstna oskrba ni zanesljiva, poudarjajo v Leku. »V primeru motenj se tudi na naši lokaciji soočamo z velikimi težavami. Izpadi električne energije lahko privedejo celo do ustavitve proizvodnih linij in s tem večjih stroškov.« Stroškovna učinkovitost in visoka produktivnost pa bosta med poglavitnimi dejavniki pri odločanju o morebitnem nadaljnjem razvoju obrata v Lendavi, pri tem so njihove zmogljivosti za proizvodnjo kalijevega klavulanata, ključne sestavine enega najpomembnejših Lekovih izdelkov Amoksiklava, že več let polno zasedene. Zakupljena moč obrata je 9,6 megavata, takšni končni porabi se približajo v poletnih mesecih, ko porabijo več energije za hlajenje objektov in procesov.

Proizvodnja brez varovalne mreže

V RTP v Murski Soboti se danes stekata dva 110-kilovoltna daljnovoda iz RTP Radenci in RTP Ljutomer. Če bi se kar koli zgodilo na katerem od omenjenih daljnovodov, je možno nemoteno oskrbo z elektriko zagotoviti s pomočjo drugega daljnovoda. Lendava takšne varovalke nima, zato bi bila morebitna poškodba daljnovoda med Ljutomerom in Lendavo velik udarec za industrijo v mestu. V Leku poudarjajo, da je gradnja daljnovoda med Mursko Soboto in Lendavo ključnega pomena za obstoj in nadaljnji razvoj lendavskega obrata. »S to investicijo bi se zaključila oskrbna zanka, ki bi omogočala napajanje tega območja z električno energijo iz več smeri.« Zanesljiva oskrba z elektriko bo glede na podnebne spremembe v prihodnosti še bolj pomembna, so prepričani v Leku. Tudi lendavski župan Janez Magyar si prizadeva za gradnjo daljnovoda, saj meni, da je treba čim prej zgraditi vso potrebno infrastrukturo, ki je ključna za razvoj gospodarstva v občini. V družbi Elektro Maribor pojasnjujejo, da bi v primeru izpada daljnovoda med Ljutomerom in Lendavo lahko vzpostavili rezervno napajanje po 35-kilovoltnem daljnovodu med RTP Ljutomer in RTP Petišovci, a bi bila s tem njegova zmogljivost polno izkoriščena, zato do gradnje novega daljnovoda obstaja nevarnost, da bi bila v takšnem primeru motena oskrba industrije v Lendavi. Vlada razmišlja tudi o gradnji železniške proge med Beltinci in Lendavo. Najverjetneje bi šlo za elektrificirano železniško progo, kar bi pomenilo tudi gradnjo železniške napajalne postaje. Če bi se torej država projekta dejansko lotila, bi bile čez deset let potrebe po elektriki v Prekmurju še večje.

Uredili razmerja na več kot 1300 parcelah

Elektro Maribor, ki je v večinski lasti države, bo izvedel projekt gradnje 28 kilometrov dolgega daljnovoda med Mursko Soboto in Lendavo, ki ga ocenjujejo na 10,5 milijona evrov. Sredstva bodo zagotovili iz lastnih virov in najetega kredita. Kot pojasnjujejo, je bil za projekt že objavljen državni prostorski načrt, pridobili so tudi okoljevarstveno soglasje, trenutno so v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja. Prav tako so pridobili služnosti ali drugače stvarnopravno uredili zadeve za večino potrebnih zemljišč na območju, ki obsega več kot 1300 parcel. Po pridobitvi gradbenega dovoljenja bodo izvedli potrebna javna naročila. Ob ugodnem razpletu postopkov predvidevajo, da bi gradnjo daljnovoda začeli v drugi polovici leta 2021, gradnjo RTP Dobrovnik pa v letu 2022. Na vprašanje, zakaj se gradnja do danes še ni začela, odgovarjajo diplomatsko, brez omenjanja krivcev. Kot pišejo, je bilo treba izvesti geodetske meritve za pridobitev podatkov v prostoru in geomehanske raziskave o možnostih temeljenja. Za potrebe dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja so morali pridobiti še pozitivna mnenja nosilcev urejanja prostora. »V sklopu tega so bila izvedena obsežna preverjanja vplivov na vodotoke, naravo in kulturno dediščino. Podrobno so se preučili vplivi na plinovodno infrastrukturo, izvedle so se tudi arheološke raziskave z izkopavanji.« Pri tem povedo, da se celoten proces počasi končuje, zato upajo, do bodo prihodnje leto končno zabrneli stroji.

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Začetki Mednarodne likovne kolonije v Lendavi segajo v leto 1973, ko so se v tem panonskem mestu prvič zbrali umetniki z namenom druženja in skupnega ustvarjanja. V prvih letih njenega obstoja so umetniki ustvarjali izključno slikarska dela, sčasoma pa so se pojavljali novejši mediji, s kiparstvom na čelu. Največja sprememba je nastopila leta 2005, ko je organizator kolonije, Galerija-Muzej Lendava, postavil lastno livarno brona. Ta pomemben dogodek je dolgoročno določil profil likovne kolonije: odlivanje v bron.

