Lendava

  • Vdih, spomin, trenutek popolne sreče. Poletni dopoldan, še kot deček pod lugašom sedim z ajtekom, kot smo v naši družini rekli dedku.

    Zelo podrobno in že malo olepšano pripoveduje o njegovih dogodivščinah v Rusiji med drugo svetovno vojno, kjer ga je usoda za tistih nekaj let spremenila v bataljonskega kuharja rdeče armade. Ne preveč idilično, saj je tam pristal po vojaški invaziji rodnih Filovcev. Skozi okno se priklati in pridiši vonj po praženi čebuli. Je tik pred obedom, ki ga je mamika, kot smo klicali babico, odkar pomnim vestno pripravljala vsak dan. Babičina kuhinja je kakor esenca s posebnim mestom v našem bivanju. Z velikim občudovanjem sem jo vsakokrat opazoval in spremljal skoraj vsak njen gib, gesto in besedo, ko je v napol meditativnem, skoraj že zenovskem stanju, opravljala nekaj tako preprostega in osnovnega za življenje, kar je kasneje postala moja življenjska pot in poslanstvo. Hrana.

    Kakšen blagoslov in vesoljna sreča nas je doletela, da lahko podoživljamo trenutke, kot da bi ti bili tukaj in zdaj. In prav to mi vedno znova daje vso energijo vesolja in mi nariše nasmeh na obrazu. Nekateri temu pravijo pripadnost, drugi romantika, tretji, da je Nafta boljša od Mure. Smo del celostne zgodbe, vesolje v vesolju. In če se poigram z besedami, smo veselje v vesolju. Rastemo in se razvijamo, se spreminjamo kot narava, katere del smo. Čas in prostor nas definirata.

    V času, odkar mi je dano to neprecenljivo življenje, pa vse do danes sta se prekmurska narava in okolje drastično spremenila. Potreba po hrani je do skrajnosti uničila rodovitno zemljo z uporabo monokultur in za to potrebovanih pesticidov. Vodni viri si ne bodo opomogli še stoletja. Habitat za avtohtone živalske vrste se krči. Reko Muro poskušamo usmerjati, ne pa se prilagoditi njenim tokovom. Želimo jo kultivirati po meri potrošnje, ne potrebe in sobivanja. In ko razmišljam o možnosti, da bi se priselil nazaj v rodne kraje, se vprašam kakšno vodo bom pil, kakšno hrano gojil in jedel. Kakšen zrak bodo dihali naši otroci? In tukaj zopet ustavim misel. Vdih, spomin, trenutek popolne sreče.

    Optimizem mi daje upanje, da smo sposobni ohraniti verigo življenja. Le ustaviti se moramo kdaj pa kdaj. Pogledati naokoli, se spomniti naših prednikov, se jim zahvaliti. Brez njih nas ne bi bilo. In če gremo še en korak nazaj, nas brez narave, katere del smo, z vzvišenim odnosom do nje in s tem do nas samih, tudi kmalu več ne bo.

    In prav zato se zadnja leta še z večjim veseljem vračam domov. V bistvu nikoli zares nisem zapustil prekmurske ravnice. Tu se skriva nekaj, kar nas hrani, nam daje vse, kar potrebujemo.

    Nisem še srečal človeka, ki ne bi z veliko radostjo in navdušenostjo sprejel Prekmurko ali Prekmurca. Same lepe besede o nas in o naših krajih. Dobri ljudje, dobra hrana, dobra pijača, čuden jezik, ravna zemlja.

    Res smo malo posebni. A ta posebnost ne izvira le iz nas samih in nismo edini. Spoznal sem, da je prekmurska gibanica izpeljanka iz kulinarike prekmurskih judov, ki so kot največja judovska skupnost v slovenskem prostoru pred drugo svetovno vojno živeli v Prekmurju. Bučno olje, ki ga imajo tudi Štajerci, Avstrijci, Hrvati, se po kvaliteti ter okusu razlikuje le za odtenek. Voda, zrak, buča, paradižnik in trta ne poznajo državnih, etičnih in gospodarskih meja, ki smo jih ustvarili  mi, ljudje. So v nas samih. In ko jih bomo podrli, bo svet lepši.

    Edina meja, ki me spremlja, je fizična, naravna, ko potujem domov in prispem do reke Mure, ki definira, deli in poenoti Pomurje. Takrat zadiham drugače, po domače. Takrat se nekaj premakne v meni, kot da bi me začaralo.

    Vdih, spomin, trenutek popolne sreče.

    VIR: Vesnik.si  / Foto : Igor Napast

  • Dijaška skupnost Dvojezična srednje šole Lendava in Leo klub Lendava - Lendva sta organizirala Dobrodelni tek in pohod.

    Prostovoljni prispevki, ki jih bodo zbrali s to in drugimi aktivnostmi, bo Leo kluba Lendava - Lendva namenil za njihovo dobrodelno akcijo. To bo tradicionalno božično obdarovanje otrok iz socialno ogroženih družin z območja Upravne enote Lendava. Kljub nekoliko slabšemu vremenu se je na pot podalo precej pohodnikov in tekačev, ki so se sprehodili ali tekli po Lendavi.

