Ascent napovedal pridobitev dovoljenja za črpanje zemeljskega plina v Petišovcih, tožbe in odškodninske zahtevke
Za nameravano ponovno aktivacijo dveh plinskih vrtin na petišovskem plinskem polju s hidravličnim lomljenjem (frackingom) je treba predhodno izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Tak sklep je 8. marca sprejela Agencija RS za okolje (ARSO). Odločitev je pomembna za načrte britanske družbe Ascent Resources, ki želi povečati obseg pridobivanja plina iz dveh plinskih vrtin, Pg-10 in Pg-11 A.

Kaj je torej ključna ugotovitev okoljske agencije, ki je svoj sklep obrazložila s številnimi strokovnimi mnenji na kar 24 straneh? "Gre za poseg v okolje, ki se izvaja pod površino. Glede na to, da se bodo uporabljale nevarne snovi (ne glede na to, da gre za majhno količino), se brez izvedbe predvidenih ukrepov ne morejo izključiti pomembni vplivi na okolje, predvsem na varovana območja," so zapisali. Vlagatelji so sicer za zmanjšanje vplivov na okolje že predvideli določene ukrepe, vendar pa tega v predhodnem postopku na okoljski agenciji ni mogoče preverjati. To je mogoče šele v postopku presoje vplivov in izdaje okoljevarstvenega soglasja.

Božič ponuja roko
Kakšne bodo posledice sklepa ARSO za projekt izkoriščanja plina? "V Ascentu verjamemo v potencial črpanja zemeljskega plina. Skupaj z Geoenergom želimo v skladu z zakonodajo pridobiti ustrezna dovoljenja, brez katerih tega potenciala ne moremo izkoristiti," je v odgovoru za naše vprašanje zapisal Dejan Božič, regijski direktor družbe družbe Ascent Resources.

Izpostavil je tudi, da je nizkoogljična družba smer, v katero gre vse več evropskih držav, povpraševanje po zemeljskem plinu pa se je v EU v zadnjih treh letih povečalo za 15 odstotkov: "Povečuje se tudi v Sloveniji (termoelektrarne in toplarne prehajajo s premoga na plin...)." Spomni tudi, da je enaka tehnologija v Petišovcih prisotna že od leta 1956 in da v tem času ni bilo nobenega dogodka, ki bi predstavljal tveganje za okolje ali ljudi, uporabljajo pa jo tudi v sosednjih državah. Hrvaška krepi kapacitete, s tem pa tudi svojo energetsko neodvisnost, hkrati ima od tega pozitivne javnofinančne učinke. "Enake učinke lahko takšen projekt prinaša tudi Sloveniji, zato upamo, da bo v prihodnje razprava o tem vprašanju bolj temeljila na podatkih, pravih argumentih in dolgoročnih učinkih," še ugotovi Božič.

Sprememba strategije
Njegova pojasnila smo prejeli v torek, 12. marca, torej po tem, ko je upravni odbor družbe Ascent Resources sprejel odločitev o spremembi strategije. Ta predvideva širitev projekta zunaj Slovenije, hkrati bodo ostali dejavni tudi v Sloveniji. In to kljub sporočilu, ki ga je družba najprej objavila na portalu Your Oil and Gas News, da bodo zoper ARSO vložili pritožbo in da v sodelovanju s pravnimi strokovnjaki iz Slovenije in Londona pripravljajo zahtevek za odškodnino, ker da sta ARSO in pristojno ministrstvo kršila zakonodajo in prekoračila predpisane roke.

Morebitni zahtevek za odškodnino naj bi upošteval višino naložbe, ki do zdaj presega 50 milijonov evrov, in prihodnje pričakovane dobičke, ki bi jih lahko ustvarili. Po vsem, kar se je dogajalo novembra lani - napovedih Ascenta, da namerava zaradi postopkov glede pridobivanja dovoljenj raziskati možnost, da bi zoper Slovenijo, okoljsko ministrstvo in ARSO sprožili postopek na sodišču Evropske unije, odstopu direktorja okoljske agencije Joška Kneza zaradi ugotovitev notranjega nadzora o nepravilnostih v postopku in sumu nedopustnega pritiska na zaposlene, grožnjah zdaj že nekdanjemu okoljskemu ministru Juretu Lebnu... -, je bila reakcija pričakovana. A da bodo državo stisnili v kot še s tem, da ostajajo v Sloveniji, da bodo še naprej vodili postopke za pridobivanje okoljskih dovoljenj in iskali rešitve za projekt v Petišovcih, bi si prej drznili napovedati le redki. Investitorji namreč ves čas vedo, da bodo težko prišli do okoljevarstvenega dovoljenja.

Gorazd Marinček skupaj z okoljevarstveniki nasprotuje tako črpanju plina kakor postavitvi nove centralne plinske postaje za njegovo čiščenje. Ali bo takšna odločitev britanske družbe zdaj zasukala še politično razpoloženje? Leben, ki je projektu odločno nasprotoval, ni več minister, država pa je posredno vpeta v posel tudi preko Nafte Lendava in Petrola.

VIR: Vecer.com / Majda Horvat

Predsednik Pahor in madžarska predsednica Katalin Novák v Lendavi odprla prenovljeno hišo

Na uradnem obisku v Sloveniji se je mudila predsednica republike Madžarske Katalin Novák. Obisk se je zaključil v Lendavi z odprtjem prenovljene hiše madžarske samoupravne narodne skupnosti.

Na povabilo predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja se je na uradnem obisku v Sloveniji mudila predsednica republike Madžarske Katalin Novák. Gre za prvi uradni obisk novoizvoljene madžarske predsednice v Sloveniji.

Uradnemu sprejemu z vojaškimi častmi je sledila položitev venca k Spomeniku vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam na Kongresnem trgu v Ljubljani. Uradni obisk se je nadaljeval v Predsedniški palači s pogovorom na štiri oči med predsednikom in predsednico in plenarnim srečanjem med delegacijama Republike Slovenije in Madžarske pod vodstvom obeh predsednikov. Veliko pozornosti sta predsednika v pogovorih namenila varnosti, zlasti vojni v Ukrajini in razmeram na Zahodnem Balkanu.

V Lendavi odprla prenovljeno hišo

Uradni obisk v Republiki Sloveniji se je ob prisotnosti obeh predsednikov zaključil v Lendavi z odprtjem prenovljene hiše madžarske samoupravne narodne skupnosti.

V sklopu odprtja v Lendavi sta se predsednik Republike Slovenije in predsednica republike Madžarske srečala s predstavniki slovenske in madžarske narodne skupnosti na obeh straneh meje.

