Podrobnosti
Kategorija: Novice

Péter Szijjártó je po mnenju župana Janeza Magyarja med najbolj zaslužnimi, da je vzhodna soseda v Pomurje plasirala več milijonov razvojnega denarja

Lendavski občinski svetniki so potrdili predlog vodstva občine o podelitvi naziva častnega občana, ki ga bo letos prejel madžarski zunanji minister Péter Szijjártó. Kot je znano, je madžarska država v zadnjih letih namenila nemalo sredstev za razvoj na narodnostno mešanih območjih, na katerih živi madžarska manjšina. “Predlog so podprli tudi tisti občani, ki so prejeli madžarska razvojna sredstva, za kar ima Szijjártó velike zasluge, saj je ravno on predlagal ta ukrep. V zadnjih treh letih je tako v regijo prišlo več kot sedem milijonov evrov, ki so jih dobili ljudje za konkretne projekte, od teh pa imajo koristi vsi, ki živijo na tem območju,” pravi lendavski župan iz vrst SDS Janez Magyar. Pri tem izpostavlja, da gre za sofinancerska sredstva, pri katerih so morali občani zagotoviti tudi lastni delež. “Posledično so stroje in opremo za projekte vsi kupovali v Sloveniji, torej se je zaradi tega nekaj denarja preko davkov steklo tudi v slovenski proračun”

Taka poteza v Lendavi sicer ni nova, saj je leta 2014, ko je občino vodil Anton Balažek, naziv častnega občana prejel nekdanji madžarski zunanji minister János Martonyi. Na vprašanje, ali pričakuje, da bo poteza naletela na nasprotovanje v lokalnem okolju, tudi zaradi dejstva, ker Szijjártó sicer drugače ni neposredno povezan z Lendavo, Magyar odgovarja: “Tudi Metod Dragonja in Danilo Türk nista bila Lendavčana, pa sta v preteklosti prejela ta naziv, v tem ne vidim nič spornega.”

Samo en član komisije proti

Predlogu, da bi Szijjárta imenovali za častnega občana, je nasprotoval Aleksander Marič kot edini od prisotnih članov Komisije za statutarno-pravna vprašanja ter občinska priznanja, ki so glasovali o tem predlogu, preden so ga posredovali naprej občinskemu svetu: »V predlogu je bilo med drugim navedeno, da je zaslužen za sredstva, ki jih podeljuje madžarska država za razvoj. Vendar to ni zasluga zunanjega ministra, ampak gre za politiko madžarske vlade, ki svoji manjšini zunaj meja daje določena sredstva ne le v Sloveniji, ampak tudi drugje. Prav tako ta sredstva niso prejeli samo občani Občine Lendava, ampak tudi občani drugih občin.«

Njegovemu mnenju, da ne gre za najboljši predlog, so se v razpravi pridružili tudi drugi člani komisije, vendar so se potem, tako Marič, odločili, kakor so se. Kot še pove, je predlog za podelitev naziva podal Magyar na pobudo nekaj občanov, vendar te pobude Marič ni videl. Razkril je še, da vloga, ki jo je prejela komisija, sprva ni bila popolna. Komisija se je sestala dvakrat, najprej 23. septembra in potem v ponedeljek, 5. oktobra. Na prvi seji so ugotovili, da za podan predlog ni bilo pridobljeno soglasje morebitnega prejemnika. Sprejet je bil sklep, s katerim so postavili tridnevni rok za dopolnitev vloge, v tem času je prišla ustrezna dopolnitev s soglasjem z madžarskega zunanjega ministrstva.

Svetniki predlog podprli brez besed

O predlogu so pred sejo občinskega sveta na korespondenčni seji razpravljali tudi v lendavskem občinskem odboru Socialnih demokratov in sprejeli sklep, da z njim ne soglašajo. Kot med drugim pravijo v stranki, predlog župana po njihovem mnenju ni dodelan in dovolj argumentiran. Za mnenje smo zaprosili tudi Dejana Süča, ki je bil glavni Magyarjev protikandidat na zadnjih lokalnih volitvah. Süč, katerega lista je dobila tri občinske svetnike, ki predstavljajo drugo najmočnejšo svetniško skupino za SDS, pravi, da gre za politično občutljivo zadevo, ki je ne želi komentirati in od katere se distancira.

