Podrobnosti
Kategorija: Novice

Podjetje je oškodoval za 827 tisoč evrov, po sklenjeni izvensodni poravnavi bo moral plačati Nafti Petrochem v stečaju 75 tisoč evrov

Nekdanji direktor Nafte Petrochem Mirko Horvat bo moral zaradi donacij Nogometnemu društvu Lendava v skupni vrednosti 1,027 milijona evrov podjetju v stečaju plačati 75 tisoč evrov odškodnine v treh obrokih. O tem znesku sta se upnik in dolžnik dogovorila v postopku izvensodne poravnave, je pa bistveno nižji, kot bi ga Horvat moral plačati po pravnomočni sodbi okrožnega sodišča v Mariboru.

Obsojen na sodišču
Horvat je bil direktor omenjenega podjetja od avgusta 2002 do konca oktobra 2010, in čeprav je lahko brez soglasja Nafte Lendava kot edine družbenice sam sklepal pogodbe do skupne vrednosti 200 tisoč evrov, je v obdobju 2008–2010 nakazal Nogometnemu društvu Lendava šest donacij v skupni vrednosti več kot milijon evrov. Sodišče ga je obsodilo zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja in zaupanja ter ugotovilo, da je s tem podjetje oškodoval za 827 tisoč evrov. Toliko bi lahko od njega izterjeval Silvo Zorec, stečajni upravitelj Nafte Petrochem.
Zorec je pojasnil, da so se za mirno rešitev spora ter za izvensodno poravnavo dogovorili, ker dolžnik nima prihodkov in premoženja, s katerim bi lahko zdaj ali v prihodnje poplačal ta dolg, zato tudi dolgotrajni sodni postopki ne bi privedli do plačila dosojene odškodnine.

Pogodili so se
»O premoženjskem stanju dolžnika smo opravili obsežno poizvedbo,« je povedal Zorec. Ugotovili so, da je lahko edino premoženje skupno premoženje dolžnika in žene, in sicer nepremičnina v Portorožu, ki pa je pravnoformalno premoženje dolžnikove žene. Da se izognejo tožbi najprej za ugotavljanje skupnega premoženja in nato še tožbi za plačilo odškodnine, so dolžniku februarja letos predlagali plačilo 100 tisoč evrov odškodnine, kar bi bila lahko polovica vrednosti ugotovljenega premoženja. Po pogajanjih so dosegli dogovor o plačilu 75 tisoč evrov.
Na vprašanje, ali je Horvat poravnal prvi obrok odškodnine, ki je zapadel 2. septembra, je Zorec odgovoril, da je sodišče sklep o soglasju k izvensodni poravnavi sprejelo pozneje, zato je na osnovi sklenjene pogodbe moral dolžnik denar nakazati na račun notarja v hrambo. Če pa Horvat svojih obveznosti ne bo poravnal v celoti, se dogovor razveljavi.

vir: vestnik

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Lendavski Varis, eden vodilnih izdelovalcev gotovih kopalnic v Evropi, po lanskem izjemno uspešnem letu gradi novo dvorano, vredno 2,5 milijona evrov, v kateri bodo izdelovali tudi kopalnice iz lesa in druge montažne objekte iz trajnostnih materialov. Med koronsko krizo niso imeli zastojev niti v podjetju niti pri montažah v tujini.

Objekt, velik 2500 kvadratnih metrov, gradijo poleg obstoječih obratov in z lastnim denarjem. Gradnjo naj bi končali do konca leta. Kot je za STA povedala direktorica Sabina Sobočan, je glavni razlog za novo naložbo želja po ustvarjanju višje dodane vrednosti.

Za letos imajo zmogljivosti zasedene, po lanskem rekordnem letu, ko so zaslužili 31,4 milijona evrov in glede na leto 2018 prihodke povečali za 74,5 odstotka, pričakujejo podoben izid.

vir: sta

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Vlada je izdala Uredbo o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod z oznako R15/1 Pince–Lendava.
Trasa plinovoda, v dolžini približno 9,5 kilometra, poteka od mejne merilno-regulacijske postaje (MMR) Pince do MRP Lendava. Poteka vzporedno z načrtovanim prenosnim plinovodom M9 Lendava–Kidričevo, razen na krajših odsekih pri MMRP Pince in MRP Lendava, kjer poteka kot nov koridor v prostoru.

Prenosni plinovod predstavlja navezavo prenosnega plinovoda Kidričevo–Lendava na madžarski plinovodni sistem, so zapisali v vladi.

Uredba določa načrtovane prostorske ureditve, območje državnega prostorskega načrta, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede križanj oziroma prestavitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključevanja prostorskih ureditev nanje, merila in pogoje za parcelacijo, pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi, obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, druge pogoje in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta, dopustna odstopanja in nadzor.

Brez okoljevarstvenih zadržkov
Za ta državni prostorski načrt sta bila izvedena postopek celovite presoje vplivov na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, in postopek presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe načrtov na varovana območja v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.