"Živimo najboljši čas naše skupne zgodovine. Ocenjujem, da Slovenija nikoli ni imela tako dobrih medsosedskih odnosov kot v zadnjih letih. To lahko ocenim tako po razpoloženju, kot čustvih naših pripadnikov v zamejstvu.

Seveda so tudi težave, a prevladuje upanje, da čas, ki ga živimo, lahko le izboljšamo in to smo tudi dolžni našim otrokom in vnukom.

Slovenci in Madžari smo ponosni na našo identiteto in jo moramo skrbno negovati. Iz naše zgodovinske izkušnje pa smo se naučili, da je sožitje najboljši varuh nacionalnih interesov, zato vas vse pozivam k skrbnemu negovanju tega sožitja in naše identitete," je v govoru povedal Pahor.

vir. pomurec.com

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je včeraj v Sinagogi Lendava udeležil komemorativne pietetne slovesnosti ob 75. obletnici deportacije lendavskih Judov.

Predsednik republike je uvodne besede nagovora posvetil gospe Eriki Fürst, prekmurski Judinji, ki je preživela holokavst: “Ko sem vas po polaganju venca prijel za roko, je bilo kot da bi na prostoru minljivosti prijel za večnost. Na prostoru, ki je hladen, sem iz vaše roke čutil človeško toplino.” Povabil jo je, da se prihodnje leto skupaj udeležita komemorativne pietetne slovesnosti ob 75. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau.

Predsednik republike je v nadaljevanju poudaril, da se vse velike morije pričnejo takrat, ko drobni kazalci izključevanja postanejo samoumevni, se na njih navadimo in jih sprejmemo kot družbeno normo. Zato moramo razumeti, kako pomembno je dovolj zgodaj prepoznati izključevanje, nestrpnost in sovraštvo ter biti nanje pozoren.

Velika evropska ideja po njegovem mnenju odloča o miru, varnosti in varni prihodnosti naših otrok: “Če jo bomo znali zavarovati tudi takrat, ko bo šibka, poiskati razloge za njeno šibkost in jo kljub temu ohraniti, bomo lahko živeli v miru. Nič ni bolj pomembnega kot prizadevanja za mir.”

Pred spominsko slovesnostjo je predsednik Pahor položil venec k spomeniku žrtvam nacifašističnega nasilja na judovskem pokopališču v Dolgi vasi. Venec k spomeniku sta položila tudi gospod Janez Magyar, župan Občine Lendava, v imenu Države Izrael pa gospod Ivan Koncut, občinski svetnik.

V času druge svetovne vojne je bila judovska skupnost v Sloveniji najštevilčnejša prav na območju Lendave in Murske Sobote, vendar je zaradi holokavsta takorekoč izginila. Pokopališče v Dolgi vasi je največje judovsko pokopališče v Sloveniji, ki je ostalo neokrnjeno in je zato danes enkraten in spomeniško zaščiten spomenik judovske kulture.

VIR: up-rs.si / Bor Slana/STA

V Lendavi so v sredo odprli prenovljene prostore Centra Banffy, ki deluje v okviru Zavoda za kulturo madžarske narodnosti (ZKMN) na Glavni ulici v Lendavi. Pri prenovi prostorov, ki združuje galerijo, knjigarno, kavarno in prostore za druženje, so sredstva prispevali Republika Slovenija in Republika Madžarska, pomagali pa so še drugi. Slavnostni govornik je bil minister za kulturo Dejan Prešiček.

Minister za kulturo je ob tem izpostavil, da gre za center, ki pomembno prispeva k ohranjanju madžarske kulture v Lendavi in to v mestu, kjer znajo ljudje različnih skupnosti sobivati v sožitju in medsebojno oplajati svojo kulturo. Zaželel jim je, naj Center Banffy tudi v prihodnje po svojih najboljših močeh prispeval k temu.

V centru čez vse leto pripravljajo različne razstave, literarne večere in druge kulturne dogodke, v teh prostorih pa poleg madžarskih ustvarjalcev delujejo in vadijo tudi slovenski in hrvaški kulturniki, je dejavnosti na kratko predstavil direktor ZKMN Mihael Šooš. Poleg zdajšnjega dogajanja bodo v prihodnje več pozornosti namenili povezovanju kulture in turizma, da bi v te kraje privabiti še več ljudi.

Za obnovo stavbe, notranjih prostorov, galerije in dvorišča, ki je bilo končano že sredi poletja, so namenili skoraj 35 tisoč evrov, in to iz Drugega ukrepa program spodbujanja gospodarske osnove madžarske narodne skupnosti za leta 2017-2020. Poleg tega so za obnovo knjigarne in kavarne od madžarske vlade prejeli še pet tisoč evrov. Del sredstev pa je za obnovo primaknil tudi zavod.

Eva Štravs Podlogar, državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo je na slovesnosti ob otvoritvi povedala, da so vlaganja v projekt Center Banffy velikega pomena, saj se s tem  poleg spodbujanja kulture prispeva tudi k večji vključenosti madžarske skupnosti v gospodarski in turistični razvoj. Raznolikost, ki se kaže v kulturni in gastronomski dediščini, in je značilna za ta prostor pa je dodana vrednost v turizmu.  

VIR: Vestnik.si / Foto Jure Zauneker

Stanje status quo - Počivalšek prodaji nasprotuje iz treh razlogov, vendar  MGRT prodaje formalno ne more ustaviti.

Prodaja Term Lendava ni ustavljena, ampak je v statusu quo, smo izvedeli iz zanesljivih virov. Če je tako, to pomeni, da so postopki obstali na ravni sklenjene pogodbe med prodajalcem Savo, d. d., in kupcem. Neuradno je kupec sklad Comitatus v stoodstotni lasti madžarske države, ta pa deluje v sklopu MNV - Magyar Nemzeti Vagyonkezelő, Zrt, ki sodi pod okrilje madžarskega ministrstva za nacionalni razvoj.

Kot je znano, gospodarski minister Zdravko Počivalšek prodaji nasprotuje iz treh razlogov - ker ta ni v skladu s strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma, ker gre za vprašljivo kapitalsko naložbo in ker gre za prodajo na obmejnem območju. Ali bodo postopki stekli odvisno od strukturiranja nove vlade in pozicije SMC v njej, so lahko ugibanja.

Terme Lendava prodaja finančni holding Sava, v kateri ima SDH 22,56 odstotni lastniški delež. SDH prodaji Term Lendava ni nasprotovala in je ni ustavila, ker da, tako so zapisali pred časom, spoštujejo meje korporativnega upravljanja in pristojnosti organov vodenja in nadzora družb v upravljanju. Formalno naj bi devet milijonski posel dokončali v začetku prihodnjega leta.