    Udeleženci so se zbrali pri Dvojezični srednji šoli Lendava, kjer so na stojnicah predstavili delo pomurskih Leo klubov in mladinskih organizacij. Predstavili pa so tudi Dvojezično srednjo šolo Lendava. Udeležence je najprej nagovorila Jessica Kustec, predsednica Leo kluba Lendava - Lendva, ki deluje kot podmladek dobrodelne organizacije Lions klub Lendava - Lendva. Povedala je, da je pomembno, da priskočimo na pomoč tistim, ki pomoč potrebujejo in da smo kljub slabemu vremenu pozitivni. Namen pohoda in teka pa je tudi povezovanje med mladimi in medgeneracijsko povezovanja, saj le tako lahko takšne cilje, kot so njihovi, uresničujejo.

    Ravnateljica Dvojezične srednje šole Lendava Silvija Hajdinjak Prendl je povedala, da so se na šoli določili, da bodo delovno soboto namenili promociji zdravja in dobrodelnosti. Zdravje je pomembna vrednota, ki jo postavljamo na vrh vrednot, a temu pogosto posvečamo premalo časa in pozornosti. Dobrodelnost pa je ena od najbolj plemenitih vrednot, ki kaže našo humanost in srčnost. To ni le pomoč drugim z zbiranjem denarja, ampak način življenja, ko pomagaš drugim in v zameno ne pričakuješ ničesar. Dobrodelnost pa so tudi malenkosti, s katerimi drugim polepšamo dan, kot je nasmeh.

    vir vestnik.si

  • V Medvodah se je odvilo državno prvenstvo do 11 in 17 let, na katerem sta bila zelo uspešna Iva Koša in Nikita Pešehonov, ki sta postala državna prvaka v mešanih dvojicah. Med posameznicami je Iva bila druga, potem ko je v finalu izgubila proti Anji Blazina z 21:11, 21:10. Iva in Kaja Litrop sta bili drugi v dvojicah, kakor tudi Nikita in Anel Pahor. Nikita je med posamezniki osvojil tretje mesto.

    V Čakovcu je potekal mednarodni mladinski turnir, na katerem so naši prav tako bili uspešni: Jakob Kiralj je v kategoriji do 13 let bil tretji posamično in v dvojicah skupaj z Žigo Dolerjem. Tija Horvat (U11) je bila tretja v dvojicah skupaj z Madžarko Saro

    Szajki.https://www.tournamentsoftware.com/sport/tournament.aspx?id=46583187-B5D2-42EE-8AC0-3C32C0C49A6D

    VIR: mladost.si

  • V mestnem parku Roža je občina Lendava prvič odprla drsališče, na katerem se bodo lahko mladi in mladi po srcu drsali do 1. marca.

    Tisti, ki so si v Lendavi in okolici zaželeli zimske rekreacije z drsalkami, so se doslej morali odpraviti v Mursko Soboto ali na kako drugi drsališče v okoliških mestih. Letos pa so se odločili, da bodo drsališče in izposojo drsalk omogočili tudi v Lendavi. Ob drsališču je v lesenih hiškah še ponudba napitkov, od čaja za otroke pa do kuhanega vina za odrasle. Tako so ob mnogih dogodkih v decembru v lendavski občini poskrbeli tudi za rekreativno druženje in zabavo otrok na prostem.

    Drsališče je odprl župan občine Lendava Janez Magyar skupaj z otroci, ki so ga prvi preizkusili. Najprej jih je bilo na drsališču le nekaj, potem pa je že skoraj bilo premalo prostora za vse. Pridružilo se jim je tudi nekaj odraslih.

    Drsanje in izposoja drsalk sta za občane občine Lendava brezplačna. Od ponedeljka do četrtka je drsališče odprta od 13. do 20. ure, v petek od 13. do 22. ure, ob sobotah, praznikih in med šolskimi počitnicami med 10. in 22. uro, v nedeljo pa med 10. in 20. uro.

    Drsališče je na površini 130 kvadratnih metrov in je na umetni masi, kar je svetovna novost tega stoletja. Ta zelo dobro posnema lastnosti pravega ledu, je cenejša za postavitev in enostavnejša za vzdrževanje. Še posebej je primerna za manjše otroke in drsalce začetnike, tisti, ki si želijo hitrejše in zahtevnejše drsanje, pa se bodo morali odpraviti na kakšno drsališče z ledom.

    vir: vestnik.si / Jože G.

  • Lendavska občina je Nogometnemu društvu Lendava 1903 podelila brezplačno stavbno pravico za 6.200 kvadratnih metrov veliko zemljišče nedaleč od poslopja Dvojezične srednje šole Lendava. Stavbna pravica je bila podeljena za 20 let, rok pa je začel teči s podpisom pogodbe.
    To sta 13. februarja podpisala župan Anton Balažek in zastopnik društva Gabor Vegh. Društvo bo zgradilo dve manjši nogometni igrišči (65 x 50 metrov ter 55 x 35 metrov) z umetno travo, s prenehanjem stavbne pravice pa bodo občini ostale vse nepremičnine, zgrajene na zemljišču, in oprema.

  • Lastniki počitniških hiš bodo morali ob nadomestilu za stavbno zemljišče plačevati še pavšalno turistično takso po ležišču v počitniški hiši.
    Zakon o spodbujanju razvoja turizma turistični taksi dodaja promocijsko takso. Občine bodo četrtino zbrane takse morale nakazati državni agenciji.

  • Sporna bioplinarna bo tokrat naprodaj za 600.000 evrov, stečajni upravitelj ima resnega kupca.