Osnovni cilj je zagotovitev povezave slovenskega in madžarskega prenosnega plinovodnega sistema. Projekt je tudi na seznamu pomembnih naložb v prilogi k interventnemu zakonu za zagon gospodarstva po epidemiji.

vir sobotainfo.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Včeraj je župan občine Lendava v sklopu Evropskega tedna mobilnosti  pod sloganom IZBERI ČISTEJŠI NAČIN PREVOZA svojemu namenu svečano predal eno izmed štirih kolesarskih počivališč z e-polnilnico. V okviru projekta Iron Curtain Cycling so bila namreč nabavljena treking e-kolesa, postavljena 4 kolesarska počivališča, dve polnilnici s servisnimi stojali ter v celoti označena kolesarska pot EuroVelo13. Slednja se v slovenskem delu zaključuje prav v Lendavi.

Projekt kmalu zaokrožen s postavitvijo štirih glamping hišic ob športno-kolesarskem centru v Čentibi

Projekt Iron Curtain Cycling v okviru sodelovanja Slovenije in Madžarske na območju občine Lendava vreden 345.650,00 EUR

Kmalu pa bodo v sklopu istega projekta vzpostavljene štiri glamping hišice, s tem pa bo občina pridobila novih 16 nočitvenih kapacitet v okviru razpršenega hotela Vinarium.

Spomnimo, da je občina v čezmejni projekt Iron Curtain Cycling vstopila z namenom zagotavljanja in vzpostavljanja infrastrukturnih pogojev za razvoj kolesarstva in turizma.

Za varnejšo mobilnost pa je občina ob Kobiljskem potoku na relaciji od avtobusne postaje do Slomškovega naselja že vzpostavila cca. 1040 metrov dolgo kolesarsko povezavo in pešpot, uredila tudi javno razsvetljavo s 17 solarnimi svetilkami, nameščenih je 6 klopi in 6 košev za odpadke, zasajeno pa je bilo tudi 85 dreves ter postavljenih 25 stojal za kolesa. Kolesarska steza in pešpot predstavljata prvi odsek predvidenih površin za pešce in kolesarje v sklopu Celostne prometne strategije Lendava, ki so ločene od ceste za motorni promet in že predstavlja primer dobre prakse urejanja kolesarskega prometa v mestnih središčih. Vrednost tega projekta je 277.460 EUR.

vir: pom.-novice / Foto T. Galič

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Slovenija je pred novim arbitražnim sporom. Britansko podjetje Ascent Resources, ki namerava na Petišovskem polju s hidravličnim lomljenjem pridobivati plin, je formalno sprožilo postopke za začetek arbitražne tožbe proti Sloveniji, ker se postopki za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja vlečejo že od leta 2017. Vlagatelji opozarjajo, da so za razvoj projekta do zdaj porabili več kot 50 milijonov evrov.

Nevladna organizacija Friend of the Earth je objavila pismo, ki ga je londonska pravna pisarna Enyo Law, zastopnica podjetja Asscent Resources, 23. julija na vrh slovenske vlade poslala z napovedano tožbo, v njem pa izrazila pripravljenost za nadaljnje pogovore. Pismo so prejeli premier Janez Janša, minister za zunanje zadeve Anže Logar in minister za okolje Andrej Vizjak. 

Ascent Resources v pismu izpostavlja domnevne kršitve investicijskega sporazuma med Veliko Britanijo in Slovenijo ter pogodbe o energetski listini. Navajajo še, da so ta dejanja povzročila občutno škodo investitorjem v Sloveniji, in opozarjajo, da so do zdaj v razvoj Petišovskega polja vložili več kot 50 milijonov evrov. 

Državno odvetništvo RS je z možnostjo, da britansko podjetje lahko vloži zahtevo za arbitražo proti Sloveniji, seznanjeno in opozarja, da to lahko stori šele po poteku trimesečnega roka, v katerem imata stranki možnost spor rešiti po mirni poti. Britansko podjetje lahko arbitražo vloži po 23. oktobru 2020.

Postopki za dovoljenje črpanja plina trajajo že od leta 2017

Črpanje plina v Petišovcih načrtuje britanska družba Ascent Resources skupaj s slovenskim partnerjem podjetjem Geoenergo. Za črpanje plina s hidravličnim lomljenjem družbi predvidevata vrtini PG-10 in PG-11a. Maja leta 2017 so začeli postopek ugotavljanja vpliva na okolje. Leta 2018 je takratni minister Jure Leben odredil notranji nadzor nad delom Agencije RS za okolje (Arso). Nadzor je pokazal, da je v postopkih prihajalo do pritiskov in groženj ter da sta bili kršeni načeli samostojnosti in neodvisnosti organa ter dela uradnih oseb. Zadeva je odnesla tedanjega direktorja Arsa Joška Kneza.