Terme Lendava so namreč bile pred leti pripojene Savi Turizem, hčerinski družbi Save, d. d., zato bodo morali za izpeljavo posla ustanoviti novo družbo in nanjo prenesti prodajano premoženje. To pa zajema hotel Lipa, apartmajsko naselje, kamp, hotelske bazene in zemljišče. Zemljišče se nahaja med kampom in občinsko parcelo v smeri vasi Trimlini, tu pa naj bi zgradili športno-turistični kompleks za športni turizem in za delovanje nogometne akademije.

VIR: Vesnik.si

Občina bo v proračunu za letošnje leto, ki je v zaključni fazi, povečala sredstva za kulturo, tako bodo zagotovili dodatnih 200.000 evrov.

Lendavskega župana je odstop nosilcev projekta EPK presenetil, vendar zagotavlja, da projekt nadaljujejo. Spomnimo, poročali smo, da je projekt visel na nitki.
 
Po tem, ko je Lendava ostala brez predsednika programskega sveta EPK, so se porajala vprašanja o usodi projekta kandidature Lendave za Evropsko prestolnico kulture 2025.

Vendar novi lendavski župan Janez Magyar zagotavlja, da se projekt nadaljuje, »nikoli nisem rekel, da se zaustavlja«. Na tiskovni konferenci, ki jo je sklical z namenom, da pojasni dogajanje okrog projekta kandidature Lendave za Evropsko prestolnico kulture 2025, je dejal, da ga je odstop Aleša Štegra in Mitje Čandra zelo presenetil. Pričakoval je namreč, da bosta prišla do njega in se bodo pogovorili, saj ni vedel, da jima je potekla pogodba. Pravi, da aktivno urejajo kadrovske zadeve in iščejo prave ljudi za projekt, vendar o konkretnih imenih še noče govoriti.

Vršilka dolžnosti direktorice občinske uprave Aleksandra Kreslin pravi, da je projekt kandidature Lendave za Evropsko prestolnico kulture 2025 široko zastavljen.

Občina bo v proračunu za letošnje leto, ki je v zaključni fazi, povečala sredstva za kulturo, tako bodo zagotovili dodatnih 200.000 evrov. »To je samo še en dokaz, da projekt z vso resnostjo nadaljujemo.«

Iščejo pa tudi dodatne vire financiranja, da ne bi preveč obremenjevali proračuna. Magyar pravi, da dodatno zadolževanje za zdaj ne bo potrebno, se bodo pa mogoče nekateri infrastrukturni projekti zamaknili.

Vir: delo.si

Podpis pogodbe, ki utrjuje vezi in sodelovanje s številnimi občinami
Župan Občine Lendava Anton Balažek je z župani Murske Sobote, Čakovca na Hrvaškem in Zalaegerszega na Madžarskem podpisal dogovor o sodelovanju pri projektu Lendava – Evropska prestolnica kulture 2025.

K sporazumu so pristopili tudi Svet Pomurske razvojne regije (Slovenija), Međimurska županija (Hrvaška), Županija Zala (Madžarska), Knjižnica – Kulturni center Lendava, Hrvaško kulturno društvo Pomurje in Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost. S tem je projekt Lendava – EPK 2025 dobil regionalno in čezmejno razsežnost.

Dolga pot do kandidature
Slovenija in Nemčija bosta leta 2025 na vrsti, da eno od svojih mest razglasita za Evropsko prestolnico kulture. Pred dvema letoma je Lendava javno napovedala, da se bo potegovala za kandidaturo za EPK. Mesto želi Evropi ponuditi koncept EPK-ja, ki temelji na čezmejnem sodelovanju slovenskih, hrvaških, madžarskih in avstrijskih mest ter regij oziroma županij. Prednost sodelovanja je v jezikovni raznolikosti, številnih potencialih območja in v bogatem kulturnem sožitju.

Projekt bi si težko predstavljali brez podpore pokrajinskega središča Murske Sobote in Sveta Pomurske razvojne regije. Kraje povezuje bogata kulturna dediščina, številni ljudski običaji in navade, prekmurščina, prekmurska kulinarika, naravna dediščina z reko Muro ter ne nazadnje tudi skupni razvojni cilji. Cilj projekta je ohraniti bogate kulturne tradicije, oblikovati skupne kulturno – turistične ponudbe ter doseči pozitivne razvojne in demografske trende.

Podobna je tudi podlaga za vzpostavitev partnerstva s hrvaškim mestom Čakovcem kot pokrajinskim središčem in Međimursko županijo. Pomemben vezni most pri tem je Hrvaško kulturno društvo Pomurje, ki že vrsto let uspešno skrbi za ohranjanje narodne identitete hrvaške kulture in jezika.

Ker gre v Lendavi za narodnostno mešano območje, kar se kaže med drugim v aktivni uporabi madžarskega jezika, ohranjanju madžarske kulture in tradicije ter vsakodnevnim sobivanje v lokalnem okolju, je samo po sebi umevno povezovanje z madžarskim mestom Zalaegerszeg in županijo Zala. Pomemben prispevek k prijateljskim odnosom daje Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost, ki kot krovna organizacija Madžarov v Sloveniji tesno sodeluje z Županijo Zala in preostalimi madžarskimi mesti.

Župan Občine Lendava Anton Balažek je povedal, da je ideja o kandidaturi gotovo predrzna, vendar verjame, da jo je mogoče izpeljati, zlasti ob upoštevanju velikega potenciala v čezmejnem sodelovanju. "Vprašajmo se, ali je Evropa le prostor velikih mest ali imajo v njej prostor tudi majhna mesta. Pri tem projektu želimo izpostaviti ljudi, kulturo in življenje, ki ga živimo tukaj. Sam menim, da kandidatura za EPK ni politični, temveč predvsem gospodarski in turistični projekt. Morda se to komu ne zdi prav, vendar želimo s tem poudariti, da kultura ni nekaj, v kar je treba le vlagati, temveč nekaj, kar obilno daje."

Kmalu še avstrijski partnerji?
"Po današnjem podpisu sporazumov pa seveda ostajamo odprti za morebitne nove partnerje. Prav tako bomo v drugem krogu dogovorov k sodelovanju povabili tudi partnerje iz Avstrije. Kljub temu, da smo sosedje, pri nas ni tradicionalno nemško govoreče območje, zato menimo, da lahko z Avstrijo več kot na področju kulture naredimo na področju turizma."

Župan Mestne občine Murske Sobote Aleksander Jevšek je povedal, da se je povabilu Lendave nemudoma pritrdilno odzval, saj je prepričan, da ima pojekt velik potencial in možnosti za uspeh. "Lendava na mnogih področjih odstopa od povprečja, naj omenim le drzne projekte, kot so stolp Vinarium, uspešne razstave svetovnih umetnikov na gradu in, ne nazadnje, kandidaturo za EPK. Zato se zavezujem, da bom s sodelavci pomagal pri projektu, pri katerem sem prepričan, da bomo kot regija uspešni."