Simpozij v veliki meri zaznamuje, da umetniki celoten potek odlivanja v bron opravijo v Lendavi. Skulpture nastajajo v starodavni tehniki oblikovanja, in sicer s pomočjo voska, glavna značilnost te tehnike pa je, da model bronastega kipa najprej oblikujejo iz voska. Ta lahko nastaja z neposrednim oblikovanjem, ko je voščeni model obenem tudi izvirnik, ali z razširjeno metodo, po kateri je  izvirnik izdelan iz drugega materiala, najpogosteje iz gline. Iz slednjega izvirnika nato vzamejo negativ kipa, s pomočjo tega pa iz voska oblikujejo model.

Sodelujoči umetniki podarijo organizatorju, Galeriji-Muzeju Lendava, vsaj eno svojo umetnino, ki  so jo ustvarili na koloniji. Ti obvezni primerki iz leta v leto bogatijo stalno razstavo na podstrešju lendavskega gradu, v kateri se je v zadnjih 15 letih na ta način nabralo več kot 120 skulptur, ki so delo 54 umetnikov.

Razstava z naslovom V ognju rojeni prikazuje izbor umetniških del iz te stalne zbirke bronastih skulptur in je nastala ob 15. obletnici simpozija odlivanja v bron. Cilj razstave je širšemu občinstvu predstaviti nastalo zbirko in posredno samo mednarodno likovno kolonijo. Ključnega pomena pri izboru je bilo, da je vsako leto zastopano vsaj z enim umetniškim delom in da zajamemo čim več na koloniji sodelujočih umetnikov. Razstava pokaže, da imajo ustvarjalci – razen tehničnih omejitev – povsem proste roke, saj jih ne omejujejo ne slogovni, ne motivni pogoji. Z omogočanjem popolne umetniške svobode zagotavljamo tudi pestrost zbirke. Lendavska likovna kolonija z odlivanjem v bron ni edinstvena le na državni ravni, saj je tudi v širši regiji le malo likovnih kolonij, v sklopu katerih se ukvarjajo tudi z odlivanjem v bron. Razstava na podstrešju lendavskega gradu je vsako leto bogatejša in velja za unikatno mednarodno zbirko male plastike iz brona. Kljub mednarodnim razsežnostim simpozija udeleženci večinoma prihajajo iz Slovenije in iz Madžarske, kjer veljajo za priznane umetnike.

Četrtek, 17. september, 19.00, Madžarski kulturni center

vir: si21.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V Športnem parku Lendava sta se od 16. ure dalje v 6. krogu 2. slovenske nogometne lige pomerili domača Nafta 1903 in Vitanest Bilje.
Končni izid: 2 : 1 za domače.

Po remiju na novomeškem Portovalu so se v zmagovalne tirnice vrnili tudi Lendavčani. Nafta je na domačem igrišču premagalo Biljence, ki so v Lendavo pripotovali kot drugouvrščena ekipa 2. SNL. Prekmurci so povedli v 19. minuti, Mitja Novinič pa je gostiteljem zagotovil minimalno prednost ob polčasu. V 69. minuti je udaril še Stjepan Oštrek, za nekaj več drame pa je poskrbel Tin Matić, ki je v 79. minuti uspešno izvedel najstrožjo kazen. Izid se v končnici srečanja ni več spremenil.

Postavi
Nafta 1903: Raduha, Körmendi, Pirtovšek, Židan, Ubochioma (Vinko, 75), Oštrek (Zagorec, 88), Paku, Bolla, Haljeta, Novinič, Bizjak (Pozsgai, 92).

Vitanest Bilje: Radikon, Slavec, Perko, Žižmond L., Batič, Humar, Marc (Pušnar, 74), Doplihar (Koron, 74), Matić, Šturm, Breganti (Štrukelj, 61).

Vir: 2SNL

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Iz nedokončane bioplinarne v Lendavi v lasti družbe Bioplin storitve v stečaju, prej pa v rokah Marjana Kolarja, je iztekala smrdljiva črna tekočina, najprej v okolico in na polja, od tam pa v potok Kopica.

Kako dolgo je to trajalo, ni znano, je pa bila o tem minuli petek popoldne obveščena Uprava za zaščito in reševanje, prav tako je medobčinski inšpektorat o dogodku obvestil vse pristojne službe in ribiško družino, te so si nato razmere ogledale na terenu. Stanje si je ogledal tudi predstavnik vodnega gospodarstva, v začetku tedna pa še okoljski inšpektor.

Nekdo snel spojko na vratcih?
Pri iskanju izvora onesnaženja so občinski redarji najprej preverili bioplinarno nekdanje družbe Ecos, ki je povzročila zadnje onesnaženje Kopice junija letos, prav tako Naftino čistilno napravo, nato pa so ugotovili, da je do onesnaženja prišlo domnevno zaradi fizične odstranitve spojke na zapiralu v spodnjem delu fermentorja. Z namenom preprečitve nadaljnjega iztekanja in onesnaženja potoka je pri zajezitvi tekočine posredovala poklicna gasilska enota podjetja Nafta Lendava.
Za katero snov gre, bo pokazala analiza vzorcev, ki jih je odvzel Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Domnevno gre za goščo odloženega digestata, ki so ga v preteklih letih sem vozili iz bioplinarne Ginjevec v Radmožancih. Tudi ta bioplinarna sodi v sklop razpadle skupine Keter Organica.