Arso je lani marca sprejel odločitev, da je za črpanje plina v Petišovcih potrebna presoja vplivov na okolje in pridobitev okoljevarstvenega soglasja. Geonerego se je na odločitev pritožil na ministrstvo za okolje, ki je pritožbo zavrnilo. Podjetji sta nato julija lani sprožili upravni spor, upravno sodišče pa je Arsu junija letos pritrdilo. 

Sloveniji med drugim Enyo Law očita tudi prekoračitev rokov v postopku odločanja o zahtevi po presoji vplivov na okolje, izpodbija pa tudi samo odločitev. 

Na škodljivost projekta ponovno opozarjajo tudi nevladniki

Nevladni organizaciji Umanotera in Focus poudarjata, da se je Slovenija znašla v primežu mehanizma reševanja sporov med vlagatelji in državo (t. i. mehanizem ISDS), ki ruši zakonodajno avtonomnost države. Omenjeni mehanizem mednarodnim podjetjem podeljuje obsežne pravice, po katerih lahko tuji investitorji tožijo državo za izgubo dobička. 

"Slovenija bi morala nemudoma izstopiti od vseh sporazumov o prosti trgovini ali drugih mednarodnih pogodb, ki vključujejo kontroverzen mehanizem ISDS ali njegove reformirane oblike. Le tako bo Slovenija lahko izvajala lastno zakonodajo in varovala okolje ter njene prebivalce, ne da bi ji pri tem grozile večmilijonske tožbe na posebnih arbitražnih tribunalih," opozarja Andrej Gnezda iz Umanotere.

Okoljevarstveniki pozivajo, da Slovenija ne sme popustiti pritiskom vlagatelja, ki želi mimo slovenskih zakonodajnih predpisov izvajati okolju in zdravju škodljivo dejavnost 'frackinga', ki ima zelo nevarne vplive na lokalno okolje, pitno vodo in zdravje ljudi. Številne evropske države, vključno z Irsko, Francijo in Bolgarijo, so ga v celoti prepovedale. 

Slovensko vlado zato pozivajo, naj ne popusti pritisku podjetja. Prav tako apelirajo na slovenske vladne predstavnike v Bruslju, da se naj aktivno zavzamejo za spremembo Pogodbe o energetski listini, ki prav tako vsebuje sporni mehanizem. 

"Slovenska vlada se mora pritisku mednarodnega podjetja upreti, saj ne sme sprejeti, da bi nas izvajanje lastne zakonodaje stalo zelene Slovenije ali milijonov davkoplačevalskih sredstev. S tem bi lahko odprli vrata številnim mednarodnim podjetjem, da nas tožijo samo zato, ker izvajamo svoje zakone in predpise," še opozarja Gnezda.

Britanci predlagajo pogovor

Vlagatelji napovedane tožbe so v pismu zapisali, da so spor pripravljeni reševati s pogovori na visoki vladni ravni. "Iskreno upamo, da je mogoče najti prijateljsko rešitev za obstoječi spor, in bomo pozdravili vse konstruktivne predloge, ki bi jih morda imeli," še dodajajo.  

vir: 24ur.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V 8. krogu 2. SNL sta se v Lendavi pomerili ekipi Nafte in Brežic. Tekmo so dobili gostje z 2:1 in Nafti prizadejali prvi poraz v tej sezoni.
Nafta 1903 - Brežice Terme Čatež 1:2 (1:1)

0:1 - Predanič (16.min), 1:1 - Haljeta (45.min), 1:2 - Sokler (85.min - 11m)

Nafta: Raduha, Körmendi, R. Pirtovšek, Židan, Meshack, Oštrek, Paku (od 66. Szabó), Bolla, Haljeta, Novinič in Bizjak (od 70. Vinko).

Brežice: Kruljac, Hasan, Lipec, Sokler, Jurečič (od 58. Judež), Martić, Pajaziti (od 66. Rešetič), Božič, Predanič (od 77. Drugovič), Sivonjić in Felja.

Glavni sodnik: Marko Lacković.

Tekmo so bolje začeli domači, ki pa so imeli le terensko premoč, brez izrazitih priložnosti. Gostje so zapretili v 14. minuti preko hitrega protinapada, domači so storili neumen prekršek na robu kazenskega prostora in gostom podarili prosti strel. Udarec iz prostega strela je Raduha z lepo parado izbil v kot. Podobno naivno so domači izpadli le dve minuti kasneje, le da so gostje takrat preko Predaniča zadeli za vodstvo. Domači so nato močno pritisnili, si preko Bizjaka, Haljete, Židana in Meshacka pripravili lepe priložnosti, a niso zadeli. Izenačiti jim je uspelo tik pred zadnjim žvižgom Lackovića v prvem polčasu - takrat je lepo globinsko podajo prejel Haljeta, pobegnil gostujoči obrambi in zadel za izenačenje. V drugem polčasu podobna igra, le da domačim ni uspelo zadeti. Kazen je sledila v 85. minuti, ko so gostje preko Soklerja, ki je uspešno izvedel enajstmetrovko, zadeli za vodstvo in rezultat obdržali do konca obračuna. Nafta je tako klonila prvič v tej sezoni. Nafta v naslednjem krogu v soboto gostuje pri Dobu.
 vir: pomurec.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Spoštovani gostje in obiskovalci stolpa Vinarium! V gričevantem delu Lendave so se pričele trgatve, ki se predvsem ob koncu tedna kažejo v povečanem osebnem prometu na cestah v Lendavskih in Dolgovaških goricah, ki vodijo tudi proti stolpu Vinarium. Naprošamo vas za potrpežljivost in razumevanje! Hkrati vas vabimo, da se v Evropskem tednu mobilnosti poslužujete tudi okolju prijaznih oblik in se tako na primer proti stolpu odpravite peš, pri čemer vam je lahko v pomoč naslednja legenda:

vir_vinarium-lendava

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Na območju med Mursko Soboto in Lendavo so vedno večje potrebe po električni energiji, daljnovoda pa še vedno niso začeli graditi. Pod vprašajem bi bil lahko tudi obstoj Lekovega obrata v Lendavi

Pomurje je v zadnjih letih doseglo velik gospodarski napredek, inovativnim domačim podjetjem so se pridružile številne proizvodnje tujih investitorjev, razvija se turizem, obeti za prihodnost so na prvi pogled dobri. A pri tem obstaja težava, zaradi katere je ogrožen nadaljnji razvoj regije. Elektroenergetska infrastruktura namreč nikoli ni ustrezno sledila omenjenemu razvoju, kar ponekod že povzroča težave, ki bi lahko v letih pred nami dobile kritične razsežnosti. Glavni razlog tiči v nezgrajenem 110-kilovoltnem daljnovodu od Murske Sobote do Lendave. Načrti za gradnjo daljnovoda so stari že več kot desetletje, do njihove uresničitve doslej ni prišlo zaradi različnih razlogov, tako zaradi neaktivnosti nekaterih pristojnih državnih institucij kot zapletov v zvezi s pridobivanjem potrebnih zemljišč. Na navedeni osi ob pomurski avtocesti so v preteklih letih zgradili številne industrijske obrate, tu občine vzpostavljajo poslovne cone, ki imajo velik potencial za razvoj, a trenutna elektroenergetska infrastruktura za naraščajoče potrebe ne zadošča. Zgrajena je bila v časih, ko je bilo to še povsem ruralno območje, majhne vasi, obkrožene z njivami. Na omrežje, zgrajeno za potrebe oskrbe vaških gospodinjstev in ulične razsvetljave, pa se je torej v preteklih letih priklopila industrija, zato je nujna gradnja daljnovoda in razdelilno-transformatorske postaje (RTP) v Dobrovniku. Projekt je na vladnem seznamu prioritetnih investicij za okrevanje gospodarstva po epidemiji, zato predstavniki lokalnega gospodarstva in politike upajo, da se bo gradnja čim prej začela.

Že danes nihanja in izpadi

»Obstoječe elektro omrežje na tem območju je kot živčevje, bolj se odmikamo od Murske Sobote ali Lendave, slabša je električna moč, zato včasih prihaja do velikih nihanj v napetosti. Težave z napetostjo so tudi pri Bukovniškem jezeru, ki je pomembno zaradi turizma. Daljnovod moramo nujno zgraditi, saj gospodarstvo v občini potrebuje vedno več energije. Če tega ne storimo, bomo imeli težave z razvojem naše kmetijsko-poslovne cone. Potrebe so že danes večje od zmogljivosti omrežja,« pravi župan Občine Dobrovnik Marjan Kardinar. Kot pojasnjuje, bo načrtovana RTP v njihovi občini umeščena ob potoku Ledava, na meji z občino Turnišče.

Daljnovod ključen za obstoj Leka v Lendavi

Obstoječe stanje je še posebej skrb vzbujajoče zaradi Lekovega obrata v Lendavi, v lasti švicarske korporacije Novartis. Tam poteka občutljiva proizvodnja antiinfektivov, poleg je tudi Novartisov globalni pakirni center za zdravila v trdni obliki, ki jih od tam pošiljajo na številne tuje trge. V obeh enotah je skupno 680 zaposlenih. Za obe dejavnosti je zanesljiva oskrba z elektriko ključnega pomena, zato je lahko prihodnost Leka v Lendavi celo pod vprašajem.