    Murskosoboško okrožno sodišče je danes objavilo sklep o uvedbi stečajnega postopka nad družbo Ecos Center – okoljske storitve, d. o. o. Družba v lasti družine Jožefa Pavlinjeka je bila tista, ki je po začetku stečaja družbe Ecos – storitve pri varovanju okolja (tudi ta je bila v lasti Pavlinjekovih) vzela v najem Ecosovo Bioplinarno Lendava in jo nekaj časa še upravljala.
     
    Ecos Center je bioplinarno ustavil

    Toda zaradi nakopičenih finančnih težav, zaradi nepravilnosti v poslovanju in delovanju bioplinarne in na koncu zaradi nedovoljene predelave odpadkov iz Hrvaške, ki je zaradi smradu med okoliškim prebivalstvom dvignilo pravi revolt, je Ecos Center bioplinarno ustavil in ta je zdaj v vedno slabšem stanju. Ecos Center bi po ustavitvi moral poskrbeti za odstranitev preostalega digestata iz fermentorjev, vendar tega vse do zdaj ni storil, družba pa je brez premoženja.
     
    Resen kupec za bioplinarno
    Stečajni upravitelj družbe Ecos Matjaž Nanut je sporno bioplinarno v stečajnem postopku poskušal prodati že trikrat, a neuspešno. Nazadnje so hoteli vse premoženje Ecosa v stečaju prenesti na ločitveno upnico Raiffeisen - Landesbank Steiermark, a ta premoženja v naravi ni hotela prevzeti. Zdaj pa je stečajni upravitelj očitno našel resnega kupca za bioplinarno, vendar za veliko nižjo ceno od ocenjene vrednosti – kupec ponuja 600.000 evrov, ocenjena likvidacijska vrednost bioplinarne pa je 3,7 milijona evrov.

    A sodišče se s ponujeno ceno strinja in je od Raiffeisen banke kot ločitvene upnice že zahtevalo mnenje o nameravani prodaji. Če banka ne bo nasprotovala prodaji bioplinarne po takšni ceni, bo kmalu objavljena javna dražba z izhodiščno ceno 600.000 evrov. Kdo je skrivnostni kupec, ki se zanima za bioplinarno v nezavidljivo slabem stanju in z bremenom 21.000 kubičnih metrov trohnečega digestata v ustavljenih fermentorjih, nam v pisarni stečajnega upravitelja še niso bili pripravljeni povedati.

    VIR: delo.si

  • Te dni je murskosoboško okrožno sodišče največjo ločitveno upnico družbe Ecos, Raiffeisen banko, pozvalo, da pove, ali se strinja s prodajo Bioplinarne Lendava v stečajnem postopku Ecosa na dražbi po ocenjeni izhodiščni ceni 5,28 milijona evrov. Toda poziv je zgolj formalnost, saj je banka stečajnemu upravitelju Matjažu Nanutu neuradno že dala soglasje za dražbo. Ta naj bi bila že konec aprila.

  • Lendavska občina finančni upravi sporoča, naj zavrača pritožbe zaradi plačila davka za nezazidana stavbna zemljišča
    Murskosoboški finančni urad je julija izdal 6672 odločb o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) v lendavski občini (209 odločb je bilo izdanih pravnim osebam) in prejel 152 pritožb zoper njih od fizičnih in 20 od pravnih oseb. Skupaj so se torej zavezanci pritožili zoper 2,5 odstotka izdanih odločb, največ se jih je nanašalo na odmero nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča.

    Rešili 32 pritožb od 172
    Omenjeno nadomestilo je tudi najbolj razburilo lastnike zemljišč v lendavski občini, saj je bilo odmerjeno prvič. Iz finančne uprave so nam sporočili, da med razlogi za pritožbe prevladujejo navedbe, da na teh zemljiščih ni možna gradnja, saj niso opremljena s komunalno infrastrukturo, da je teren neraven, da gre za plazenje tal, da uporabljajo ta zemljišča za kmetijske namene in na njih ne nameravajo oziroma ne morejo graditi.

    "Do zdaj je rešenih 32 pritožb, od tega enajst pravnih in 21 fizičnih oseb. Vsem rešenim pritožbam je bilo ugodeno in so bile izdane nadomestne odločbe," so odgovorili iz finančne uprave, nadomestne odločbe pa so bile izdane predvsem zaradi spremembe lastništva nepremičnine. Preostale pritožbe so še v obravnavi, s tem, da je lendavska občina do zdaj poslala opredelitev za 106 zavezancev, od tega je za 32 pritožb predlagala ugodno rešitev, 74 pritožbam, ki se v glavnem nanašajo na nezazidana stavbna zemljišča, pa naj se ne bi ugodilo. Za 66 zavezancev finančni urad še čaka mnenje občine.

    "Z mnenjem občine bomo zavezance, ki jim ni bilo ugodeno, seznanili, in če bodo vztrajali pri pritožbi, bomo pritožbe odstopili drugi stopnji," so še pojasnili v finančni upravi.

    Sporna nezazidana zemljišča
    Največji kamen spotike je torej odmera občinskega davka za nezazidana stavbna zemljišča, ki ga v lendavski občini doslej niso imeli. Lendavski občinski svet je junija lani sprejel sklep o izvajanju odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, po katerem soglaša s tem, da se dosedanja praksa neodmere in neplačila nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče fizičnim osebam zaradi visoke stopnje brezposelnosti nadaljuje tudi v letu 2018, čeprav je odlok o nadomestilu, sprejet leta 2017, v skladu z veljavnim zakonom o stavbnih zemljiščih predvideval odmero NUSZ tudi za nezazidana stavbna zemljišča. S tem se je občina odrekla prihodku v višini približno 70 tisoč evrov.