Župan mesta Čakovec Stjepan Kovač je poudaril, da podpis sporazuma dojema kot nadaljevanje sodelovanja v okolju, ki ima bogato skupno kulturno zgodovino. "Veseli nas, da ste izbrali ravno Čakovec. Leto 2025 ni tako daleč, kot se zdi, zato je treba pričeti delati in prepričan sem, da bo ta čas rodil veliko dobrih idej in izpeljanih projektov."

Župan mesta Zalaegerszeg Zoltán Balaicz je poudaril, da se veselijo sodelovanja pri projektu in da je prepričan, da bo tudi njihovo mesto od tega imelo koristi. "Zalaegerszeg šteje 60.000 prebivalcev, a se lahko veliko nauči od male Lendave, na primer, kako pripraviti velike umetniške razstave ali kako delovati na področju turizma. Seveda bomo Lendavi nudili pomoč, kjer je to le mogoče, saj bomo s tem pridobili vsi. Če bo uspešna Lendava, bodo uspešni tudi kraji v širši okolici."

VIR: prlekija-on.net

V Lendavi bodo med novim lesenim stolpom v bližini Piramide, vrha Lendavskih goric, in razglednim stolpom Vinarium prvi v Sloveniji zgradili dve vzporedni jeklenici, dolgi nekaj več kot 500 metrov, in s tem obogatili ponudbo z adrenalinsko žično drčo.
Ocenjena vrednost projekta, ki so ga poimenovali Zipline Vinarium, je okoli 260.000 evrov, sofinanciran bo tudi iz projekta LAS Pri dobrih ljudeh 2020. Namenjen je predvsem mlajšim, ki si želijo adrenalinskih doživetij.

Ob današnjem podpisu izvajalske pogodbe je lendavski župan Janez Magyar dejal, da bodo z novim projektom povečali zanimanje tako za razgledni stolp Vinarium kot širše območje Lendave. Sicer pa širijo tudi drugo ponudbo, od kulinarike in vinarstva do kolesarskih gozdnih stez in čokoladnice ob stolpu Vinarium.

Izvajalec del je podjetje KS skupina iz Tržiča, ki je postavilo že več kot 12 pustolovskih parkov, tudi takih z jeklenicami, med katerimi je tudi planiška. V Lendavi bodo objekte postavili za dobrih 217.000 evrov.

Direktor Andraž Koren je ob podpisu poudaril, da dveh vzporednih jeklenic, kot bosta v Lendavi, v Sloveniji še ni, zato bo to posebna atrakcija in obogatitev ponudbe, tudi tako imenovanega mehkega adrenalinskega turizma, saj je po njegovih besedah spust po jeklenici primeren za vsakega.
vir:rtvslo.si

Občina Lendava že zbira izvajalca del za gradnjo zipline jeklenice in ob tem snuje načrte za postavitev gondole, ki naj bi razbremenila lokalne ceste. A v civilni iniciativi so prepričani, da gre za grob poseg v njihovo življenjsko okolje.
Na najvišji točki lendavskih goric bo v prihodnjih mesecih zrasel skora dvanajst metrov visok leseni stolp s katerega se bodo lahko adrenalinski navdušenci po jeklenici spuščali do stolpa Vinarium. »S sosednjega hriba bo v smeri proti stoplu vzpostavljen park, ki bo iz ene vstopne točke povezoval točko tukaj v neposredni bližini stolpa z dvema jeklenicama,« pravi direktorica Zavoda za turizem in razvoj Lendava Martina Bukovec.

Zipline za nova doživetja, gondola za razbremenitev prometa
Doživetje naj bi v Lendavo pritegnilo nove obiskovalce, ki se tu navdušujejo predvsem nad razgledom v tri sosednje države.

A lendavska občina se ne želi zaustaviti le z zipline jeklenico, saj velikopotezno načrtuje tudi gondolo s spodnjo postajo v bližini gradu in zgornjo postajo pri Vinariumu, kjer naj bi zgradili tudi restavracijo. Postavitev gondole je ocenjena na več kot 8 milijonov evrov, večino tega zneska pa občina pričakuje iz evropskega sklada za okrevanje in odpornost. Obratovanje nove povezave naj bi bilo subvencionirano, saj naj bi gondola obratovala kot javni potniški promet.

»Ključno je to, da se razbremenimo prometa, da lahko domačini za svoje uporabljajo to cesto in infrastrukturo. Tudi za turiste, da lahko koristijo te ceste tudi za sproščanje, kot je pohodništvoin kolesarjenje,« pravi lendavski župan Janez Magyar.

Civilna iniciativa je prepričana, da gondola ne bo rešila prometne problematike
Del krajanov pa gradnje gondole ne razumejo kot razbremenitev prometa, temveč kot tujek v svojem okolju. Člani civilne iniciative pravijo, da podpirajo razvoj Lendave kot turistične destinacije, vendar po njihovem mnenju projekt ne rešuje prometne problematike.

»Ob neustrezni ter nepravočasni komunikaciji s strani vodstva Občine Lendava tako z osebami, ki se nas investicija neposredno dotika kot javnostjo, so razlogi za nasprotovanje predvsem ti, da gre za finančno in infrastrukturno obsežen projekt, ki po našem mnenju ne rešuje problema prometne dostopnosti,« nam je odgovorila Lidija Kreft iz civilne iniciative.

Večina lastnikov na vplivnem območju gradnji ne nasprotuje, a civilna iniciativa vztraja
Več kot 70 odstotkov lastnikov hiš in zemljišč na vplivnem območju načrtovane gradnje sicer postavitvi gondole ne nasprotuje. Člani civilne iniciative napovedujejo, da bodo nadaljevali s svojim delom dokler ne dosežejo ponovnega premisleka in revizije projekta. »Obžalujemo da je moralo priti tako daleč, vendar verjamemo, da je le malo občanov, ki bi pristali na to, da jim nad glavo dnevno potuje 500 oseb,« še sporoča Lidija Kreft.

Gradbeno dovoljenje za gondolo prihodnje leto
Turistični delavci se zdaj soočajo z izzivom, kako tako dober obisk ohraniti tudi v prihodnje in ob ziplinu naj bi bila prav gondola razlog, da se bodo obiskovalci vračali večkrat.

»Zagotovo bi bila gondola zanimivost, pa zipline tudi. Midva sva s Kranjske gore pa ga mamo v Planici, tako da sva se peljala in je fajn,« nam je povedal par srednjih let po obisku Vinariuma.

Gradnja stolpa in jeklenice za zipline naj bi se zaključila še letos. Za gondolo pa želi občina pridobiti gradbeno dovoljenje v začetku prihodnjega leta.

vir: sobotainfo.com

Oglejte si pirhe različnih tehnik in razstavljavcev iz Slovenije, Hrvaške Madžarske in Avstrije.