Do Lendave danes namreč vodi samo en 110-kilovoltni daljnovod iz Ljutomera, na katerega se mora zanašati vsa industrija v mestu. A tovrstna oskrba ni zanesljiva, poudarjajo v Leku. »V primeru motenj se tudi na naši lokaciji soočamo z velikimi težavami. Izpadi električne energije lahko privedejo celo do ustavitve proizvodnih linij in s tem večjih stroškov.« Stroškovna učinkovitost in visoka produktivnost pa bosta med poglavitnimi dejavniki pri odločanju o morebitnem nadaljnjem razvoju obrata v Lendavi, pri tem so njihove zmogljivosti za proizvodnjo kalijevega klavulanata, ključne sestavine enega najpomembnejših Lekovih izdelkov Amoksiklava, že več let polno zasedene. Zakupljena moč obrata je 9,6 megavata, takšni končni porabi se približajo v poletnih mesecih, ko porabijo več energije za hlajenje objektov in procesov.

Proizvodnja brez varovalne mreže

V RTP v Murski Soboti se danes stekata dva 110-kilovoltna daljnovoda iz RTP Radenci in RTP Ljutomer. Če bi se kar koli zgodilo na katerem od omenjenih daljnovodov, je možno nemoteno oskrbo z elektriko zagotoviti s pomočjo drugega daljnovoda. Lendava takšne varovalke nima, zato bi bila morebitna poškodba daljnovoda med Ljutomerom in Lendavo velik udarec za industrijo v mestu. V Leku poudarjajo, da je gradnja daljnovoda med Mursko Soboto in Lendavo ključnega pomena za obstoj in nadaljnji razvoj lendavskega obrata. »S to investicijo bi se zaključila oskrbna zanka, ki bi omogočala napajanje tega območja z električno energijo iz več smeri.« Zanesljiva oskrba z elektriko bo glede na podnebne spremembe v prihodnosti še bolj pomembna, so prepričani v Leku. Tudi lendavski župan Janez Magyar si prizadeva za gradnjo daljnovoda, saj meni, da je treba čim prej zgraditi vso potrebno infrastrukturo, ki je ključna za razvoj gospodarstva v občini. V družbi Elektro Maribor pojasnjujejo, da bi v primeru izpada daljnovoda med Ljutomerom in Lendavo lahko vzpostavili rezervno napajanje po 35-kilovoltnem daljnovodu med RTP Ljutomer in RTP Petišovci, a bi bila s tem njegova zmogljivost polno izkoriščena, zato do gradnje novega daljnovoda obstaja nevarnost, da bi bila v takšnem primeru motena oskrba industrije v Lendavi. Vlada razmišlja tudi o gradnji železniške proge med Beltinci in Lendavo. Najverjetneje bi šlo za elektrificirano železniško progo, kar bi pomenilo tudi gradnjo železniške napajalne postaje. Če bi se torej država projekta dejansko lotila, bi bile čez deset let potrebe po elektriki v Prekmurju še večje.

Uredili razmerja na več kot 1300 parcelah

Elektro Maribor, ki je v večinski lasti države, bo izvedel projekt gradnje 28 kilometrov dolgega daljnovoda med Mursko Soboto in Lendavo, ki ga ocenjujejo na 10,5 milijona evrov. Sredstva bodo zagotovili iz lastnih virov in najetega kredita. Kot pojasnjujejo, je bil za projekt že objavljen državni prostorski načrt, pridobili so tudi okoljevarstveno soglasje, trenutno so v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja. Prav tako so pridobili služnosti ali drugače stvarnopravno uredili zadeve za večino potrebnih zemljišč na območju, ki obsega več kot 1300 parcel. Po pridobitvi gradbenega dovoljenja bodo izvedli potrebna javna naročila. Ob ugodnem razpletu postopkov predvidevajo, da bi gradnjo daljnovoda začeli v drugi polovici leta 2021, gradnjo RTP Dobrovnik pa v letu 2022. Na vprašanje, zakaj se gradnja do danes še ni začela, odgovarjajo diplomatsko, brez omenjanja krivcev. Kot pišejo, je bilo treba izvesti geodetske meritve za pridobitev podatkov v prostoru in geomehanske raziskave o možnostih temeljenja. Za potrebe dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja so morali pridobiti še pozitivna mnenja nosilcev urejanja prostora. »V sklopu tega so bila izvedena obsežna preverjanja vplivov na vodotoke, naravo in kulturno dediščino. Podrobno so se preučili vplivi na plinovodno infrastrukturo, izvedle so se tudi arheološke raziskave z izkopavanji.« Pri tem povedo, da se celoten proces počasi končuje, zato upajo, do bodo prihodnje leto končno zabrneli stroji.

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Začetki Mednarodne likovne kolonije v Lendavi segajo v leto 1973, ko so se v tem panonskem mestu prvič zbrali umetniki z namenom druženja in skupnega ustvarjanja. V prvih letih njenega obstoja so umetniki ustvarjali izključno slikarska dela, sčasoma pa so se pojavljali novejši mediji, s kiparstvom na čelu. Največja sprememba je nastopila leta 2005, ko je organizator kolonije, Galerija-Muzej Lendava, postavil lastno livarno brona. Ta pomemben dogodek je dolgoročno določil profil likovne kolonije: odlivanje v bron.