Odstranitve digestata niso plačali
O tem, da je v bioplinarni odložen digestat, je decembra lani, ko je bila objavljena tudi prva dražba nepremičnega premoženja stečajnega dolžnika po izklicni ceni 397 tisoč evrov, poročal tudi stečajni upravitelj Klemen Kmetič. Kot je navajal, je digestat treba odstraniti, a da v stečajni masi za to ni denarja. Upravitelj je nato pozval ločitvene upnike, naj v ta namen založijo predujem in zagotovijo tudi denar za zavarovanje okolice objekta, ki zaradi razpadajočih objektov in ujetih tekočin pomeni potencialno nevarnost, vendar tega ni bil pripravljen storiti nobeden od upnikov. Kmetič je pozneje v svojih poročilih v zvezi z inšpekcijskim nadzorom zaradi domnevne uporabe bioplinarne za odlaganje digestata tudi navajal, da je glavna težava v tem, da naj bi bili stroški izvedbe ustrezne zaščite izjemno visoki. Toda pomenljivo je, da isti upniki prav zdaj prevzemajo celotno nepremično premoženje stečajnega dolžnika. O tem več v nadaljevanju.

Bioplinarna v rokah dveh
Stečaj družbe Bioplin storitve, ki je formalno lastnica odloženega digestata, je namreč zgolj zavesa pred neko drugo zgodbo, ki se odvija v ozadju, hkrati pa tudi način, da se glavni akterji znebijo preostalih upnikov in otresejo njihovih terjatev. V bistvu gre tudi tukaj za večkrat viden postopek »razdolževanja« propadlega imperija skupine Keter, kar še vedno nadzira Marjan Kolar domnevno ob podpori odvetnika Franca Matoza in njegove žene Nataše Matoz.
Lendavska bioplinska zgodba se lahko začne pri dejstvu, da so bile nepremičnine družbe Bioplin storitve »varovane« z vpisano stavbno pravico za dobo 20 let. Pogodba o tem je bila sklenjena marca 2012 v korist družbe Bioplinarna proizvodnja, prej Keter Organica Bioplinarna. To v bistvu pomeni, da sta z nedokončano lendavsko bioplinarno, ki je formalno vzrok onesnaženja potoka Kopica, povezani dve družbi, ob družbi Bioplin storitve v stečaju še formalno delujoča družba Bioplinarna proizvodnja, katere direktor je Marjan Kolar. Za družbo Bioplinarna proizvodnja je sodišče zaradi neoddanih letnih poročil objavilo julija letos sklep o postopku izbrisa pravnega subjekta iz sodnega registra. Toda pomenljivo je to, da je bil sklep o postopku izbrisa brez likvidacije objavljen že tudi lani in kmalu zatem sodno preklican. Razlog je treba iskati prav v lastništvu in pridobivanju časa. Stečajni dolžnik je torej v ozadju imel tudi »skritega« družabnika.

Upniki ostali praznih rok
Po neuspešni prodaji premoženja stečajnega dolžnika najprej z dražbo in nato zbiranjem ponudb in po tem, ko se je Občina Lendava z izjavo julija letos odrekla predkupni pravici – ponujena likvidacijska vrednost je bila 234 tisoč evrov –, sta ločitvena upnika izrekla pripravljenost, da prevzameta premoženje. Ob tem poudarimo, da stečajni upravitelj sploh ni objavil običajnega poziva ločitvenim in drugim upnikom za prevzem neprodanega premoženja.
Namero o prevzemu nepremičnega premoženja stečajnega dolžnika je sredi avgusta najprej napovedal novi ločitveni upnik, družba Z2 iz Novega mesta, ki se ukvarja z upravljanjem terjatev in poslovnim svetovanjem. Nato je polovico tega premoženja prevzela družba Kastor iz Ljubljane, prav tako ločitveni upnik. Pred Kastorjem so terjatve pripadale družbi Alos, še prej pa Novi KBM. Ločitvena upnika Z2 in Kastor morata v petnajstih dneh po objavi končne razdelitve premoženja na transakcijski račun stečajnega dolžnika skupaj nakazati (zgolj) 96 tisoč evrov. Sklep o končni razdelitvi premoženja je bil objavljen 20. avgusta, prav tako seznam preizkušenih terjatev.
Izlitje in hkrati končevanje stečaja
Stečajni upravitelj Klemen Kmetič je po predhodni prisilni poravnavi stečajni postopek za Bioplin storitve pripeljal do konca brez unovčenja stečajne mase in v manj kot dveh letih. Upnikom je sicer priznal 18,1 milijona evrov, toda glede na izid bodo ostali praznih rok. Tudi Občina Lendava, ki ji je stečajni upravitelj priznal terjatev v višini dobrih 72 tisoč evrov.
Po vsem torej ni mogoče spregledati, da iztekanje oziroma domnevno izpust gošče iz fermentorja bioplinarne sovpada s končevanjem stečajnega postopka in dogovori med stečajnim upraviteljem in ločitvenima upnikoma, ki prevzemata nepremično premoženje.