    Zakaj občinski svet letos ni odločal na podoben način za letošnjo odmero? "S tem, ko je občina v letu 2019 izvršila odmero NUSZ za nezazidana stavbna zemljišča, je ravnala odgovorno in v skladu s področnim zakonom in občinskim odlokom. Kar bo občina v letošnjem letu lahko naredila, je, da bo zdaj, ko so znani vsi elementi odmere nezazidanih stavbnih zemljišč za leto 2019 (napake, nepravilnosti v bazi podatkov, vrednost točke ipd.), analizirala stanje in bazo podatkov za odmero leta 2020 popravila in posodobila. O spremembi vrednosti točke pa odloča občinski svet," so nam pojasnili v lendavski občinski upravi. Prav tako so poudarili, da je drugačno odločitev, kot velevata zakon in odlok, občinski svet sprejel samo za leto 2018, čeprav je tak sklep po mnenju zdajšnjega vodstva občine vprašljiv z vidika zakonitosti.

    Nezazidana stavbna zemljišča v lendavski občini doslej sploh niso bila obremenjena s prispevkom
    "Razlog, da odmera nezazidanih stavbnih zemljišč v letu 2018 ni bila izvedena, pa ni samo visoka stopnja brezposelnosti, temveč tudi dejstvo, da v letu 2018 baza podatkov za odmero NUSZ za nezazidana stavbna zemljišča ni bila pripravljena v takšni obliki, da bi omogočala izvedbo odmere in izdajo odločb. Zakon o stavbnih zemljiščih tudi ne predvideva splošne oprostitve posameznih kategorij odmernih predmetov na podlagi socialnih kazalnikov. Ti se določajo po preučitvi posamičnih primerov. Vse navedeno je razlog, da vodstvo občine občinskemu svetu ni predlagalo neodmere NUSZ za nezazidana stavbna zemljišča za leto 2019," so nam še sporočili iz lendavske občinske uprave.

    VIR vecer.com Majda H.

  • Festival Vinarium, ki poteka konec avgusta in v začetku septembra, združuje že tradicionalne lendavske prireditve, med katerimi je najbolj odmevna etno-kulinarična prireditev Bogračfest, ki v Lendavo vsako leto privabi na tisoče obiskovalcev iz Slovenije kot tudi iz tujine. S pestrim programom obiskovalca pritegne tradicionalna Lendavska trgatev, ki zajema povorko s predstavitvijo domačih običajev. Prireditve v sklopu Festivala Vinarium spremlja bogata kulinarična ponudba začinjena z odličnimi lendavskimi vini, ki se zvečer konča z glasbeno-zabavnim programom. Z mladinskim programom obogaten Festival Vinarium je zelo zanimiv tudi za najmlajše obiskovalce. Dodatna popestritev v času festivala je tudi koncertno dogajanje.

    FESTIVAL VINARIUM: od 17. avgusta do 9. septembra 2018

    Dnevi odprtih vinotočev in Dan laškega rizlinga, vinsko-turistična cesta Kulinarična ulica in vinski vrt, Mlinska ulica

    Bogračfest 2018: 25. avgust, staro mestno jedro

    39. Lendavska trgatev: 1. september, staro mestno jedro

    Programski zvezek Festivala Vinarium 2018:

    http://www.lendava-lendva.si/dogodki/festivalvinarium

  • Zaradi odvzema koncesije pritožba Save Turizem. Do četrtka imeli možnost pritožbe še na upravno sodišče, a dali besedo, da tega ne bodo storili

    Občina je 27. julija odvzela koncesijo za opravljanje storitev fizioterapije Savi Turizem potem, ko je ta izgubila možnost opravljanja tega v Termah Lendava zaradi prodaje madžarskemu kupcu. Sava Turizem se je na to odločitev pritožila, vendar so bile njene pritožbe zavrnjene kot neutemeljene. Zdaj je imela možnost, da se do danes, 8. oktobra, pritoži na Upravno sodišče.

    Tega ne bo storila, je bilo rečeno na sredini seji občinskega sveta, saj je župan Janez Magyar v osebnem pogovoru s predsednikom nadzornega sveta Save Turizem dosegel zagotovilo tega, da v kolikor bo občina javnemu zavodu Zdravstveni dom Lendava podelila izvajanje fizioterapije kot trajno osnovno dejavnost, ne bo sprožila nadaljnjih sodnih postopkov.

    Zdravstveni dom bi te storitve še naprej izvajal nekaj časa v objektu term in s tamkajšnjo opremo, je povedala direktorica zdravstvenega doma Olga Požgai Horvat, dokler sami ne bi zagotovili pogojev za izvajanje dejavnosti. Prav tako bodo v primeru, da ne bo novih pritožb dozdajšnjega imetnika koncesije, iskali rešitve za zagotovitev potrebnega kadra.

    Sava Turizem je torej v tem času še naprej opravljala na osnovi podeljene koncesije fizioterapevtske storitve za bolnike z območja lendavske upravne enote v Moravskih Toplicah.

    vir: vestnik.si

  • 21. marca 2018, je v Gledališki in koncertni dvorani Lendava potekala premiera baletne predstave "Rdeča kapica" v izvedbi baletnega oddelka Glasbene šole Lendava.
    Predstava je potekala v dveh dejanjih.