Občinski svet je predlog potrdil z veliko večino, pri čemer nobeden od svetnikov o predlogu ni želel razpravljati. Magyar, ki je pred glasovanjem vnovič navedel že omenjene razloge za podelitev naziva Szijjártu, je izpostavil še, da so predlog podprli tudi v Pomurski madžarski samoupravni narodni skupnosti in v še nekaterih drugih občinskih manjšinskih organizacijah.

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V Čentibi ob obstoječem kolesarskem centru Murania že stojijo štiri nastanitvene enote, ki so sprožile burno razpravo na družbenem omrežju predvsem zaradi domnevno previsoke cene.
Občina Lendava je že leta 2017 pristopila k projektu Iron Curtain Cylcing, v okviru katerega bi v Čentibi zagotovila novih 16 nastanitvenih kapacitet v štirih hiškah. Gre za projekt, ki se izvaja v okviru Operativnega programa čezmejnega sodelovanja Interreg V-A Slovenija- Madžarska 2014-2020 in je sofinanciran s strani Evropske unije v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Ponudnika našli v drugem poskusu
Tako je občina v lovljenju roka, saj se je projekt julija letos iztekel, skušala konec marca z javnim naročilom poiskati primernega ponudnika. Nastanitvene enote naj bi bile v prvotnem naročilu celo iz konopljinega polnila, z ometom iz gline in kritino iz trstike.

A, prispele ponudbe so presegala proračunska sredstva, saj so se gibale od 336 tisoč evrov pa vse do 452 tisočakov, občina pa je imela v sprejetem proračunu za ta namen na voljo vsega 272 tisočakov, zato je junija objavila novo javno naročilo in nekoliko prilagodila zahtevane tehnične specifikacije.

Za izvajalca del je bilo v drugem poskusu izbrano gradbeno podjetje Pavčnik d.o.o., ki je podalo najugodnejšo ponudbo v višini 228.204 evrov z DDV. Podjetje iz Dola pri Hrastniku je sicer že nekajkrat uspešno kandidiralo na javnih naročilih lendavske občine, nedavno je bilo tako na primer tudi izvajalec pri sanaciji zaledne brežine pri Centru za zaščito in reševanje. Od leta 2015 in do danes pa je navedeno gradbeno podjetje za lendavsko občino opravilo vrsto del v skupni višini več kot 1,5 milijona evra, kaže Erar.

Medžimurci opravili večino del
Kot pa je moč razbrati iz pogodbe sklenjene med gradbenim podjetjem in občino, pa bo večino del pri glampingu v Čentibi opravil podizvajalec, in sicer kar 71 odstotkov vseh obrtniških del. Podizvajalec slovenskega podjetja je sicer hrvaško podjetje iz Medžimurja Tehnix d.o.o., ki ga zastopa direktor Đuro Horvat.

Podjetje, ki zaposluje čez 500 ljudi, se ponaša s tem, da je eno izmed vodilnih na področju ekološke industrije, za razvoj in izdelavo več kot 300 naprav in opreme za varstvo okolja, pa so prejeli že več priznanj in odlikovanj.

Süč sprožil burno razpravo
Polemike glede projekta so prišle na dan pred dnevi, ko je lendavski svetnik Dejan Süč na družbenem omrežju Facebook objavil kritičen zapis, v katerem občini očita nesmotrno porabo javnega denarja, saj naj bi bila vrednost del občutno previsoka.

"Pred dnevi ste mi nekateri pisali, če vem mogoče, kaj se to dogaja pri kolesarskem centru v Čentibi, če bodo dograjevali kaj, ali kaj drugega. Niti vedel nisem o čem se gre, sem se pa pozanimal. No danes vem, kaj je to. To je glamping. Kar pomeni "Glamorous camping". Sam ne vem za vas ampak na teh kontejnerjih ne vidim nič glamuroznega," je med drugim zapisal Süč in izpostavil glamping Gozdne vile v Radovljici ter navedel ugodnejšega ponudnika za izdelavo tovrstnih kontejnerjev.