Kakšne so ugotovitve inšpektorjev

Okoljska inšpektorica je po obvestilu o onesnaženju potoka Kopica zaradi iztekanja snovi iz objektov nedograjenih bioplinarn v obrtno-poslovni coni Lendava 7. septembra opravila kontrolni nadzor. V objektih je od februarja in marca 2018 odložen digestat iz bioplinarn Radmožanci in Boreci družbe Plinprom. Ob močnejšem dežju prihaja do mešanja digestata z meteornimi vodami in prelivanj v okolico, saj imajo, kot je bilo ugotovljeno v predhodnih inšpekcijskih nadzorih, nekateri fermentorji strgano cerado, fermentor, ki leži južno, je v celoti nepokrit, prav tako tudi sredinski večji fermentor na južni strani območja naprave, odprte pa so tudi odprtine talnih rezervoarjev. Inšpektorica je ugotovila, da je posušena snov, s katero je umazano dvorišče med fermentatorji oziroma objekti bioplinarn, ostanek snovi, ki je 4. septembra iztekla iz cevi fermentatorja in tudi iz talnega rezervoarja pred strojnico bioplinarne. Izredni inšpekcijski nadzor pa je pokazal tudi, da inšpekcijski zavezanki, družba Bioplin storitve v stečaju, ter Bioplinarna proizvodnja, imetnica stavbne pravice, in ki sta nastali iz prvotnih investitork, Keter Organica Bioplinarna in Keter Organica bioplin, nista uresničili odločb, s katerima je okoljska inšpekcija prepovedala odvajanje industrijske odpadne vode iz objektov nedograjene bioplinarne. V zvezi z domnevno uporabo objektov nedograjenih bioplinarn brez uporabnih dovoljenj je opravila tudi inšpekcijski nadzor. Gradbeni inšpektor je ugotovil, da se v mešalni jami in končnem zalogovniku nahaja oziroma skladišči gosta tekoča snov, ki ni meteorna voda in ima vonj po pregnitem blatu ter je rjave barve. Z odločbama je prepovedal uporabo objektov. Ker odločba ni bila uresničena, je gradbena inšpekcija obema družbama izdala sklep o dovolitvi izvršbe oziroma začela izvršilna postopka.

vir: vestnik.si / Majda H.

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Anton Balažek, nekdanji župan Občine Lendava, ni zlorabil položaja pri financiranju društva Turistična zveza Lendava vabi. Tožilstvo je ugotovilo, da za to ni dokazov in je odstopilo od pregona.

"Balažek je leta 2014 kot župan in s tem odgovorna oseba za izvrševanje proračuna sprejel program pospeševanje razvoja turizma in s tem neposredno financiranje Turistične zveze Lendava vabi. Vendar pa slednja ni imela statusa društva, ki deluje v javnem interesu, ta status pa bi za neposredno financiranje iz proračuna po zakonu o javnih financah morala imeti.

Baležek je s predstavnikom zveze sklenil tri pogodbe o financiranju, zveza je dobila 47 tisoč evrov, naslednje leto pa še 77 tisoč evrov.

Policisti so sumili, da je od tega zveza v letih 2014 in 2015 pridobila premoženjsko korist v višini 72 tisoč evrov," poroča STA.

Izvedenec finančne stroke je ugotovil, da je Balažek kršil pravilnik o postopkih izvrševanja proračuna in zakona o javnih financah, vendar to ni imelo negativnega učinka na občinski proračun, zveza pa ni pridobila protipravne premoženjske koristi, ker je ves prejeti denar vložila v občinski projekt.

Konec maja 2017 so bile hišne preiskave, sodna preiskava pa se je začela leta 2018.

Kot je Balažek povedal za STA, bo zahteval vpogled v sodni spis in se potem odločil, kako bo ravnal, ker da so mu naredili veliko škode.

"Vesel sem, da je bila preiskava korektna, čeprav je dolgo trajala in je to veliko psihološko breme, ampak potrdilo se je, kar sem trdil, da smo delali zakonito in korektno. Tudi javno naročilo je bilo po ugotovitvah izvedenke korektno. Sem pa malo razočaran, ker je bilo to politično podtikanje in klevetanje mojih nasprotnikov, ampak to so, zgleda, metode, ki so dovoljene," je za STA dodal Balažek.

vir: pomurec.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Kaj je pokazal inšpekcijski nadzor, ki ga je po nedavnem iztekanju snovi iz objektov nedograjenih bioplinarn pri Petišovcih opravila okoljska inšpektorica Inšpektorata za okolje in prostor?

Sedmega septembra je okoljska inšpektorica na podlagi obvestila centra za obveščanje, da je prišlo do onesnaženja potoka Kopica zaradi iztekanja snovi iz objektov nedograjenih bioplinarn v obrtno-poslovni coni Lendava, opravila kontrolni nadzor na kraju samem. V objektih naprav je od februarja in marca 2018 odložen digestat iz bioplinarn Radmožanci in Boreci, družbe Plinprom, ki ni odpadek, saj ne ne presega predpisanih mejnih vrednosti za uvrstitev digestata v 1. kakovostni razred. Ob močnejšem dežju prihaja do mešanja digestata z meteornimi vodami in prelivanj v okolico, saj imajo, kot je bilo ugotovljeno v predhodnih inšpekcijskih nadzorih, nekateri fermentorji  strgano cerado, fermentor, ki leži južno je v celoti nepokrit, prav tako tudi sredinski večji fermentor na južni strani območja naprave in odprtine talnih rezervoarjev so odprte. 