Simpozij v veliki meri zaznamuje, da umetniki celoten potek odlivanja v bron opravijo v Lendavi. Skulpture nastajajo v starodavni tehniki oblikovanja, in sicer s pomočjo voska, glavna značilnost te tehnike pa je, da model bronastega kipa najprej oblikujejo iz voska. Ta lahko nastaja z neposrednim oblikovanjem, ko je voščeni model obenem tudi izvirnik, ali z razširjeno metodo, po kateri je  izvirnik izdelan iz drugega materiala, najpogosteje iz gline. Iz slednjega izvirnika nato vzamejo negativ kipa, s pomočjo tega pa iz voska oblikujejo model.

Sodelujoči umetniki podarijo organizatorju, Galeriji-Muzeju Lendava, vsaj eno svojo umetnino, ki  so jo ustvarili na koloniji. Ti obvezni primerki iz leta v leto bogatijo stalno razstavo na podstrešju lendavskega gradu, v kateri se je v zadnjih 15 letih na ta način nabralo več kot 120 skulptur, ki so delo 54 umetnikov.

Razstava z naslovom V ognju rojeni prikazuje izbor umetniških del iz te stalne zbirke bronastih skulptur in je nastala ob 15. obletnici simpozija odlivanja v bron. Cilj razstave je širšemu občinstvu predstaviti nastalo zbirko in posredno samo mednarodno likovno kolonijo. Ključnega pomena pri izboru je bilo, da je vsako leto zastopano vsaj z enim umetniškim delom in da zajamemo čim več na koloniji sodelujočih umetnikov. Razstava pokaže, da imajo ustvarjalci – razen tehničnih omejitev – povsem proste roke, saj jih ne omejujejo ne slogovni, ne motivni pogoji. Z omogočanjem popolne umetniške svobode zagotavljamo tudi pestrost zbirke. Lendavska likovna kolonija z odlivanjem v bron ni edinstvena le na državni ravni, saj je tudi v širši regiji le malo likovnih kolonij, v sklopu katerih se ukvarjajo tudi z odlivanjem v bron. Razstava na podstrešju lendavskega gradu je vsako leto bogatejša in velja za unikatno mednarodno zbirko male plastike iz brona. Kljub mednarodnim razsežnostim simpozija udeleženci večinoma prihajajo iz Slovenije in iz Madžarske, kjer veljajo za priznane umetnike.

Četrtek, 17. september, 19.00, Madžarski kulturni center

vir: si21.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V Športnem parku Lendava sta se od 16. ure dalje v 6. krogu 2. slovenske nogometne lige pomerili domača Nafta 1903 in Vitanest Bilje.
Končni izid: 2 : 1 za domače.

Po remiju na novomeškem Portovalu so se v zmagovalne tirnice vrnili tudi Lendavčani. Nafta je na domačem igrišču premagalo Biljence, ki so v Lendavo pripotovali kot drugouvrščena ekipa 2. SNL. Prekmurci so povedli v 19. minuti, Mitja Novinič pa je gostiteljem zagotovil minimalno prednost ob polčasu. V 69. minuti je udaril še Stjepan Oštrek, za nekaj več drame pa je poskrbel Tin Matić, ki je v 79. minuti uspešno izvedel najstrožjo kazen. Izid se v končnici srečanja ni več spremenil.

Postavi
Nafta 1903: Raduha, Körmendi, Pirtovšek, Židan, Ubochioma (Vinko, 75), Oštrek (Zagorec, 88), Paku, Bolla, Haljeta, Novinič, Bizjak (Pozsgai, 92).

Vitanest Bilje: Radikon, Slavec, Perko, Žižmond L., Batič, Humar, Marc (Pušnar, 74), Doplihar (Koron, 74), Matić, Šturm, Breganti (Štrukelj, 61).

Vir: 2SNL

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Iz nedokončane bioplinarne v Lendavi v lasti družbe Bioplin storitve v stečaju, prej pa v rokah Marjana Kolarja, je iztekala smrdljiva črna tekočina, najprej v okolico in na polja, od tam pa v potok Kopica.

Kako dolgo je to trajalo, ni znano, je pa bila o tem minuli petek popoldne obveščena Uprava za zaščito in reševanje, prav tako je medobčinski inšpektorat o dogodku obvestil vse pristojne službe in ribiško družino, te so si nato razmere ogledale na terenu. Stanje si je ogledal tudi predstavnik vodnega gospodarstva, v začetku tedna pa še okoljski inšpektor.