Občina: Kritizirajte po zaključku projekta
Süčev zapis je sprožil precej odziva in zgražanja nad 'precenjeno' investicijo, na kritike so se odzvali tudi občinski funkcionarji, vključno s samim županom Janezom Magyarjem, ki je poudaril, da so se na javno naročilo lahko prijavili vsi, svetnika pa je povabil na fotografiranje ob zaključku projekta.

Podobno nam je pojasnil župan v telefonskem pogovoru, ravno tako pa so glede na številne pomisleke podali komentar na spletnih straneh lendavske občine.

"Nastanitvene enote, ki bodo obdelane z lesom in primerno streho, bodo gostom nudile vse potrebno za preživljanje prostega časa v našem okolju. Nova pridobitev tako predstavlja smiselno zaokrožitev ter nadgradnjo Kolesarskega centra Murania, Občina Lendava pa ambicij po butičnem turizmu za najzahtevnejše goste ne opušča in projekte umešča na vinsko-turistično cesto. Projekt še ni zaključen, objekti se finalizirajo na osnovi javnega naročila in bodo zaključeni do konca oktobra, zato pozivamo, da pred dokončanjem del ne prejudicirate in prinašate zaključke o investiciji," so zapisali.

Glede na pogodbo je bil rok za izvedbo del sicer 31.7.2020, pogodbena kazen za prekoračitev roka pa znaša največ pet odstotkov od vrednosti dejansko izvršenih del za vsak koledarski dan zamude.

vir: sobotainfo

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor je zavrnil predlog Levice za novelo zakona o rudarstvu, ki bi predvidela prepoved pridobivanja zemeljskega plina z metodo hidravličnega lomljenja, t. i. frackinga, v Sloveniji. Koalicija je sledila stališču vlade, da bo to problematiko vključila v novelo tega zakona, ki jo sama pripravlja.

Predlog novele je določal, da v Sloveniji ne bi bilo mogoče pridobiti dovoljenja za raziskovanje in rudarske pravice za izkoriščanje ogljikovodikov z vbrizgavanjem vode ali vode z dodatkom kemične primesi. S to prepovedjo bi bilo po predlogu treba "uskladiti" tudi že izdana dovoljenja in rudarske pravice ter vloge zanje.

Retroaktivnost so predlagatelji utemeljevali z zaščito javnega interesa pri zagotavljanju ustavne pravice do zdravega življenjskega okolja. Iz Levice so glede tega sporočili, da "so s tem koalicijske stranke dale svoj glas tujim korporacijam, ki z umazano tehnologijo uničujejo okolje in zdravje lokalnega prebivalstva zavoljo vrtoglavih dobičkov. Onesnaženje podtalnice in pitne vode s strupenimi snovmi, degradacija okolja zaradi novih in novih vrtin, rafinerij in povečanega tovornega prometa, potresni sunki ob fraktoriranju so najbolj pogosto zabeleženi škodljivi okoljski vplivi, ki jim bodo izpostavljeni tudi prebivalci Petišovcev, če bo jutri britanska korporacija Ascent Resources začela z blagoslovom vlade Janeza Janše z izvajanjem frackinga."

Danes se je pokazalo, zakaj britanski kapitalisti kljub preteklim stališčem Agencije za okolje še niso opustili za skupnost škodljivega, a dobičkonosnega projekta in zakaj imajo v vlado Janeza Janše 'več zaupanja, da bo projekt prejel potrebna dovoljenja'. Ker je Janševa koalicija sposobna v tišini glasovati proti lastnim ljudem in za umazane profite tujega kapitala, so kritični  v Levici.

Nataša Sukič (Levica) je med razlogi za predlagano prepoved navedla veliko potencialno škodljivost pridobivanja plina s to metodo za zdravje ljudi in za okolje. Ni sicer mogoče z gotovostjo napovedati, kdaj in kje bi lahko prišlo do škodljivih posledic za okolje ali zdravje ljudi, izkušnje drugih držav pa kažejo, da se to dogaja, je dejala.

Po njenih besedah so pridobivanje ogljikovodikov s to metodo že prepovedale med drugim Velika Britanija, Irska, Francija in Nemčija. "Izkušnje številnih držav kažejo, da fracking dejansko povzroča hudo onesnaženje," je poudarila. Takšna dejavnost bi po njenih besedah bistveno vplivala na kakovost bivanja v regiji in na podjetniške aktivnosti v regiji.