Prepovedi odvajanja vode nista upoštevali

Na včerajšnjem izrednem inšpekcijskem pregledu je inšpektorica ugotovila, da je posušena snov, s katero je umazano dvorišče med fermentatorji oziroma objekti bioplinarn ostanek snovi, ki je 4. septembra 2020 iztekla iz cevi fermentatorja  in tudi iz talnega  rezervoarja pred strojnico bioplinarne.

Izredni inšpekcijski nadzor pa je pokazal tudi, da inšpekcijski zavezanki, družba Bioplin storitve  in Bioplinarna proizvodnja, ki sta nastali iz prvotnih  investitork bioplinarn Keter Organica Bioplinarna in Keter Organica Bioplin nista realizirali odločb, s katerima jim je okoljska inšpekcija prepovedala odvajanje industrijske odpadne vode iz objektov nedograjenih bioplinarn, ki se odvaja posredno v vode.

Bioplinarni nimata uporabnih dovoljenj

Omenjeni bioplinarni nista  dograjeni in tudi nimata pridobljenih uporabnih dovoljenj. V zvezi z domnevno uporabo objektov nedograjenih bioplinarn brez uporabnih dovoljenj, je gradbena inšpekcija Inšpektorata za okolje in prostor, uvedla inšpekcijski nadzor. Gradbeni inšpektor je opravil inšpekcijski pregled, tekom katerega je ugotovil, da se v mešalni jami in končnem zalogovniku nahaja oziroma skladišči gosta tekoča snov, ki ni meteorna voda in ima vonj po pregnitem blatu ter je rjave barve. Z odločbama je prepovedal uporabo objektov. Ker odločba ni bila realizirana, je gradbena inšpekcija obema družbama izdala sklep o dovolitvi izvršbe oziroma začela izvršilna postopka.

 

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Minuli konec tedna je v potok Kopica ponovno odtekala neznana smrdeča snov. Župan Občine Lendava Janez Magyar, direktor Občinske uprave dr. Mihael Kasaš in Medobčinski inšpektorat so najprej preverili ali je izvor onesnaževanje nekdanja Ecoseva bioplinarna tako kot pred tremi meseci. Ugotovili so, da je v tem primeru izvor izlitja nedokončana Bioplinarna Kolar.

Vodja medobčinskega inšpektorata mag. Tibor Hebar je o izlitju obvestil Regijskih center za obveščanje. Civilna zaščita Občine Lendava je tudi fizično prekinila nadaljnje iztekanje snovi in zavarovala območje. Pristojne državne službe so na terenu vzele vzorce izcedka, s primerom pa se ukvarjata tudi okoljski inšpektor in policija.

Občina Lendava si več čas prizadeva in aktivno vključuje vse pristojne institucije, da bi preprečila nadaljnje okoljske zlorabe in onesnaževanje vodotoka v državnem upravljanju (Direkcija za vode RS), zato pričakuje, da pristojne državne institucije takšno ravnaje tudi najstrožje sankcionirajo.

vir: lendava.si Foto: Medobčinski inšpektorat

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Občina Lendava je podpisala izvajalsko pogodbo za obnovo treh vaških objektov, mrliške vežice v Petišovcih, stare šole v Dolini in objekta v Genterovcih, ki služi kot vaški in gasilski dom.

Lendavska občina posveča obnovi vaških objektov posebno pozornost, saj jih je veliko že dotrajanih in potrebnih prenove.

Obnova treh objektov

Obnovili bodo tri objekte v treh krajevnih skupnostih, zato je investicija razdeljena v tri sklope, skupna vrednost obnovitvenih del pa je 240.105,97 evrov. Dela bo izvedlo gradbeno podjetje Zidarstvo Maučec. Direktor Viljem Maučec  je ob tej priložnosti izrazil zadovoljstvo, saj bo to njihov prvi projekt za Občino Lendava.

"Po besedah direktorja gradbenega podjetja bodo z deli pričeli v sredini prihodnjega tedna, zaključek izvedbenih del pa je predviden do konca oktobra 2020.

Župan Občine Lendava Janez Magyar je ob podpisu pogodbe poudaril, da glede na pogodbeno vrednost ta projekt ne izstopa posebej, ima pa veliko vrednost za krajane in pomembno prispeva k skladnemu razvoju občine. Župan je poleg obnovitve treh vaških objektov predstavil tudi druge investicijske projekte, ki jih je Občina Lendava v letošnjem letu že izvedla in tiste, ki so še načrtovani. Poseben poudarek na investicijskem področju Občina v letošnjem letu daje izboljšanju varnosti v prometu, spodbujanju rabe zelene energije, nadgradnji turističnih kapacitet ter zagotavljanju pogojev za razvoj gospodarstva.