Nekdo snel spojko na vratcih?
Pri iskanju izvora onesnaženja so občinski redarji najprej preverili bioplinarno nekdanje družbe Ecos, ki je povzročila zadnje onesnaženje Kopice junija letos, prav tako Naftino čistilno napravo, nato pa so ugotovili, da je do onesnaženja prišlo domnevno zaradi fizične odstranitve spojke na zapiralu v spodnjem delu fermentorja. Z namenom preprečitve nadaljnjega iztekanja in onesnaženja potoka je pri zajezitvi tekočine posredovala poklicna gasilska enota podjetja Nafta Lendava.
Za katero snov gre, bo pokazala analiza vzorcev, ki jih je odvzel Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Domnevno gre za goščo odloženega digestata, ki so ga v preteklih letih sem vozili iz bioplinarne Ginjevec v Radmožancih. Tudi ta bioplinarna sodi v sklop razpadle skupine Keter Organica.

Odstranitve digestata niso plačali
O tem, da je v bioplinarni odložen digestat, je decembra lani, ko je bila objavljena tudi prva dražba nepremičnega premoženja stečajnega dolžnika po izklicni ceni 397 tisoč evrov, poročal tudi stečajni upravitelj Klemen Kmetič. Kot je navajal, je digestat treba odstraniti, a da v stečajni masi za to ni denarja. Upravitelj je nato pozval ločitvene upnike, naj v ta namen založijo predujem in zagotovijo tudi denar za zavarovanje okolice objekta, ki zaradi razpadajočih objektov in ujetih tekočin pomeni potencialno nevarnost, vendar tega ni bil pripravljen storiti nobeden od upnikov. Kmetič je pozneje v svojih poročilih v zvezi z inšpekcijskim nadzorom zaradi domnevne uporabe bioplinarne za odlaganje digestata tudi navajal, da je glavna težava v tem, da naj bi bili stroški izvedbe ustrezne zaščite izjemno visoki. Toda pomenljivo je, da isti upniki prav zdaj prevzemajo celotno nepremično premoženje stečajnega dolžnika. O tem več v nadaljevanju.

Bioplinarna v rokah dveh
Stečaj družbe Bioplin storitve, ki je formalno lastnica odloženega digestata, je namreč zgolj zavesa pred neko drugo zgodbo, ki se odvija v ozadju, hkrati pa tudi način, da se glavni akterji znebijo preostalih upnikov in otresejo njihovih terjatev. V bistvu gre tudi tukaj za večkrat viden postopek »razdolževanja« propadlega imperija skupine Keter, kar še vedno nadzira Marjan Kolar domnevno ob podpori odvetnika Franca Matoza in njegove žene Nataše Matoz.
Lendavska bioplinska zgodba se lahko začne pri dejstvu, da so bile nepremičnine družbe Bioplin storitve »varovane« z vpisano stavbno pravico za dobo 20 let. Pogodba o tem je bila sklenjena marca 2012 v korist družbe Bioplinarna proizvodnja, prej Keter Organica Bioplinarna. To v bistvu pomeni, da sta z nedokončano lendavsko bioplinarno, ki je formalno vzrok onesnaženja potoka Kopica, povezani dve družbi, ob družbi Bioplin storitve v stečaju še formalno delujoča družba Bioplinarna proizvodnja, katere direktor je Marjan Kolar. Za družbo Bioplinarna proizvodnja je sodišče zaradi neoddanih letnih poročil objavilo julija letos sklep o postopku izbrisa pravnega subjekta iz sodnega registra. Toda pomenljivo je to, da je bil sklep o postopku izbrisa brez likvidacije objavljen že tudi lani in kmalu zatem sodno preklican. Razlog je treba iskati prav v lastništvu in pridobivanju časa. Stečajni dolžnik je torej v ozadju imel tudi »skritega« družabnika.

Upniki ostali praznih rok
Po neuspešni prodaji premoženja stečajnega dolžnika najprej z dražbo in nato zbiranjem ponudb in po tem, ko se je Občina Lendava z izjavo julija letos odrekla predkupni pravici – ponujena likvidacijska vrednost je bila 234 tisoč evrov –, sta ločitvena upnika izrekla pripravljenost, da prevzameta premoženje. Ob tem poudarimo, da stečajni upravitelj sploh ni objavil običajnega poziva ločitvenim in drugim upnikom za prevzem neprodanega premoženja.
Namero o prevzemu nepremičnega premoženja stečajnega dolžnika je sredi avgusta najprej napovedal novi ločitveni upnik, družba Z2 iz Novega mesta, ki se ukvarja z upravljanjem terjatev in poslovnim svetovanjem. Nato je polovico tega premoženja prevzela družba Kastor iz Ljubljane, prav tako ločitveni upnik. Pred Kastorjem so terjatve pripadale družbi Alos, še prej pa Novi KBM. Ločitvena upnika Z2 in Kastor morata v petnajstih dneh po objavi končne razdelitve premoženja na transakcijski račun stečajnega dolžnika skupaj nakazati (zgolj) 96 tisoč evrov. Sklep o končni razdelitvi premoženja je bil objavljen 20. avgusta, prav tako seznam preizkušenih terjatev.
Izlitje in hkrati končevanje stečaja
Stečajni upravitelj Klemen Kmetič je po predhodni prisilni poravnavi stečajni postopek za Bioplin storitve pripeljal do konca brez unovčenja stečajne mase in v manj kot dveh letih. Upnikom je sicer priznal 18,1 milijona evrov, toda glede na izid bodo ostali praznih rok. Tudi Občina Lendava, ki ji je stečajni upravitelj priznal terjatev v višini dobrih 72 tisoč evrov.
Po vsem torej ni mogoče spregledati, da iztekanje oziroma domnevno izpust gošče iz fermentorja bioplinarne sovpada s končevanjem stečajnega postopka in dogovori med stečajnim upraviteljem in ločitvenima upnikoma, ki prevzemata nepremično premoženje.