  • Aleš Šteger je nepreklicno odstopil kot vodja programskega sveta za pripravo kandidature Lendave za EPK 2025. V pismu, ki ga je datiral z 31. decembrom 2018 in ga poslal županu Janezu Magyarju in občinskemu svetu, navaja, da je odstopil iz osebnih razlogov.

    V petek, 11. januarja, pa je svoj umik iz programskega sveta napovedal še Mitja Čander, idejni vodja projekta in svetovalec donedavnega župana Antona Balažka. Oba ključna človeka projekta z izkušnjami pri organizaciji EPK v Mariboru sta torej odstopila prav v času, ko je treba pripraviti prijavo kandidature. To je namreč treba oddati letos ali najpozneje v začetku leta 2020. Lendavska občina se je na projekt Lendava EPK 2025 pripravljala že od aprila 2016, pomembno podporo pa ji je lani izrekla tudi celotna regija. Svet pomurske razvojne regije je namreč projekt sredi lanskega leta potrdil kot prioritetni regijski kulturno-turistični projekt in v programski svet imenoval svojega predstavnika, podprli pa sta ga tudi obe regiji sosednjih držav.

    Magyar podpiral, a bil kritičen
    Zdi se, da je odstop programskega vodje lendavskega župana ujel nepripravljenega na to možnost. Znano je, da je Magyar v svojem predvolilnem programu projekt EPK zagovarjal, a hkrati izražal pomisleke glede obsežne infrastrukture in vlaganj v objekte, ki so jih načrtovali v sklopu priprav na EPK, bil pa je tudi kritičen do finančnih okvirov.

    Magyar odstopov Čandra in Štegra ni komentiral, zagotovil pa nam je, da bodo na izpraznjeni mesti »s konsenzom imenovani najbolj kompetentni ljudje«. O imenih ni želel govoriti, prav tako ni ne zanikal niti potrdil informacije, ki se je razširila v nekaterih krogih, da naj bi pomembno vlogo v lendavski kulturi spet dobila Tanja Šimonka, nekdanja direktorica Zavoda za kulturo in promocijo Lendava. V okviru tega zavoda je na začetku z bogatim programom uspešno deloval tudi lendavski kulturni dom, Šimonkova in Balažek pa sta se zaradi dlje trajajočih nesoglasij glede načina vodenja zavoda dokončno razšla leta 2015. Ob tem še spomnimo, da je Šimonkova pred osmimi leti kandidirala za položaj programskega direktorja zavoda Maribor 2012 za izvedbo EPK, vendar je potem ta položaj zasedel Čander.

    Programski svet brez razprave
    Magyar je torej poudaril, da bo pri imenovanju novih ljudi v programski svet pomemben konsenz, česar Balažek ob njegovem formiranju ni iskal. Poziv za zbiranje predlogov za imenovanje članov programskega sveta za EPK je bil objavljen avgusta, člane pa je občinski svet potrdil oktobra 2017, ne da bi imel možnost razpravljati o imenih. Balažek je takrat svetnike seznanil, da je kljub pozivu prejel zelo malo predlogov, v potrditev pa jim je predlagal Aleša Štegra, Dejana Süča, Dubravka Baumgartnerja, Sabino Šinko in Melito Kontrec. Sedmega člana naj bi imenovali preostali člani sami. Ob tem ožjem programskem svetu pa naj bi deloval še projektni svet v širši sestavi s petnajstimi člani. Vodenje tega je prevzel Balažek, vanj pa so bili vključeni še direktorji javnih zavodov, predstavniki madžarske narodnosti, romske skupnosti in hrvaškega kulturnega društva. Ne toliko sestava programskega sveta, ampak način, kako je bil ta imenovan, je potem zelo negativno odmeval v javnosti, nekateri pa so že takrat opozarjali na tveganje, povezano prav z vključevanjem zunanjih svetovalcev zaradi možnosti njihovega odhoda, ker da razmišljajo in ravnajo tržno.

    Z umikom dali priložnost drugim
    Če kdo, je Süč edini v Lendavi, ki po odstopu Štegra natančno pozna dosedanje delo projektnega sveta, menijo nekateri poznavalci, in bi torej lahko povezal pretrgane niti. »O odstopni izjavi gospoda Štegra sem sam žal izvedel iz medijev, tako da ne vem, kdaj jo je dal, in tudi sicer dvomim, da je bila razlog odstopa medijska izpostavljenost moje zaposlitve v KKC Lendava. Verjamem pa, da je gospod Šteger odločitev temeljito premislil in ima tehtne razloge za odstop,« je Süč povedal za naš medij. Na vprašanje, ali bi bil kljub vsemu pripravljen prevzeti vodenje programskega sveta, če bi ga za to zaprosili, pa je odgovoril, da je kandidaturo ustvarjalo do sedaj kar nekaj kakovostnih kadrov, da so bili rezultati tega dela vidni tudi širši javnosti in imeli pozitivne učinke v družbi. »Bolj kot odstop Štegra me skrbi negativna klima v družbi, ki se ustvarja že vse od konca lokalnih volitev. O konkretnih potezah je v tem trenutku nemogoče govoriti, saj na temo projekta kandidature nisem imel nobenega razgovora od zaključka lokalnih volitev. Bi pa želel poudariti, da sam še naprej verjamem v projekt kandidature za evropsko prestolnico kulture leta 2025 in da je Lendava lahko uspešna pri tem,« je še dejal.