Vlada predloga zakona v tej fazi ne podpira

V Sloveniji sicer odmeva predvsem namera britanske družbe Ascent Resources, ki želi s slovenskim partnerjem v Petišovcih pridobivati plin s stimulacijo vrtin. Agencija RS za okolje je lani odločila, da je pred izdajo dovoljenj za črpanje plina treba izvesti presojo vplivov na okolje. Ko je upravno sodišče pritrdilo agenciji, je britanska družba napovedala tožbo proti državi.

"Prekmurje gradi svoje priložnosti ravno v panogi kmetijstva, ekološkega kmetovanja, ribištva, rekreacije ... Vse to je lahko postavljeno na kocko, če pride do neljubih vplivov frackinga na okolje," je menila Sukičeva.

Vlada predloga zakona v tej fazi ne podpira, je povedal državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Aleš Mihelič, saj ministrstvo samo pripravlja novelo zakona o rudarstvu, s katero želi odpraviti pomanjkljivosti glede pravnega položaja imetnikov obstoječih rudarskih pravic za izkoriščanje mineralnih surovin in izboljšati sistemsko ureditev za učinkovitejše upravljanje z mineralnimi surovinami. "Zato ni racionalno zakon spreminjati samo zaradi ene problematike, ampak je treba k problematiki pristopiti celovito. Bomo pa predlog poslancev podrobno proučili in ga vključili v pripravo novele zakona o rudarstvu," je dejal. Po njegovih besedah naj bi vlada predlog potrjevala še letos.

Če vlada prepoved podpira, bi lahko koalicija podprla že ta predlog novele, je dejal Robert Pavšič (LMŠ) in s Sukičevo predlagal, da bi odbor to točko prekinil in jo nadaljeval na eni od naslednjih sej - da bi se lahko koalicija in ministrstvo uskladila glede podpore predlogu. Odbor je predlog zavrnil.

Za sprejetje novele so se poleg Levice zavzemali v SD, LMŠ in SAB. Člani odbora iz vrst koalicije, z izjemo predsednika odbora Bojana Podkrajška (SDS) in Gregorja Periča (SMC), niso razpravljali. Podkrajšek je ministrstvo pozval, naj pospeši pripravo svojega predloga novele. Perič pa je med drugim menil, da bi morali problematiko nasloviti v zakonu o varstvu okolja.

vir. 24ur.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Ascent Resources, ki je nameraval v Petišovcih s hidravličnim drobljenjem pridobivati zemeljski plin, Sloveniji žuga s tožbo pred mednarodnim arbitražnim sodiščem. Take tožbe so lahko težke tudi nekaj sto milijonov evrov, zato nevladne organizacije že leta svarijo pred pravnimi orodji, ki jih omogočajo.

Državno odvetništvo še preučuje pismo, s katerim je londonska odvetniška pisarna Enyo Law obvestila našo državo, da bo družba Ascent Resources zahtevala arbitražo postopek.

Britanska družba Ascent Resources je, kot zatrjuje, v raziskave na Petišovskem polju v okolici Lendave (na fotografiji) vložila 50 milijonov evrov.
Več na.. vir: dnevnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Tekma 10. kroga 2. SNL med Nafto in Jadranom se je končala tako kot mnoge druge med tema dvema nasprotnikoma v minulih letih. S polno mrežo pri gostih.

Nafta 1903 - Jadran Dekani 8 : 0 (2 : 0)

Športni park Lendava, 250 gledalcev, sodnik: Alen Borošak (Spodnji Duplek).

Strelci:
1 : 0 Szabo (17), 2 : 0 Bizjak (41, 11m), 3 : 0 Oštrek (46), 4 : 0 Meshack (51), 5 : 0 Vinko (64), 6 : 0 Meshack (73), 7 : 0 Oštrek (74), 8 : 0 Meshack (90).

Rumeni kartoni:
Oštrek, Paku; Piciga, Močić.

Nafta 1903:
Raduha, R. Pirtovšek, Bolla (T. Pirtovšek, 73), Haljeta (Pozsgai, 69), Bizjak (Vinko, 60), Oštrek, Szabo (Drk, 60), Paku kap. (Zagorec, 69), Rebernik, Meshack, Židan. Trener: Dejan Dončić.