Uspešnost dela občinske uprave pa je župan označil z besedami učinkovito, ambiciozno in odprto: "Učinkovito, ker smo pri javnih naročilih do danes privarčevala okrog 300 tisoč evrov; ambiciozno, ker skozi različne pristope iščemo sredstva tudi na najtežjih evropskih razpisih; odprti, ker iščemo povezave do slehernega posameznika in se povezujemo s partnerji znotraj regije in tudi čezmejno." Vrednost projektov, ki jih je Občna v letošnje letu že izvedla in tistih, ki so v izvedbeni fazi, je nekaj več kot milijon in pol evrov," so zapisali na spletni strani lendavske občine.

vir: pomurec.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Na skrajnem vzhodu Slovenije, tik ob meji z Madžarsko in Hrvaško, se nahaja kilometer dolga motociklistična steza Lindauring. Z njo je dolgoletni sen izpolnil domačin Čaba Lazar, nekdanji spidvejist, ki je večino gradbenih del opravil kar sam. Danes bije birokratske boje in to predvsem z domačini, ki na njegov naslov redno pošiljajo najrazličnejše inšpektorje. Na drugi strani Lindauring pri Petišovcih privablja motoriste iz celotne Slovenije.

Ker sam dobro poznam vse številne težave, zaplete in podtikanja tistim posameznikom, ki so se v Sloveniji kadarkoli že lotili projektov izdelave večjih ali manjših avtomobilskih dirkaških stez, sem blizu Petišovcev z zanimanjem sedel za mizo s Čabo Lazarjem.

Simpatični možakar je lastnik tako imenovanega Lindauringa, čisto prave motociklistične steze v občini Lendava, ki v večjem delu Slovenije morda še ni tako znana. Že ko sem se peljal proti obrobju Petišovcev in stezi, ki je vpeta v majhen del med avtocesto in državni meji s Hrvaško in Madžarsko, me je zanimalo predvsem, kako je Lazarju tu uspelo izdelati in zaživeti tako dirkaško stezo. Pa je začel govoriti kar sam, in to še preden bi mu postavil najbolj očitno vprašanje.

"Ni lahko. Veliko živcev in skrbi mi vzame vse skupaj. Domačini pošiljajo prijave in inšpektorji morajo po službeni dolžnosti vse to preveriti. Lepo pa je, ko nas obiščejo motoristi z drugega konca Slovenije in zadovoljni odidejo domov," je potožil Lazar, ki pa je kljub vsemu postavil resda skromen, a zelo soliden in tudi vzdržen objekt. Najbližja naselja so sicer Čentiba, Dolina in Petišovci.

Tisoč metrov steze z devetimi ovinki je namenjenih predvsem motoristom, tudi z avtomobilom pa na njej ni dolgčas
Lindauring je vrata odprl lani. Ob ovinkih sicer lahko pogrešamo robnike, morda semafor nad štartno-ciljno ravnino in podobne sestavne dele podobnih dirkaških objektov v Sloveniji. Steza je v prvi vrsti namenjena motoristom, a na njej se je lahko zelo spodobno peljati tudi z avtomobilom. Sami smo jo obiskali z električnim porsche taycanom (podrobnejši test avtomobila v prihodnjih dneh).

Steza je sicer dolga okroglih tisoč metrov in ima devet ovinkov – od tega štiri desne in pet levih. Štartno-ciljna ravnina je rahlo zavita v desno in dolga kar 313 metrov, po Lazarjevih besedah pa lahko motoristi tam dosežejo hitrosti do 235 kilometrov na uro. Sledi oster 180-stopinjski ovinek, nato pa kombinacije počasnejših in srednje hitrih ovinkov. Na koncu teh še drugi 180-stopinjski ovinek spet pripelje na štartno-ciljno ravnico.

Znancem je dolgo govoril, da bo nekoč zgradil dirkaško stezo
Čaba Lazar je bil nekoč tudi sam dirkač v spidveju (štadion je le streljaj od njegove steze), nekoč je izdelal tudi povsem svoj avtomobil. Njegovi znanci znajo povedati, da je vselej govoril o tem, da bo nekoč v Lendavi naredil dirkaško stezo. Marsikdo ga ni jemal resno.

Leta 2007 je družba Petrolia na tem mestu želela izdelati velik projekt kar 3,5-kilometra dolge steze z igriščem za golf in velikim hotelom. Visokoleteči projekt je končal v stečaju, del zemljišč nekdanje Petrolie pa je odkupil tudi Lazar.

Kupil je star bager in kar sam začel riti in kopati zemljo
Takrat je narisal načrte, kupil stare gradbene stroje in začel lastnoročno izdelovati stezo. Na stotine ur je preživel na svojem bagru, mi je pripovedoval ob sončnem zahodu pod Lendavskimi goricami. Steza je bila nazadnje le končana, ob njej so postavili še manjši gostinski objekt s pijačo in predvsem ob koncih tedna se tam pogosto zbere velika množica motoristov. Med njimi so tako rekreativni kot tudi tisti s športnimi ambicijami, ki Lindauring izkoristijo za trening. Steza je kljub dolgi ravnici zanimiva tudi za karting.