    Šteger pa je za lendavski spletni medij izjavil, da je s položaja predsednika programskega sveta odstopil, ko mu je poteklo pogodbeno razmerje z lendavsko občino. Bil je tudi jasen, da proces kandidature za EPK ni le kulturno-umetniški, ampak v prvi vrsti politični projekt. Brez timskega dela in podpore nedeljene politične strukture, je poudaril, tega namreč ni mogoče izvesti. »Zato je prav, da ima novoizvoljeno vodstvo vse možnosti, da se do projekta kandidature na novo opredeli in nastopi z ljudmi, ki jim zaupa, s svojim timom. To je nekaj povsem normalnega, del določene politične kulture, enako kot moj odstop,« je še zapisal.

    Zaradi podobnih razlogov kot Šteger je po lastnih navedbah odstopil tudi Čander. Odstopil pa je tudi zato, ker ga novi župan po izvolitvi še ni poklical. »Ker nisem dobil klica ali povabila na sestanek, sem sklepal, da si župan želi sodelovati z drugimi ljudmi pri pripravi kandidature, pri čemer ga nisem želel ovirati,« je še navedel v svoji izjavi.

    VIR: Vestink.si / Majda H. / Foto Tit K

  • Galerija-Muzej Lendava se poteguje za naslov najboljšega slovanskega muzeja in najboljšega slovanskega naravnega in kulturnega spomenika.
    Minuli teden sta se v Lendavi mudila dva člana žirije za nagrado Živa 2019, ki sta si med drugim ogledala lendavski grad, prostore Muzeja dežnikarstva in meščanstva na Glavni ulici ter sinagogo.

    Za nagrado Živa, poimenovano po slovanski boginji Živi, se letos poteguje 26 muzejev iz več slovanskih držav. Lanskemu zmagovalcu, Muzeju emigracij v mestu Gdynia na Poljskem, so prvič v zgodovini podeljevanja nagrade namenili tudi finančno nagrado v višini 3.000 evrov.

    V boj trije slovenski muzeji
    V igri za naziv najboljšega slovanskega muzeja ter najboljšega slovanskega kulturnega in naravnega spomenika sta v Sloveniji še dve ustanovi, in sicer Mednarodni grafični likovni center (MGLC) iz Ljubljane ter Posavski muzej Brežice. Kljub močni konkurenci pa direktor Galerije-Muzeja Lendava ostaja optimističen:

    “Za omenjeni naziv se potegujemo po priporočilu slovenskih žirantov, ki so v preteklosti že bili naši obiskovalci, naše delo poznajo in vedo, da smo v Sloveniji prepoznaven muzej. Ti so torej dejali, da bi bilo dobro, če bi se na takšen izbor prijavili tudi mi, kar smo tudi storili,” razlaga Dubravko Baumgartner, direktor Galerije-Muzeja Lendava.

    Medtem ko bodo slovenski žiranti ocenjevali ustanove v tujini, bosta slovenske kandidate ocenila žiranta Gordan Nikolov iz Makedonije in Pavel Douša iz Češke. Kot pojasnjujejo v vodstvu lendavske Galerije-Muzeja, je prvi direktor Nacionalnega muzeja v Skopju, drugi pa direktor Muzeja agrokulture, približno 50 kilometrov oddaljenega od češke prestolnice.

    Za naš zavod to že sedaj pomeni veliko, v primeru imenovanja, razglasitev bo namreč letos potekala v Črni gori, natančneje v Kotorju, pa bi to vsekakor pomenilo največ kar lahko. Mi se trudimo, kolikor se le da. Imenovanje bi za nas pomenilo neke vrste priznanje, vse pa je seveda v rokah žirantov,” zaključi Baumgartner.

    VIR: sobotainfo.com

  • Zaposlitev najprej za osem delavcev. Pričakovanja glede zasedenosti in prihodkov so realna tudi pri lastniku. Prag rentabilnosti je nizek zaradi racionalne izvedbe obnove.

    Urška Filipič, ki ji je Sandi Brezovnik, kupec lendavskega hotela Elizabeta, zaupal njegovo vodenje, je napovedala, da bodo obnovljeni hotel z novim imenom Cubis zagotovo odprli oktobra. Otvoritev hotela so sprva načrtovali za konec avgusta, torej pred tradicionalnimi prireditvami v Lendavi, vendar so se potem skupaj z investitorjem odločili za celovito obnovo in da bodo dela opravili z domačimi izvajalci, kar pa je porušilo načrte tudi glede otvoritve napovedane za september.

    Ob  domačnosti, ki jo želijo spet pripeljati v hotel, je ta zdaj urejen po meri potreb poslovnega sveta. "Lendava ima veliko manjših a zelo uspešnih podjetij, o katerih se po mojem mnenju tudi premalo govori, ti pa imajo številne poslovne partnerje, tudi tuje ali celo tuje lastnike. Kot vem ti zdaj iščejo prenočišča vse naokrog, zato smo se odločili za koncept mestnega hotela, kar je tudi po svojem zunanjem videzu," je povedala sogovornica. Zato bodo gostom, ki bodo prihajali v glavnem le za nekaj dni, ponudili predvsem dobre možnosti za informacijsko povezavo, pa tudi, tako Filipičeva, dobro vzmetnico, da se bodo naspali, in za prebujanje dobro jutranjo kavo. Prav zaradi takšne usmeritve so pri načrtovanju obnove hotela opustili prvotno namero, da bi imeli wellness, in namesto tega za poslovna srečevanja uredili sejno sobo.