Lestvica:
1. Kalcer Radomlje  10 - 7 točk
2. Krka                  10 - 26
3. Roltek Dob                10 - 22
4. Brežice Terme Čatež      10 - 22
5. Nafta 1903                   10 - 21
6. Vitanest Bilje                 9  - 16
7. Fužinar Vzajemci           9  - 14
8. Rudar Velenje              10 - 14
9. Beltinci Klima Tratnjek   9  - 13
10. Triglav Kranj             10 - 13
11. Primorje eMundia      10 - 9
12. Šmartno 1928           10 - 8
13. Krško                       10 - 7
14. Brda                        10 - 6
15. Drava Ptuj               10 - 6
16. Jadran Dekani           9  - 5

Lestvica najboljših strelcev:
10 - Ubochioma (Nafta)
8 - Parris (Krka),
7 - Petrović (Dob),
6 – Bizjak (Nafta), Haljeta (Nafta), Huč (Krka), Trdina (Fužinar), Varga (Radomlje)

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Podjetje je oškodoval za 827 tisoč evrov, po sklenjeni izvensodni poravnavi bo moral plačati Nafti Petrochem v stečaju 75 tisoč evrov

Nekdanji direktor Nafte Petrochem Mirko Horvat bo moral zaradi donacij Nogometnemu društvu Lendava v skupni vrednosti 1,027 milijona evrov podjetju v stečaju plačati 75 tisoč evrov odškodnine v treh obrokih. O tem znesku sta se upnik in dolžnik dogovorila v postopku izvensodne poravnave, je pa bistveno nižji, kot bi ga Horvat moral plačati po pravnomočni sodbi okrožnega sodišča v Mariboru.

Obsojen na sodišču
Horvat je bil direktor omenjenega podjetja od avgusta 2002 do konca oktobra 2010, in čeprav je lahko brez soglasja Nafte Lendava kot edine družbenice sam sklepal pogodbe do skupne vrednosti 200 tisoč evrov, je v obdobju 2008–2010 nakazal Nogometnemu društvu Lendava šest donacij v skupni vrednosti več kot milijon evrov. Sodišče ga je obsodilo zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja in zaupanja ter ugotovilo, da je s tem podjetje oškodoval za 827 tisoč evrov. Toliko bi lahko od njega izterjeval Silvo Zorec, stečajni upravitelj Nafte Petrochem.
Zorec je pojasnil, da so se za mirno rešitev spora ter za izvensodno poravnavo dogovorili, ker dolžnik nima prihodkov in premoženja, s katerim bi lahko zdaj ali v prihodnje poplačal ta dolg, zato tudi dolgotrajni sodni postopki ne bi privedli do plačila dosojene odškodnine.

Pogodili so se
»O premoženjskem stanju dolžnika smo opravili obsežno poizvedbo,« je povedal Zorec. Ugotovili so, da je lahko edino premoženje skupno premoženje dolžnika in žene, in sicer nepremičnina v Portorožu, ki pa je pravnoformalno premoženje dolžnikove žene. Da se izognejo tožbi najprej za ugotavljanje skupnega premoženja in nato še tožbi za plačilo odškodnine, so dolžniku februarja letos predlagali plačilo 100 tisoč evrov odškodnine, kar bi bila lahko polovica vrednosti ugotovljenega premoženja. Po pogajanjih so dosegli dogovor o plačilu 75 tisoč evrov.
Na vprašanje, ali je Horvat poravnal prvi obrok odškodnine, ki je zapadel 2. septembra, je Zorec odgovoril, da je sodišče sklep o soglasju k izvensodni poravnavi sprejelo pozneje, zato je na osnovi sklenjene pogodbe moral dolžnik denar nakazati na račun notarja v hrambo. Če pa Horvat svojih obveznosti ne bo poravnal v celoti, se dogovor razveljavi.

vir: vestnik

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Lendavski Varis, eden vodilnih izdelovalcev gotovih kopalnic v Evropi, po lanskem izjemno uspešnem letu gradi novo dvorano, vredno 2,5 milijona evrov, v kateri bodo izdelovali tudi kopalnice iz lesa in druge montažne objekte iz trajnostnih materialov. Med koronsko krizo niso imeli zastojev niti v podjetju niti pri montažah v tujini.