Celodnevna karta za uporabo med tednom stane 25, za konec tedna pa 30 evrov. Najemi so torej ugodni, bodo pa obiskovalci morda pogrešali toalete, močnejšo električno napeljavo in še kakšno podrobnost. Lazar ne skriva ambicij, da bi celotno asfaltno stezo še enkrat preplastil. Toda vse to le ob predpogoju, da bi se zanj končali vsi birokratski zapleti in da bi se prenehale stalne pritožbe na pristojne organe ter inšpektorate.
Ob kulisi avtocestnega hrupa pritožbe nad hrupom motociklov ob koncu tedna
Zazdelo se mi je, da bi imel tak objekt le nekaj kilometrov stran čez državno mejo povsem drugačen potencial. Madžari imajo Hungaroring, zelo uspešen objekt je postal od Petišovcev le 120 kilometrov oddaljeni Panoniaring. Podobne so izkušnje dirkaških stez tudi na Češkem in Slovaškem, v zahodni Evropi pa so podobni objekti že dolgo dodelan vir posla za širok krog javnosti. Taka steza je navsezadnje del turistične ponudbe.

Čaba mi je prikimal. Ves čas najinega pogovora so nekaj sto metrov stran po avtocesti vozili tovornjaki in drugi avtomobili. Hrupa z avtoceste ni mogoče preslišati. Na drugi strani so Lazarju domačini najbolj očitali, da okrog steze ni postavil protihrupne zaščite. Anonimne prijave dobiva na različne dele steze, pred kratkim so ga prijavili tudi zaradi domnevne širitve steze na črno. Ko jo je gradbeni inšpektor še enkrat izmeril, ni odkril odstopanj.

Lazarjeva steza Lindauring sicer velja za enostaven objekt, lastnik ima tudi vsa potrebna dovoljenja in soglasja, objekt je tudi skladen z odlokom o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorkih ureditvenih pogojih za nižinski del občine Lendava. Na območju rekreacijske cone v Petišovcih je bilo namreč dovoljeno postaviti nezahtevne in tako imenovane enostavne športne objekte.
Spremljajte nas tudi na omrežjih Facebook, Instagram in Twitter

VIR:siol.net

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Od samih začetkov pa vse do sedaj pa si je stolp ogledalo že več kot 446.000 obiskovalcev, pretežno iz Slovenije in sosednjih držav.

Turistična atrakcija stolp Vinarium Lendava je prav na današnji dan pred petimi leti s slavnostno otvoritvijo pričela obratovati. Kljub več kot dvomesečnemu zaprtju v času epidemije covid19 v letošnjem letu je stolp zabeležil visok obisk v poletnih mesecih, letošnji avgust pa je dosegel svojevrsten rekord, saj je s prodanimi 18.246 vstopnicami najbolje obiskan mesec kadarkoli v kratki zgodovini stolpa.

Stolp Vinarium, ki je bil letos zaradi epidemije covid19 dobra dva meseca zaprt, nemoteno obratuje od 23. maja naprej. Če je lani bil zabeležen dnevni rekorden obisk prvega maja z 2.121 prodanimi vstopnicami, pa je z novim rekordom postregel pravkar minuli mesec avgust z 18.246 vstopi na stolp (za primerjavo je lani avgusta bilo prodanih 14.872 vstopnic). Od samih začetkov pa vse do sedaj si je tako stolp ogledalo že več kot 446.000 obiskovalcev, pretežno iz Slovenije in sosednjih držav.

Novi produkti z doživetji
V času po majskem odprtju je opazen predvsem individualni obisk domačih gostov, v počitniškem času pa tudi obisk družin in manjših skupin, k čemur je zagotovo pripomoglo tudi koriščenje turističnih bonov. Tako se je tudi ponudba v času razmer prilagodila v smeri posebnih doživetij za obiskovalce. Zavod za turizem in razvoj Lendava je sredi avgusta prvikrat v dveh zaporednih večerih za skupno 60 oseb izvedel večerjo z razgledom na razgledni ploščadi, ki je požela veliko zanimanja - kulinarično razvajanje na edinstveni lokaciji je bilo razprodano v prvih štirih dneh, novi termini tovrstnega doživetja bodo znova naslednje leto v poletnih mesecih.

Župan Občine Lendava Janez Magyar izzive, povezane z lokacijo stolpa vidi v nadaljnjem razvoju: »Lokacijo stolpa razvijamo z dodatno ponudbo v neposredni bližini, ki bo bolj pisana na kožo mlajši ciljni skupini, predvsem tistim, ki si želijo adrenalinskih doživetij - v naslednjem letu je namreč v načrtu postavitev »zip-linea«, v dolžini okoli 500 metrov.« Takšni produkti z doživetji so zelo odmevni in bodo le še povečali zanimanje za stolp in širšo Lendavo, meni župan.