    Na razpis za prosta delovna mesta, ki jih bo najprej osem, so prejeli dovolj prijav oziroma bodo lahko med prijavljenimi celo izbirali. Pozneje bodo število zaposlenih povečevali, odvisno tudi od tega, kako bo hotel zaživel. "Zaenkrat nimamo prevelikih ciljev, realna pričakovanja glede zasedenosti in prihodkov pa ima tudi gospod Brezovnik. Prag rentabilnosti je kar nizek, to pa tudi zaradi racionalne izvedbe obnove. Zelo smo pazili na stroške, veliko dela pa smo opravili sami," je povedala Filipičeva.  Obnova hotela  je bila izvedena pod okriljem njenega podjetja, ki  je registrirano kot s. p. ,hotel pa bodo vodili po principu družinskega hotela.

    VIR: Vecer.com / Majda Horvat

  • V poslovni in industrijski coni v Lendavi bo podjetje Ilirija d.o.o. zgradilo visokoregalno skladišče.
    Slovensko podjetje Ilirija d.o.o., ki deluje že več kot 100 let, bo v Lendavi zgradilo šest tisoč kvadratnih metrov veliko visokoregalno skladišče.

    Dela že potekajo
    Kot so zapisali na uradni spletni strani občine Lendava, so z zemeljskimi deli za nov distribucijski center že pričeli.

    Vrednost investicije in nova delovna mesta
    Kot so v zapisu še poudarili, je vrednost investicije kar pet milijonov. Za lokalno okolje bo to velik doprinos, saj bo skladišče prineslo tudi nove zaposlitve.

    Zaključek gradnje je predviden do konca julija 2022.

    vir: sta

  • »V življenju so pomembnejše tiste stvari, ki se delajo iz veselja«
    Restavracija Bella Venezia, je po besedah Aldo Bassija, poslovneža in lastnika restavracije, vsekakor nastala iz veselja, iz strasti. Želel je prinesti del večnih Benetk, njegovega mesta, kjer sicer živi, v Lendavo ter  tako narediti nekaj lepega za to mesto. V restavraciji pa je že vse nared za odprtje, ki naj bi bilo v prihodnjih dneh.

  • Janez Magyar, uspešen poslovnež in večinski lastnik zdaj že družinskega podjetja Prekmurec d.o.o. preseneti že ob prihodu. Pričakovano, saj sem že ob dogovarjanju termina za intervju začutil, da gre za dobrega človeka, kateremu v poslu ni težko doseči, da ljudje sledijo njegovim sanjam. Delaven, pošten, vztrajen, resnicoljuben, odprt do ljudi in neusahljiv optimizem so vodila njegovega življenja, ki moja predvidevanja samo še podkrepijo.

    Janez Magyar, ime podjetja Prekmurec d.o.o. ni izbrano po naključju. Vaš dedek Franc Vuk je namreč enako ime uporabljal za svojo prvo privatno zadrugo v takratni skupni državi Jugoslaviji?

    Leta 2006, ko sem podjetje registriral in sem se odločal za ime podjetja, je moja želja bila, da družinsko tradicijo nadaljujem tudi z imenom podjetja. Da imena Prekmurec d.o.o. še ni uporabil kdo drug, si niti slučajnio nisem predstavljal. Zato seveda že takrat veliko veselje in vzpodbuden začetek, ki ga podjetniki prav gotovo potrebujemo.

    Ste se takrat zavedali, v kakšnem konkurenčnem okolju realizirate trgovino Hungarikum?
    Po pravici, niti ne. Ko se danes ozrem v različne smeri v okolju, kjer z zaposlenimi soustvarjamo skupno prihodnost, se zavem velikih multinacionalk. Prav ti so naša huda konkurenca, ki me dnevno spominjajo, da je v trgovinski dejavnosti težko, če pa imaš sanje in delaš pošteno pa je premostljiva sleherna ovira.

    Izjava generalnega sekretarja sindikatov delavcev trgovin gospoda Rožiča, ki ocenjuje, da so plače prodajalk in prodajalcev “mizerne”. Kje ste drugačni, saj iz vašega podjetja zaposleni ne odhajajo?
    Moje sodelavke in sodelavci so mi kot družina. Ko sem se podal v podjetniške vode, sem verjel v svoje sanje, v pošteno delo, v firmo. Zaposlene, ki so ključ do skupnega uspeha sem postavil na prvo mesto. Stimulativno in nadpovprečno plačilo glede na konkurenco, regres izplačan konec aprila, božičnica, skromna pozornost ob rojstnih dnevih, druženje…danes rožica, jutri čokolada. Gre za odlične in skoraj prijatelsjke odnose, kjer je samoumevno vsako dogovarjanje o dopustih, zamenjavah…, skupni izleti, druženja ob raznih prireditvah ter izmenjava vsakodnevnih težav pa delovno klimo samo še izboljšujejo.

    Gospod Magyar, Pomurje ima potencial, da Slovenijo oskrbi s čim več lokalno pridelane hrane. Ima potencial, da kmetijska dejavnost postane znova cenjena, kmetovalec spoštovan, s primernim zaslužkom. Verjamete v to “zgodbo”, ki bi lahko bila uresničljiva?