Objekt, velik 2500 kvadratnih metrov, gradijo poleg obstoječih obratov in z lastnim denarjem. Gradnjo naj bi končali do konca leta. Kot je za STA povedala direktorica Sabina Sobočan, je glavni razlog za novo naložbo želja po ustvarjanju višje dodane vrednosti.

Za letos imajo zmogljivosti zasedene, po lanskem rekordnem letu, ko so zaslužili 31,4 milijona evrov in glede na leto 2018 prihodke povečali za 74,5 odstotka, pričakujejo podoben izid.

vir: sta

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Vlada je izdala Uredbo o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod z oznako R15/1 Pince–Lendava.
Trasa plinovoda, v dolžini približno 9,5 kilometra, poteka od mejne merilno-regulacijske postaje (MMR) Pince do MRP Lendava. Poteka vzporedno z načrtovanim prenosnim plinovodom M9 Lendava–Kidričevo, razen na krajših odsekih pri MMRP Pince in MRP Lendava, kjer poteka kot nov koridor v prostoru.

Prenosni plinovod predstavlja navezavo prenosnega plinovoda Kidričevo–Lendava na madžarski plinovodni sistem, so zapisali v vladi.

Uredba določa načrtovane prostorske ureditve, območje državnega prostorskega načrta, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede križanj oziroma prestavitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključevanja prostorskih ureditev nanje, merila in pogoje za parcelacijo, pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi, obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, druge pogoje in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta, dopustna odstopanja in nadzor.

Brez okoljevarstvenih zadržkov
Za ta državni prostorski načrt sta bila izvedena postopek celovite presoje vplivov na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, in postopek presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe načrtov na varovana območja v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.

Osnovni cilj je zagotovitev povezave slovenskega in madžarskega prenosnega plinovodnega sistema. Projekt je tudi na seznamu pomembnih naložb v prilogi k interventnemu zakonu za zagon gospodarstva po epidemiji.

vir sobotainfo.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Včeraj je župan občine Lendava v sklopu Evropskega tedna mobilnosti  pod sloganom IZBERI ČISTEJŠI NAČIN PREVOZA svojemu namenu svečano predal eno izmed štirih kolesarskih počivališč z e-polnilnico. V okviru projekta Iron Curtain Cycling so bila namreč nabavljena treking e-kolesa, postavljena 4 kolesarska počivališča, dve polnilnici s servisnimi stojali ter v celoti označena kolesarska pot EuroVelo13. Slednja se v slovenskem delu zaključuje prav v Lendavi.

Projekt kmalu zaokrožen s postavitvijo štirih glamping hišic ob športno-kolesarskem centru v Čentibi

Projekt Iron Curtain Cycling v okviru sodelovanja Slovenije in Madžarske na območju občine Lendava vreden 345.650,00 EUR

Kmalu pa bodo v sklopu istega projekta vzpostavljene štiri glamping hišice, s tem pa bo občina pridobila novih 16 nočitvenih kapacitet v okviru razpršenega hotela Vinarium.

Spomnimo, da je občina v čezmejni projekt Iron Curtain Cycling vstopila z namenom zagotavljanja in vzpostavljanja infrastrukturnih pogojev za razvoj kolesarstva in turizma.

Za varnejšo mobilnost pa je občina ob Kobiljskem potoku na relaciji od avtobusne postaje do Slomškovega naselja že vzpostavila cca. 1040 metrov dolgo kolesarsko povezavo in pešpot, uredila tudi javno razsvetljavo s 17 solarnimi svetilkami, nameščenih je 6 klopi in 6 košev za odpadke, zasajeno pa je bilo tudi 85 dreves ter postavljenih 25 stojal za kolesa. Kolesarska steza in pešpot predstavljata prvi odsek predvidenih površin za pešce in kolesarje v sklopu Celostne prometne strategije Lendava, ki so ločene od ceste za motorni promet in že predstavlja primer dobre prakse urejanja kolesarskega prometa v mestnih središčih. Vrednost tega projekta je 277.460 EUR.

vir: pom.-novice / Foto T. Galič

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Slovenija je pred novim arbitražnim sporom. Britansko podjetje Ascent Resources, ki namerava na Petišovskem polju s hidravličnim lomljenjem pridobivati plin, je formalno sprožilo postopke za začetek arbitražne tožbe proti Sloveniji, ker se postopki za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja vlečejo že od leta 2017. Vlagatelji opozarjajo, da so za razvoj projekta do zdaj porabili več kot 50 milijonov evrov.