Od 01. do 30. aprila 2020 na stolpu Vinarium v Lendavi!

Ujel je najtežjo ribo in sicer 2,82 kg krapa.
Ribiška družina Lendava je ob Bukovniškem jezeru, kot uvod v letošnjo ribiško sezono, pripravila ribiško tekmovanje v športnem ribolovu s plovcem za naziv ribiški car 2018. Ribiška družina Lendava namreč že več kot 40 let pripravlja ribiško tekmovanje za naziv ribiški car, kar je za ribiče zelo vabljivo tekmovanje, kajti vsak bi rad postal in se kitil z nazivom ribiški car. Tokrat se je za naziv potegovalo kar 93 ribičev, ki so aktivni člani Ribiške družine Lendava.

S svojimi ribiškimi palicami, priborom in vabami pred tekmovanjem, so dobili štartna mesta in zasedli obrežje Bukovniškega jezera, ob lepem in sončnem dopoldanskem vremenu so namakali trnke in lovili ribe. Samo tekmovanje je potekalo v dveh delih, kajti ob vsakemu prijetju ribe so le-to pri tekmovalcu stehtali. Ribiško tekmovanje je potekalo po načelu ujemi - spusti.

Ob koncu tekmovanja so pri ribiškem domu ob Bukovniškem jezeru razglasili najboljše ribiče. Najprej so podelili prvih pet mest in sicer trije tekmovalci so prejeli pokale, vsi ostali pa praktične nagrade, katere so prispevali številni sponzorji, največ je bilo ribiške opreme. Najboljšim ribičem sta pokale in nagrade podelila predsednik Ribiške družine Lendava Jože Jerebic in župan občine Dobrovnik Marjan Kardinar.

Skupno so ribiči ujeli čez 18 kg rib, največ rib je ulovil Štefan Šandor in sicer 7,41 kilogramov. Prvo mesto je zasedel in postal ribiški car za letošnje leto Julian Lebar, ki je ulovil 2,82 kg težkega krapa, drugo mesto je zasedel Štefan Šandor, ki je ulovil 2,76 kg težko ribo, tretje mesto Renato Gyerek z 2,50 kg, četrto mesto Damjan Balažic z 2,04 kg in peto mesto Štefan Bedernjak z 2,00 kg.

Za vse ribiče, ki so se udeležili tekmovanja je bil najlepši trenutek, ko so na svečan način razglasili in oblekli novega ribiškega carja za leto 2018. Ta naziv si je letos prislužil ribič Julian Lebar iz Lendave, ki je ulovil najtežjo ribo. S posebno vabo je ulovil 2,82 kg krapa. Novega ribiškega carja je oblekel gospodar temeljne ribiške enote Dobrovnik Ivan Zadravec, pomagal pa mu je Atila Horvat. Najprej so carja oblekli z pelerino, na glavo so mu dali krono in v roko ribiško žezlo. Tako bo novi ribiški car skozi leto bdel nad ribiči Ribiške družine Lendava. Kot nagrado je ribiški car prejel pokal, praktično nagrado, priznanje in letno dovolilnico za ribolov. Kot je povedal ob prestižni nagradi se z ribištvom ukvarja že 25 let.

VIR: prlekija-on.net

Z mednarodno konferenco Znanje kot steber osebne moči se je v Lendavi pričel festival romske glasbe, plesa in kulinarike, ki bo od ponedeljka do četrtka potekal na različnih lokacijah po Lendavi in okolici. Festival pa ni namenjen le pomociji romske kulture, temveč so že uvodoma dali največji poudarek znanju in izobraževanju. Pokazali so, da prav mladim Romom, ki so v življenju nekaj dosegli, ni vseeno in da so pripravljeni pomagati v svoji skupnosti.

Kot smo lahko slišali, se je doslej v romski skupnosti dajal velik poudarek kulturi in kulturnemu ustvarjanju, prihaja pa čas, ko to ni več dovolj, ampak je potrebno razumeti in dojeti znanje in izobraževanje kot tisti temelj, ki omogoča večji napredek romske skupnosti in njihovo suverenejše vključevanje v družbo.

Občina Lendava veliko naredila za izboljšanje kakovosti bivanja Romov, tako so vsi objekti v romskem naselju Dolga vas, kot je dejal podžupan Stanislav Gjerkeš, priključeni na vodovodno omrežje in na elektriko. Da bodo tamkajšnji ljudje imeli še bolje pogoje za delovanje pa so v romskem naselju postavili večnamenski prostor, v katerem se bodo odvijale aktivnosti projekta Večnamenski romski center Dolinsko (VNRC Dolinsko) ter učna pomoč romskim dijakom in učencem. Financirala ga je Občina Lendava, slavnostni govornik ob otvoritvi v četrtek pa bo predsednik države Borut Pahor.

Kako pomembna, pravzaprav ključna je učna pomoč za mlade Rome, ki velikokrat nimajo prave spodbude, saj Romom izobrazba največkrat ni na prvem mestu, pa so izpostavili tudi drugi govorci. Med drugim je Nataša Horvat, članica občinskega sveta in romska aktivatorka v okviru projekta VNRC Dolinsko, dejala, da je tudi sama, ki je predčasno zaključila šolanje, kasneje spoznala, da se, če ne bi pridobila vsega potrebnega znanja, nikakor ne bi mogla spopasti z vsemi izzivi, s katerimi se vsak dan srečuje. Po svojih močeh pa danes pomaga romskim otrokom, da si pridobijo znanje in izobrazbo.  

Festival, v sklopu katerega je potekala mednarodna konferenca, prireja Romsko kulturno društvo Romnji v sodelovanju z Ljudsko univerzo Lendava, Občino Lendava, Zvezo za razvoj romske manjšine Preporod, Klub študentov Lendava in Romskim akademski klubom.

Že deset let pa otroke in mlade k izobraževanju spodbuja Romski akademski klub, katerega vodenje je nedavno prevzel Marcel Baranja, absolvent arhitekture. Pravi: »Mi moramo biti steber in spodbujati mlade, da se bodo zavedali, kako pomembna je izobrazba in moramo biti tisti, ki jih bomo motivirali, da ne bi obupali, ko bo morda kaj šlo narobe.« Da bi jih pritegnili bo potrebno najti nove pristope in nove možnosti za delo z njimi, je še dejal.