Program ob 5. obletnici
Turistična zveza Lendava vabi, ki je upravljavec stolpa, ob peti obletnici obratovanja stolpa na lokaciji v sodelovanju z društvi in ponudniki ves teden pripravlja program in obogateno ponudbo; med drugim razstavo fotografij v kupoli stolpa, posebno akcijo za obiskovalce, fotografiranje s Piroško, bogato kulinarično ponudbo v hiškah in na stojnicah ter vinski koktajl večer. Vrhunec praznovanja sledi v soboto, 5. septembra, ko se bodo na prizorišču stolpa predstavili vinarji in ponudniki kulinarike, obiskovalci bodo imeli možnost fotografiranja na foto-stojnici Vinarium, v popoldanskem času pa bo tudi glasbeni program s Katarino & Davidom ter nastopom Tjaše Šimonka Kavaš, Mihe Kavaša & Danija Kolariča.

Vir: prlekija-on.net
Foto: Biserka Sijarič

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Vrednost nove hale za proizvodnjo montažnih objektov je 2,5 milijona evrov, podjetje Varis iz Lendave pa zanjo namenja lastna finančna sredstva. Objekt, umeščen za obstoječo proizvodno halo, bo velik približno 2500 kvadratnih metrov, gradnja se je že začela in se bo končala predvidoma konec leta. Podjetje je v bližini svojega proizvodnega kompleksa kupilo pred časom tudi zemljišče, kjer skladiščijo nosilne elemente za kopalnice, pa tudi nedokončane in že dokončane kopalnice.

Odločitev znova pretehtali

Za naložbo, ki so jo predvideli v dolgoročnem načrtu razvoja družbe, so se odločili že pred poldrugim letom, zaradi negotovosti, ki je nastala na trgu zaradi pojava epidemije koronavirusa, pa so namero letos znova tehtali. Ker v času najostrejših varovalnih ukrepov zaradi epidemije niso ustavljali proizvodnje, nobenega od zaposlenih tudi niso poslali na čakanje ali ga odpustili, so ostali pri tem, da naložbo letos izvedejo. K temu je prispevalo tudi dejstvo, da so zanjo že imeli gradbeno dovoljenje, ki so ga pridobivali več kot leto dni. Direktorica družbe Sabina Sobočan pa še pove: »Spremljali smo tudi gospodarske napovedi za gradbeništvo, kjer gibanja vendar kažejo na neko povpraševanje, zato smo ostali pri odločitvi.«
Podjetje ima sklenjene pogodbe za proizvodnjo do konca leta, za naslednja leta pa je na trgu zaznati rahel padec pri načrtovani gradnji hotelskih objektov, kjer največ vgrajujejo njihove kopalnice. Vendar tudi tu ni nekih bistvenih odklonov, ugotavlja Sobočanova. Še vedno pa se ohranja povpraševanje po dokončanih kopalnicah za gradnjo študentskih domov in stanovanjskih objektov.

Odprte meje pomembne

»Marca, ko se je epidemija začela, je bilo veliko negotovosti in tudi panike na vseh ravneh, zdaj pa smo se vsi navadili na drugačne okoliščine in s tem nekako živimo. Upam samo, da država ne bo pozabila na izvozna podjetja, saj če se bodo meje spet zapirale, gospodarstvo skupaj z izvoznimi podjetji ne bo moglo delati naprej,« je povedala sobesednica.
Varis prihodke ustvari skoraj v celoti s prodajo na tujem trgu, predvsem v Avstriji in Nemčiji ter drugih evropskih državah, kar pomeni, da morajo zaposleni montažo dokončanih kopalnic izvesti na terenu, zato je zanje pomembna možnost prestopanja meje. Prav tako podjetje skoraj ves material uvozi. V podjetju je tudi 59 delavcev dnevnih migrantov iz Hrvaške, zato upajo, da bodo lahko tudi v prihodnje brez težav prestopali mejo.
Do zastoja proizvodnje, kot smo mu bili priča v času epidemije, verjetno ne bo več prišlo, ne pri nas ne v drugih evropskih državah, meni Sobočanova. To je namreč marsikatero podjetje pahnilo v stečaj ali prisilno poravnavo, kajti tam, kjer so se otepali z likvidnostnimi težavami, tudi podpora države ni pomagala.

Tudi doma

Državni stanovanjski sklad je lani napovedal pospešeno gradnjo stanovanj za oddajo v najem po vsej Sloveniji, začel pa je s stanovanjsko sosesko Novo Brdo v Ljubljani. Tu že vgrajujejo kopalnice podjetja Varis. »Mi vidimo priložnost za nas pri vseh novogradnjah in veseli me, da se je začela rast stanovanjske gradnje tudi v Sloveniji. Zdaj lahko le upamo, da je epidemija ne bo ustavila,« je dejala sobesednica.

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Marko banda je nastala zaradi potreb beltinske folklorne skupine, vendar pa je s časom postala prepoznavna in predvsem samostojna godčevska zasedba, ki prispeva k prepoznavnosti zvočnega sveta. Zvočno je skupina naslednica beltinske domače zasedbe, ki je spremljala beltinsko folkloro, danes najbolj znano pod imenom Banda Kociper -Baranja oziroma tudi Beltinška banda.

Tjaša Šimonka Kavaš je glasbenica, ki je znana predvsem po petju ljudske glasbe kot solistka ali v kakšni glasbeni zasedbi npr. Ethnotrip. S svojim glasbenim ustvarjanjem se trudi predvsem približati ljudsko glasbo poslušalcem.

vir:pomurec.com