Nevladna organizacija Friend of the Earth je objavila pismo, ki ga je londonska pravna pisarna Enyo Law, zastopnica podjetja Asscent Resources, 23. julija na vrh slovenske vlade poslala z napovedano tožbo, v njem pa izrazila pripravljenost za nadaljnje pogovore. Pismo so prejeli premier Janez Janša, minister za zunanje zadeve Anže Logar in minister za okolje Andrej Vizjak. 

Ascent Resources v pismu izpostavlja domnevne kršitve investicijskega sporazuma med Veliko Britanijo in Slovenijo ter pogodbe o energetski listini. Navajajo še, da so ta dejanja povzročila občutno škodo investitorjem v Sloveniji, in opozarjajo, da so do zdaj v razvoj Petišovskega polja vložili več kot 50 milijonov evrov. 

Državno odvetništvo RS je z možnostjo, da britansko podjetje lahko vloži zahtevo za arbitražo proti Sloveniji, seznanjeno in opozarja, da to lahko stori šele po poteku trimesečnega roka, v katerem imata stranki možnost spor rešiti po mirni poti. Britansko podjetje lahko arbitražo vloži po 23. oktobru 2020.

Postopki za dovoljenje črpanja plina trajajo že od leta 2017

Črpanje plina v Petišovcih načrtuje britanska družba Ascent Resources skupaj s slovenskim partnerjem podjetjem Geoenergo. Za črpanje plina s hidravličnim lomljenjem družbi predvidevata vrtini PG-10 in PG-11a. Maja leta 2017 so začeli postopek ugotavljanja vpliva na okolje. Leta 2018 je takratni minister Jure Leben odredil notranji nadzor nad delom Agencije RS za okolje (Arso). Nadzor je pokazal, da je v postopkih prihajalo do pritiskov in groženj ter da sta bili kršeni načeli samostojnosti in neodvisnosti organa ter dela uradnih oseb. Zadeva je odnesla tedanjega direktorja Arsa Joška Kneza.

Arso je lani marca sprejel odločitev, da je za črpanje plina v Petišovcih potrebna presoja vplivov na okolje in pridobitev okoljevarstvenega soglasja. Geonerego se je na odločitev pritožil na ministrstvo za okolje, ki je pritožbo zavrnilo. Podjetji sta nato julija lani sprožili upravni spor, upravno sodišče pa je Arsu junija letos pritrdilo. 

Sloveniji med drugim Enyo Law očita tudi prekoračitev rokov v postopku odločanja o zahtevi po presoji vplivov na okolje, izpodbija pa tudi samo odločitev. 

Na škodljivost projekta ponovno opozarjajo tudi nevladniki

Nevladni organizaciji Umanotera in Focus poudarjata, da se je Slovenija znašla v primežu mehanizma reševanja sporov med vlagatelji in državo (t. i. mehanizem ISDS), ki ruši zakonodajno avtonomnost države. Omenjeni mehanizem mednarodnim podjetjem podeljuje obsežne pravice, po katerih lahko tuji investitorji tožijo državo za izgubo dobička. 

"Slovenija bi morala nemudoma izstopiti od vseh sporazumov o prosti trgovini ali drugih mednarodnih pogodb, ki vključujejo kontroverzen mehanizem ISDS ali njegove reformirane oblike. Le tako bo Slovenija lahko izvajala lastno zakonodajo in varovala okolje ter njene prebivalce, ne da bi ji pri tem grozile večmilijonske tožbe na posebnih arbitražnih tribunalih," opozarja Andrej Gnezda iz Umanotere.