Kakšne so ugotovitve inšpektorjev

Okoljska inšpektorica je po obvestilu o onesnaženju potoka Kopica zaradi iztekanja snovi iz objektov nedograjenih bioplinarn v obrtno-poslovni coni Lendava 7. septembra opravila kontrolni nadzor. V objektih je od februarja in marca 2018 odložen digestat iz bioplinarn Radmožanci in Boreci družbe Plinprom. Ob močnejšem dežju prihaja do mešanja digestata z meteornimi vodami in prelivanj v okolico, saj imajo, kot je bilo ugotovljeno v predhodnih inšpekcijskih nadzorih, nekateri fermentorji strgano cerado, fermentor, ki leži južno, je v celoti nepokrit, prav tako tudi sredinski večji fermentor na južni strani območja naprave, odprte pa so tudi odprtine talnih rezervoarjev. Inšpektorica je ugotovila, da je posušena snov, s katero je umazano dvorišče med fermentatorji oziroma objekti bioplinarn, ostanek snovi, ki je 4. septembra iztekla iz cevi fermentatorja in tudi iz talnega rezervoarja pred strojnico bioplinarne. Izredni inšpekcijski nadzor pa je pokazal tudi, da inšpekcijski zavezanki, družba Bioplin storitve v stečaju, ter Bioplinarna proizvodnja, imetnica stavbne pravice, in ki sta nastali iz prvotnih investitork, Keter Organica Bioplinarna in Keter Organica bioplin, nista uresničili odločb, s katerima je okoljska inšpekcija prepovedala odvajanje industrijske odpadne vode iz objektov nedograjene bioplinarne. V zvezi z domnevno uporabo objektov nedograjenih bioplinarn brez uporabnih dovoljenj je opravila tudi inšpekcijski nadzor. Gradbeni inšpektor je ugotovil, da se v mešalni jami in končnem zalogovniku nahaja oziroma skladišči gosta tekoča snov, ki ni meteorna voda in ima vonj po pregnitem blatu ter je rjave barve. Z odločbama je prepovedal uporabo objektov. Ker odločba ni bila uresničena, je gradbena inšpekcija obema družbama izdala sklep o dovolitvi izvršbe oziroma začela izvršilna postopka.

vir: vestnik.si / Majda H.

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Anton Balažek, nekdanji župan Občine Lendava, ni zlorabil položaja pri financiranju društva Turistična zveza Lendava vabi. Tožilstvo je ugotovilo, da za to ni dokazov in je odstopilo od pregona.

"Balažek je leta 2014 kot župan in s tem odgovorna oseba za izvrševanje proračuna sprejel program pospeševanje razvoja turizma in s tem neposredno financiranje Turistične zveze Lendava vabi. Vendar pa slednja ni imela statusa društva, ki deluje v javnem interesu, ta status pa bi za neposredno financiranje iz proračuna po zakonu o javnih financah morala imeti.

Baležek je s predstavnikom zveze sklenil tri pogodbe o financiranju, zveza je dobila 47 tisoč evrov, naslednje leto pa še 77 tisoč evrov.

Policisti so sumili, da je od tega zveza v letih 2014 in 2015 pridobila premoženjsko korist v višini 72 tisoč evrov," poroča STA.

Izvedenec finančne stroke je ugotovil, da je Balažek kršil pravilnik o postopkih izvrševanja proračuna in zakona o javnih financah, vendar to ni imelo negativnega učinka na občinski proračun, zveza pa ni pridobila protipravne premoženjske koristi, ker je ves prejeti denar vložila v občinski projekt.

Konec maja 2017 so bile hišne preiskave, sodna preiskava pa se je začela leta 2018.

Kot je Balažek povedal za STA, bo zahteval vpogled v sodni spis in se potem odločil, kako bo ravnal, ker da so mu naredili veliko škode.

"Vesel sem, da je bila preiskava korektna, čeprav je dolgo trajala in je to veliko psihološko breme, ampak potrdilo se je, kar sem trdil, da smo delali zakonito in korektno. Tudi javno naročilo je bilo po ugotovitvah izvedenke korektno. Sem pa malo razočaran, ker je bilo to politično podtikanje in klevetanje mojih nasprotnikov, ampak to so, zgleda, metode, ki so dovoljene," je za STA dodal Balažek.

vir: pomurec.com