S tem se je strinjal tudi Stanko Baloh, direktor Urada Vlade RS za narodnosti, ki je poudaril, da če želi družba doseči in pritegniti tiste, ki so izključeni iz izobraževanja, bo potrebno klasične načine dopolniti in nadgraditi. Kako pomembno je izobraževanje Romov pa se dobro zavedajo tudi na Ljudski univerzi Lendava, ki za Rome že vrsto let pripravlja vrsto aktivnosti. Dolgoletna prizadevanja in napredek je predstavila Rahela Hojnik Kelenc, direktorica LU Lendava. O tem, da je na terenu velikokrat popolnoma drugače, kot si zamišljajo v pisarnah, pa je odločno spregovorila Samanta Baranja, strokovna sodelavka Centra šolskih in obšolskih dejavnosti ter dala nekaj praktičnih nasvetov in napotkov, kako se Romom lažje približati in si pridobiti njihovo zaupanje. 

Festival, v sklopu katerega je potekala mednarodna konferenca, prireja Romsko kulturno društvo Romnji v sodelovanju z Ljudsko univerzo Lendava, Občino Lendava, Zvezo za razvoj romske manjšine Preporod, Klub študentov Lendava in Romskim akademski klubom. Na festivalu, ki bo trajal do četrtka, pa se bodo vsak večer na letnem odru kulturne dvorane Lendava predstavili glasbeniki, ki izvajajo romsko glasbo, v sredo pa bodo v sklopu promocije romske kulinarike predstavili tudi Gypsyburger.

VIR: Vesnik.si

V romskem naselju Dolga vas so danes tudi uradno predali namenu Večnamenski romski center Dolinsko (VNRC Dolinsko), kjer se bodo odvijale različne aktivnosti, namenjene bo predvsem otrokom, kot je projekt učne pomoči romskim učencem in dijakom. Zbrane je nagovoril tudi predsednik države in poudaril, naj ta hiška simbolizira močno hišo sožitja.

Gre za manjšo investicijo, ampak pomembno pridobitev in veliko gesto, je ob tem povedal lendavski župan Anton Balažek. Zbrane pa je nagovoril tudi predsednik države Borut Pahor in poudaril, da si želi, da bi ta majhna hiška, ki tematizira druženje romskega in neromskega prebivalstva, dobro služila svojemu namenu ter spodbujanju sožitje in spoštovanje.

Sam namreč opaža, da je strpnost, pa ne toliko v Sloveniji bolj v širšem družbi, vse redkejša in da je vse več surovega in žaljivega govorjenja, žrtve nestrpnosti pa so predvsem manjšine. »Nestrpnosti, ki jo širimo ali spregledamo, smo lahko slej ko prej deležni tudi sami.« Povedala je še, da so tudi Romi pogosto deležni diskriminacije in so v Evropi še vedno bolj ali manj diskriminirani. Predstavniki te 10, 12 milijonske po celem svetu razseljene skupnosti, pa nimajo niti približno enakih pogojev za kakovostno bivanje kot ostalo prebivalstvo. Ker so Romi tudi žrtve vseh treh totalitarizmov, je prav, da se 23. avgusta, na evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, spomnimo na Rome, tudi zato, ker jih zgodovinski spomin velikokrat pozablja.

VNRC Dolinsko je tudi prostor, kjer se bodo izvajali različni programi, že od postavitve dalje pa tu sodelujejo vsi občani ne glede na to ali so Slovenci, Romi ali Madžari, je povedal Balažek. Ta objekt  je namenjen vsebinam, ki so univerzalne, in za Lendavo kot večjezično in več kulturo skupnost velikega pomena. Balažek: »Želim pa si, da Evropska skupnost uvidi, da ima take biserčke in da obstajajo območja in regije, kjer se o multikulturnost samo ne govori, ampak tudi v resnici funkcionira. Tako je tudi v Lendavi.«

Občina Lendava je za ta projekt namenila 20 tisoč evrov, hkrati pa skrbi tudi za urejanje in modernizacijo naselja, v katerem živi 150 prebivalcev. Imajo urejene priklope na pitno vodo, elektriko, ulično razsvetljavo, kot največji problem pa je Balažek izpostavil legalizacijo objektov v naselju. Ampak podobne zgodbe povezane z legalizacijo poznamo tudi v drugih krajih po Sloveniji in jih je potrebno urediti na nacionalni ravni, kajti dokler se to ne bo uredilo, bodo črne gradnje rasle še naprej.

Da je občina podprla in pomagala uresničiti idejo o skupnih prostorih v romskem naselju pa je zelo hvaležna tudi Nataša Horvat, občinska svetnica in spodbujevalka  VNRC Dolinsko, ki dela z otroki in si prizadeva za njihovo boljšo izobrazbo. »Tudi s pomočjo različnih projektov in učne pomoči bodo imeli naši otroci več možnosti, da v svojih življenju uspejo,« je dejala.  Zadovoljni pa so, da je med Romi v naselju 100 odstotni vpis v programe predšolske vzgoje in da prav vsi osnovnošolci nadaljujejo šolanje v srednješolskih programih. Poleg hiše in športnega igrišča pa je podjetje CEROP postavilo še otroško igrišče, ki je namenjeno najmlajšim, in pomeni prvi korak na poti odraščanja in pomemben element zgodnje socializacije.

VIR: vesnik.si / Foto Natasa Juhonov

Občinski odbor Socialnih demokrat Lendava je že leta 2017 obravnaval pobudo občanov, da bi lekarna v Lendavi, ki je svoja vrata odprla istega leta postala tudi dežurna lekarna.

»Ker je nekako 'standard' v Sloveniji, da je v regiji samo ena dežurna lekarna, bi lahko v začetku nova lekarna v Lendavi bila odprta vsaj ob nedeljah in praznikih od 8. do 12. ure, kot imajo organizirane tudi druge lekarne po Sloveniji,« so predlagali leta 2017.

Lekarna Lendava po skoraj šestih letih delovanja še vedno ni dežurna lekarna, na mizi pa je ponovo predlog, da se to spremeni.

Predlog za dežurno lekarno ponovno na mizi
Miha Horvat, svetnik stranke Nova Slovenija v občini Črenšovci je v imenu svetniške skupine predlagal, da občina Črenšovci javnemu zavodu Pomurske lekarne ponovno predlaga vzpostavitev dežurne lekarne v Lendavi.

Zdravstveni dom Lendava, ki pokriva celotno Upravno enoto Lendava (druga največja v regiji), ima paciente ne samo iz mesta Lendava, ampak tudi iz okoliških občin.

Svetniška skupina Nova Slovenija iz Črenšovec je pred dnevi tako javni zavod Pomurske lekarne ponovno pozvala k ureditvi še ene dežurne lekarne.

Občani morajo prevoziti skupno pot v dolžini približno 65 kilometrov za škatlico zdravil
»Gre za že vrsto let pereč problem za naše občanke in občane ter seveda tudi širše za celotno regijo, predvsem za ranljive skupine (starejši, invalidi, družine z majhnimi otroki),« je po poročanju Lendavainfo izpostavil Mitja Horvat.