    Prav gotovo. Naše stranke vse bolj iščejo domače, preverjeno, produkt, ki mu lahko zaupajo, da je sledljiv in je zrasel pod “domačimi rokami”. Ne morem se sprijazniti, da lahko v sosednji Republiki Avstriji vzpostavijo podjetniško okolje, kjer je samozaposlitev samoumevna, prihodek pa dostojen. V Pomurju morajo rasti rastlinjaki, zelenjadarstvo in sadjarstvo pa mora postati dodana vrednost, priložnost za zaposlitve. Žalosten sem, ko dnevno vse več naših ljudi migrira iz Lendave, ki dnevno delajo za tuje lastnike, nato pa te njihove izdelke odkupimo. Rešitev so prav gotovo dovolj visoke vzpodbude, zadruge in izkoriščanje potenciala geotermalnih virov, ki so še ena izmed konkurenčnih prednosti tega okolja. Toda, opozarjam, da uvedba davčnih blagajn, stalnih pritiskov ter inšpekcijskih nadzorov ni prava pot. Ljudje morajo ustvarjati neobremenjeno, kreativno, v vzpodbudnem podjetniškem okolju in z inšpektorji svetovalci ter nadzorniki “lumpov”. Žal trenutno ni tako in tudi na tem področju mora priti do sprememb.

    Zaposlujete že 20 sodelavk, upravljate že s kar tremi trgovinami Hungarikum, v posel pa ste pritegnili že oba sinova, kar pomeni, da bo tudi v prihodnje Prekmurec d.o.o. živel. Veseli?
    Rahel nasmešek. Več kot vesel. Čeprav sem v zadnjih petih letih izgubil očeta in brata, kar dva zaveznika mojega dela in motivatorja sta tu že sinova Alen in Matej. Starejši sin je že solastnik podjetja, mlajši končuje Ekonomsko poslovno fakulteto in bo dobil enak solastniški delež. Verjamem v njune sposobnosti, njun odnos do dela, do sodelavk in sodelavcev, naših zvestih strank in dobaviteljev. Sicer pa sta odraščala v verni družini, ki verjame, da za poštenim in zavzetim delom prihajajo rezultati. Tradicija se torej nadaljuje! Gospod Janez Magyar, zahvaljujem se vam za današnji prijeten pogovor in vam v imenu uredništva čestitam za drugačen pogled na delo trgovk in trgovcev, v imenu vaših zvestih strank pa hvala, da zadovoljujete njihova vsakodnevna povpraševanja.

    VIR: http://pomurske-novice.si   / B.P.

  • Občina Lendava je objavila javni poziv – javno zbiranje ponudb za oddajo poslovnih prostorov za izvajanje gostinske dejavnosti v najem. Predmet javnega zbiranja ponudb je oddaja poslovnih prostorov v Gledališki in koncertni dvorani Lendava, Trg Györgya Zale 1, 9220 Lendava, v najem.

    Prostori se oddajajo za namen opravljanja gostinske dejavnosti.

    Obravnavane bodo ponudbe, ki bodo na Občino Lendava prispele najkasneje do 25. 6. 2019 na naslov: Občina Lendava, Glavna ulica 20, 9220 Lendava. Ponudba se bo štela za popolno, če bo ponudnik predložil vse zahtevane izpolnjene obrazce in dokumente.

    Razpisna dokumentacija in pripadajoči obrazci so dostopni tukaj.

    VIR: lendava.si

  • Zmeda okrog kandidature Lendave za Evropsko prestolnico, kar ne pojenja. Najprej odstop predsednika programskega sveta, potem vprašanja o usodi projekta, zdaj nejasnosti okrog vodje projekta.
    Pa začnimo na začetku. Januarja smo poročali, da je Aleš Šteger nepreklicno odstopil s položaja predsednika programskega sveta za pripravo kandidature Lendave za EPK 2025. Kasneje je ekipo, ki je peljala aktivnosti za pripravo kandidature zapustil tudi Mitja Čander, eden ključnih akterjev in svetovalec pri projektu. Številni so se zato začeli spraševati o usodi projekta.

    A je lendavski župan Janez Magyar nekaj tednov zatem sklical tiskovno konferenco, na kateri je priznal, da ga je odstop nosilcev projekta EPK presenetil, vendar zagotavlja, da s projektom nadaljujejo. Na občini zagotavljajo, da je projekt kandidature Lendave za Evropsko prestolnico kulture 2025 široko zastavljen. Občina bo v proračunu za letošnje leto, ki je v zaključni fazi povečala sredstva za kulturo, tako bodo zagotovili dodatnih 200.000 evrov.

    Je ali ni?
    Zdaj pa je za zmedo poskrbela Tanja Šimonka, ki je pred dnevi na delovnem obisku lendavskega župana Magyarja v Međimurskoj županiji sodelovala kot vodja projekta Lendava EPK 2025. Tako vsaj piše na spletni strani Međimurske županije.

    Za potrditev smo poklicali Šimonko, ki pa na vprašanje ni želela odgovoriti, saj, da ni javna oseba. Bolj zgovoren je bil župan Magyar, ki zanika, da bi bila Šimonka vodja projekta Lendava EPK 2025, pravi, da je njegova zunanja sodelavka z izkušnjami s področja kulture in mu zato svetuje.

    Sicer ni jasno, ali se Šimonka v tujini predstavlja kot vodja projekta ali pa so se na spletni strani Međimurske županije le neposrečeno izrazili.

    VIR: Sobotainfo.com / FOTO: Međimurska županija