Okoljevarstveniki pozivajo, da Slovenija ne sme popustiti pritiskom vlagatelja, ki želi mimo slovenskih zakonodajnih predpisov izvajati okolju in zdravju škodljivo dejavnost 'frackinga', ki ima zelo nevarne vplive na lokalno okolje, pitno vodo in zdravje ljudi. Številne evropske države, vključno z Irsko, Francijo in Bolgarijo, so ga v celoti prepovedale. 

Slovensko vlado zato pozivajo, naj ne popusti pritisku podjetja. Prav tako apelirajo na slovenske vladne predstavnike v Bruslju, da se naj aktivno zavzamejo za spremembo Pogodbe o energetski listini, ki prav tako vsebuje sporni mehanizem. 

"Slovenska vlada se mora pritisku mednarodnega podjetja upreti, saj ne sme sprejeti, da bi nas izvajanje lastne zakonodaje stalo zelene Slovenije ali milijonov davkoplačevalskih sredstev. S tem bi lahko odprli vrata številnim mednarodnim podjetjem, da nas tožijo samo zato, ker izvajamo svoje zakone in predpise," še opozarja Gnezda.

Britanci predlagajo pogovor

Vlagatelji napovedane tožbe so v pismu zapisali, da so spor pripravljeni reševati s pogovori na visoki vladni ravni. "Iskreno upamo, da je mogoče najti prijateljsko rešitev za obstoječi spor, in bomo pozdravili vse konstruktivne predloge, ki bi jih morda imeli," še dodajajo.  

vir: 24ur.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V 8. krogu 2. SNL sta se v Lendavi pomerili ekipi Nafte in Brežic. Tekmo so dobili gostje z 2:1 in Nafti prizadejali prvi poraz v tej sezoni.
Nafta 1903 - Brežice Terme Čatež 1:2 (1:1)

0:1 - Predanič (16.min), 1:1 - Haljeta (45.min), 1:2 - Sokler (85.min - 11m)

Nafta: Raduha, Körmendi, R. Pirtovšek, Židan, Meshack, Oštrek, Paku (od 66. Szabó), Bolla, Haljeta, Novinič in Bizjak (od 70. Vinko).

Brežice: Kruljac, Hasan, Lipec, Sokler, Jurečič (od 58. Judež), Martić, Pajaziti (od 66. Rešetič), Božič, Predanič (od 77. Drugovič), Sivonjić in Felja.

Glavni sodnik: Marko Lacković.

Tekmo so bolje začeli domači, ki pa so imeli le terensko premoč, brez izrazitih priložnosti. Gostje so zapretili v 14. minuti preko hitrega protinapada, domači so storili neumen prekršek na robu kazenskega prostora in gostom podarili prosti strel. Udarec iz prostega strela je Raduha z lepo parado izbil v kot. Podobno naivno so domači izpadli le dve minuti kasneje, le da so gostje takrat preko Predaniča zadeli za vodstvo. Domači so nato močno pritisnili, si preko Bizjaka, Haljete, Židana in Meshacka pripravili lepe priložnosti, a niso zadeli. Izenačiti jim je uspelo tik pred zadnjim žvižgom Lackovića v prvem polčasu - takrat je lepo globinsko podajo prejel Haljeta, pobegnil gostujoči obrambi in zadel za izenačenje. V drugem polčasu podobna igra, le da domačim ni uspelo zadeti. Kazen je sledila v 85. minuti, ko so gostje preko Soklerja, ki je uspešno izvedel enajstmetrovko, zadeli za vodstvo in rezultat obdržali do konca obračuna. Nafta je tako klonila prvič v tej sezoni. Nafta v naslednjem krogu v soboto gostuje pri Dobu.
 vir: pomurec.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Spoštovani gostje in obiskovalci stolpa Vinarium! V gričevantem delu Lendave so se pričele trgatve, ki se predvsem ob koncu tedna kažejo v povečanem osebnem prometu na cestah v Lendavskih in Dolgovaških goricah, ki vodijo tudi proti stolpu Vinarium. Naprošamo vas za potrpežljivost in razumevanje! Hkrati vas vabimo, da se v Evropskem tednu mobilnosti poslužujete tudi okolju prijaznih oblik in se tako na primer proti stolpu odpravite peš, pri čemer vam je lahko v pomoč naslednja legenda:

vir_vinarium-lendava