»Trenutno je namreč potrebno ob vikendih ali zvečer v Lendavo k dežurnemu zdravniku, nato pa v Mursko Soboto po škatlico zdravil.

Za naše občane to predstavlja pot v skupni dolžini približno 65 kilometrov. Prepričani smo, da je možno najti boljšo rešitev za prebivalce in prebivalke, ki hkrati ne bo v preveliko breme javnemu zavodu,« je dodal.

Predlog obravnavali na seji občinskega sveta
Predlog Horvata je bil uvrščen na dnevni red šeste seje občinskega sveta občine Črenšovci, ki je potekala v torek, 20. junija 2023.

Za podrobne informacije smo vprašanja naslovili tudi na občino Črenšovci, odgovore pa še čakamo.

vir: sobotainfo.com

V soboto, 7. julija, se je s koncertom prekmurske skupine Ethnotrip nadaljevalo živahno dogajanje, ki v okviru festivala Poleti v Lendavo zapolnjuje dneve in večere malega pomurskega mesta. Skupina, ki navdih za svojo glasbeno ustvarjanje črpa iz slovenske in tuje ljudske glasbe, je med drugim predstavila tudi svoje prve povsem avtorske skladbe.

Na grajskem dvorišču pa se pričenja niz nedeljskih popoldnevov pod skupnim imenom Chill on the Hill, zaznamovanih s sproščenim klepetom v kavarniškem vzdušju, ki ga je tokrat popestril DJ Nitze s svojim glasbenim izborom.

Gledališka in koncertna dvorana Lendava je gostila izvrstne glasbenike, ki jih je pred skoraj desetletjem združila ljubezen do etno glasbe. Navdih so našli v bogati zakladnici glasbe iz Slovenije, Madžarske, Hrvaške, Makedonije, Srbije, Bosne, Velike Britanije in Rusije, preigravanje ljudskih napevov pa so hitro nadgradili z ustvarjanjem priredb in kasneje avtorskih del.

Na tokratnem koncertu v rodnem Prekmurju so predstavili tudi pet povsem avtorskih skladb, ki predstavljajo nov korak v njihovem ustvarjanju in bodo jeseni izšle na njihovem tretjem albumu. Skupina sodeluje s priznanimi pomurskimi poeti, naj omenimo Štefana Kardoša, Ferija Lainščka in Mojco Šipek, katerih poezija kar kliče po uglasbitvi v slogu, kakršnega je zgradila skupina Ethnotrip.

Vokalistka Tjaša Šimonka, katere lirične interpretacije odlikuje izjemen glas, ter instrumentalisti Miha Kavaš, Primož Kramberger, Aleksander Varga in Tomi Došen so na tokratnem dobro obiskanem koncertu očarali s pravo glasbeno poslastico, ki bo poslušalcem zagotovo še dolgo ostala v ušesih in predvsem v duši.

Več kot uspešno pa so utrli pot tudi vsem naslednjim skupinam, ki se bodo to poletje še predstavile na tem odru.

VIR: tv-as.si

Učenci glasbenih šol Lendava in Lenti so včeraj pripravili skupni koncert na odru Gledališke in koncertne dvorane Lendava.

Mladi glasbeniki in njihovi mentorji so za navzoče pripravili bogat program s šestnajstimi različnimi točkami.
V treh točkah s plesi iz baleta Labodje jezero so se predstavile mlade baletke Glasbene šole Lendava.

V ostalih točkah pa so učenci obeh šol pokazali svoje znanje igranja instrumentov. Navzoči so tako lahko prisluhnili solistom, duetom, skupinam ter tudi dvema orkestroma.

VIR: Fotogalerija: www.pomurec.com/vsebina/51723/

Beltinski slaščičar razveselil varovance varstveno-delovnega centra iz Lendave.
Varstveno-delovni center (VDC) Lendava, ki je enota matičnega centra iz Murske Sobote, je svojim varovancem v sodelovanju z Gabrielo Pongrac, ženo Boža Pongraca, predsednika društva za pomoč v stiski Zarja Lendava, pripravil sladko presenečenje, ki so se ga varovanci izjemno razveselili.

VDC je javni socialnovarstveni zavod, kjer odraslim osebam z motnjo v duševnem razvoju zagotavljajo organizirano dnevno varstvo, vodenje in zaposlitev pod posebnimi pogoji ter institucionalno varstvo. Pokrivajo Pomurje s štirimi enotami dnevnega varstva, ki so v Murski Soboti, kjer je tudi sedež zavoda, v Ljutomeru, Gornji Radgoni ter Lendavi. Institucionalno varstvo omogočajo v treh bivalnih enotah, in sicer v Gornji Radgoni, v Lendavi in Ljutomeru.

   Plačilu se je odpovedal
»Kako malo je potrebno, da na lica drugih privabimo nasmeh in z njimi delimo srečo. To je z obiskom lendavske enote VDC pokazal slaščičar Aslan Zećiri - Sali iz Beltincev. Z gospodom Salijem se poznamo že dlje. Večkrat je omenil, da je že nekajkrat razveselil ljudi po domovih za starejše in podobno in tako smo dobili idejo, da bi na enak način, s sladoledom, razveselili varovance VDC. Za termin obiska se je z vodstvom ter Salijem dogovorila žena Gabriela, in tako je bilo treba le počakati dan, ko smo izvedli presenečenje,« je dejal Božo Pongrac, upokojeni policist in policijski starešina, nazadnje operativec OKC PU Murska Sobota.

Povedal nam je tudi, da sladoledar Sali iz Beltincev ni potreboval časa za razmislek, hitro je pripravil sladke dobrote in pripotoval v Lendavo. »Poudariti moram, da sva bila z ženo kot soorganizatorja pripravljena prispevati neki znesek, a se mu je Sali odpovedal. Druženje je potekalo dobri dve uri, vodja enote Lilijana Novak pa je uporabnikom že zjutraj omenila, da tega dne sledi presenečenje. V začetku so bili zelo bojazljivi, nato pa je vse steklo kot po maslu,« je dejal Pongrac, ki si želi, da bi kmalu razveselili tudi otroke na Dvojezični osnovni šoli II Lendava.

vir: slovenskenovice

Slovenska olimpijska bakla bo na na tromeji Slovenije, Madžarske in Hrvaške danes začela svojo pot, dan po prižigu olimpijskega ognja v antični Olimpiji za olimpijske igre v Parizu. Slovenska plamenica se bo na pot po vseh slovenskih občinah podala danes ob 14. uri od Nogometne akademije Lendava do Vinariuma.

V Parizu se bodo 26. julija začele olimpijske igre, v antični Olimpiji pa so danes prižgali olimpijski ogenj pred 101 dan dolgo potjo do prizorišča iger. Dan pozneje, 17. aprila, bo s tromeje Slovenije, Madžarske in Hrvaške, v občini Lendava svojo pot po državi začela slovenska bakla.

Še drugič bo po Sloveniji potovala slovenska olimpijska plamenica. Prvič je bilo to leta 2021 pred koronskimi igrami v Tokiu. Letos je njen ambasador nekdanji olimpijec, veslač Jani Klemenčič. Bronasti v četvercu brez krmarja na OI v Barceloni leta 1992 je nasledil nekdanjo olimpijsko zmagovalko, judoistko Urško Žolnir Jugovar.

"Ponosen sem, da so me izbrali za nosilca bakle, da niso pozabili na mojo olimpijsko medalj, čeprav je bilo to že zelo dolgo nazaj. Na Bledu, kjer sem nosil baklo pred tremi leti, mi je ostalo v spominu zelo veliko otrok, ki so jo spremljali," je dejal Klemenčič.

Klemenčič je na predstavitvi bakle tudi dodal, da so slovenski športniki doslej osvojili že zelo veliko olimpijskih medalj in da je to mogoče včasih postalo preveč samoumevno.

"Slutimo, da bodo OI v Parizu izjemne za Slovenijo, obetamo si najštevilčnejšo udeležbo v zgodovini. Prepričan sem, da bodo vsi naši športniki ponosno zastopali Slovenijo in se bomo veselili njihovih uspehov. Vsak dan so nove kvalifikacije tako za OI kot tudi za paraolimpijske igre. Na slednje se je pred kratkim kot kapetanka v sedeči odbojki uvrstila naša sodelavka na Olimpijskem komiteju Slovenije (OKS) Lena Gabršček. Kot prva ženska ekipa so se v francosko prestolnico uvrstile tudi rokometašice," je uspeh prejšnjega tedna izpostavil predsednik OKS, Franjo Bobinac.

Bakla bo tri leta po tokijskem prvencu drugič svoje trimesečno potovanje začela na vzhodu države. Potovala bo po po vseh slovenskih občinah in zamejskih območjih ter širila olimpijski duh, popotovanje pa bo končala na skrajnem severozahodu države. Nazadnje bo obiskala občino Kranjska Gora na Trgu olimpijcev v Mojstrani, na stičišču treh držav, Slovenije, Avstrije in Italije.

Od bakle se bodo v Sloveniji poslovili 13. julija, potem jo bodo odpeljali v slovensko hišo v Parizu, katere proračun je okrog dva milijona evrov. V bližini slovenske, kjer bodo zelo strogi varnostni ukrepi, bo še okrog 15 drugih olimpijskih hiš, 100 m bo oddaljena tudi francoska, nedaleč stran bo tudi osrednje navijaško središče OI.

vir: metropolitan

Nihče več se ne ukvarja s pridobivanjem dovoljenj, tujci pa molčijo

Lendava – Eden največjih avstrijskih proizvajalcev rastlin v rastlinjakih Günter Herneth je še pred dvema letoma v lendavski občini obljubljal 75-milijonsko naložbo v 30 hektarov velike rastlinjake, v katerih bi v sodelovanju z Ikeo rastline vzgajalo in pakiralo približno 600 zaposlenih. Zdaj so se veliki načrti razblinili in vsi vpleteni tujci o njih molčijo.

Herneth, o katerem se je hitro izkazalo, da v svojih obljubah ni bil najbolj iskren, saj ni imel zagotovljene finančne konstrukcije in nobene pogodbe o sodelovanju z Ikeo, nam na naša vprašanja, kako daleč so trenutno prizadevanja za postavitev velerastlinjakov, ni odgovoril. Toda ker je svoje podjetje Green center, ki ga je v Lendavi ustanovil zato, da bi vodilo vse postopke in gradnjo rastlinjakov, preselil v Mursko Soboto in ga preimenoval v Hanfama, d. o. o., z glavno dejavnostjo predelave indijske konoplje v pomožna zdravila in druge izdelke, lahko sklepamo, da o velenaložbi v Lendavi ne razmišlja več.

Na naša vprašanja o tem, ali sploh še razmišljajo o naložbi, nam ni odgovoril niti predstavnik konzorcija nizozemskih pridelovalcev rastlin v rastlinjakih in Ikee, ki je pred letom dni pokazal zanimanje za Hernethove načrte.

Vse pa miruje tudi na občini. Novi župan Janez Magyar nam je sicer dejal, da v sodelovanju s kmetijskim ministrstvom iščejo druge, primernejše površine za gradnjo rastlinjakov, da z njimi ne bi pozidali najkakovostnejše kmetijske zemlje, toda z ministrstva so nam odgovorili, da se o takšnem iskanju drugih lokacij za rastlinjake z vodstvom občine ne pogovarjajo. Na kmetijskem ministrstvu se po obisku pred letom dni tudi niso več oglasili predstavniki nizozemskega konzorcija, k njim pa ni bilo niti nobenih predstavnikov drugih podjetij, ki bi se kot potencialni investitorji zanimali za gradnjo večjih rastlinjakov v Prekmurju.

VIR delo.si

V Lendavi je kot kaže prišlo do premikov, ki bodo poskrbeli, da se bodo počasi začele aktivnosti za izgradnjo nogometne akademije, za katero so že maja 2018 položili temeljni kamen.
Kot smo že večkrat poročali, bo v Lendavi zrasla sodobna nogometna akademija, za katero so si odgovorni pred časom želeli, da bi stala že do konca lanskega leta, a so se načrti nekoliko spremenili.

Občina Lendava je namreč pred kratkim objavila javno naročilo, na podlagi katerega se bodo pričele aktivnosti za komunalno opremljanje zemljišč za hotelom Lipa, kjer bo stala nogometna akademija Nafte 1903.

Na teh zemljiščih bodo namreč stali objekti, ki bodo skupaj tvorili obljubljeno nogometno akademijo, ki bo financirana s strani madžarske vlade. 

Želje so bile, da bi akademija stala lani
Kot smo že večkrat poročali, bi po prvih načrtih ta morala biti že zgrajena. Zadnje želje so bile, da bi ta stala do konca lanskega leta, a temu ni bilo tako.

"Točne časovnice še ni, predvsem zaradi zasedenosti izvajalcev. Želja je bila, da se dela začnejo že letos, vendar bo težko. Verjamemo pa, da bo akademija prihodnje leto že stala. Podobno smo sicer rekli tudi za 2019, a so se stvari žal izjalovile," nam je takrat povedal Igor Magdič, ki je pri lendavskem drugoligašu zadolžen za stike z javnostjo.

vir: sobotainfo.com