Sedemdeset let srednješolskega izobraževanje v Lendavi. Lendavska dvojezična srednja šola je ustanova, ki se že vrsto let vključuje v življenje lokalnega in širšega okolje.

Na Dvojezični srednji šoli Lendava so organizirali dan odprtih vrat, na katerem so javnosti predstavili svoje delo, obenem pa so organizirali delavnice za dijake s poudarkom na podjetnosti in bontonu.

Na delavnicah so ob dijakih in profesorjih šole sodelovali tudi šolarji iz osnovnih šol in drugi občani. Izdali so zbornik o sedemdesetih letih srednješolskega izobraževanja v Lendavi z naslovom Naša šola skozi čas. Obletnico so praznovali v šolskem letu 2017/18 z osrednjo prireditvijo v gledališki in koncertni dvorani v Lendavi.

Lendavska dvojezična srednja šola je ustanova, ki se že vrsto let vključuje v življenje lokalnega in širšega okolje, je povedala ravnateljica šole Silvija Hajdinjak Prendl: »Na stežaj odpiramo vrata novim izzivom sodobnega časa ter tudi vsem vedoželjnim učencem dvojezičnih in enojezičnih osnovnih šol. Naš cilj je, da dijakom, ki se odločijo za izobraževanje pri nas, ponudimo najsodobnejša znanja, ki v prepletu s tradicionalnimi vrednotami oblikuje mlade, podjetne, a odgovorne posameznike.«

Gradivo za zbornik Naša šola skozi čas je zbrala in uredila Bernadetta Horvath, v njej pa je tudi veliko fotografij od leta 1947 do danes. O svojih spominih na šolo so svoja razmišljanja ob sedanjih dijakih napisali tudi nekdanji dijaki in učitelji: Ivan Parnič, Franc Vida, Kornelija Baša, Ivan Hrelja, Lajos Bence, Judit Zagorec Csuka in drugi. Ob lanskem praznovanju obletnice so se profesorji in dijaki šole dogovorili, da bodo raziskali zgodovino srednješolskega izobraževanja, svoje izsledke pa so predstavili tudi z razstavo.

Idejo, da bi obeležili ta jubilej je dal upokojeni ravnatelj lendavske srednje šole Tibor Füle, je povedala Silvija Hajdinjak Prendl, ki je tudi sam bila dijakinja te šole: »Raziskovali smo preteklost in pomen poklicnega in strokovnega, tudi splošnega, dvojezičnega izobraževanja v lokalnem okolju. Zbrali smo veliko gradiva iz preteklosti naše šole oziroma srednješolskega izobraževanja v lokalnem okolju.«

VIR: vecer.com

Sava Turizem je že oktobra  prenesla prodajano premoženje na Terme Lendava. Osnovni kapital znaša sedem milijonov evrov, kupec naj bi plačal devet milijonov.

Postopki povezani s prodajo lendavskih term madžarskemu kupcu gredo proti koncu, saj  zdaj  manjka le še formalni vpis novega lastnika. Sava Turizem je namreč na družbo Terme Lendava, ki jo je z namenom prenosa prodajanega premoženja ustanovila 25. septembra letos, prenesla vso lendavsko nepremično in premično premoženje, osnovna sredstva in delovna razmerja za 36 delavcev, razen za delavce, ki opravljajo dela na področju zdravstvenih storitev povezanih z zdravstveno koncesijo. Na Terme Lendava niso bila prenesena dana denarna posojila, so se pa ohranila vpisana bremena v zemljiško knjigo pri nepremičninah. Osnovni kapital Term Lendava tako zdaj znaša 7.024.770 evrov.

Notarska listina o prenosu oziroma prevzemu premoženja je bila podpisana že drugega oktobra v Kranju, vpis v murskosoboški sodni register pa je bil objavljen šele danes, 27. decembra.

Kot smo že poročali je madžarski kupec, sklad Comitatus v 100-odstotni lasti madžarske države, za lendavske terme ponudil devet milijonov evrov. Ta denar naj bi bil namenjen poplačilu Savinih upnikov, v glavnem bank. 

VIR: vecer.com / MajdaH.

Trideset zaposlenih v podjetju Virs je skupaj z vodstvom v goste povabilo preko dvesto družinskih članov in prijateljev na dan odprtih vrat. 

Lendavsko podjetje Virs je v soboto gostilo preko dvesto družinskih članov, prijateljev in znancev zaposlenih, z namenom, da se jim ti skupaj z vodstvom zahvalijo za pomoč in podporo,  medtem ko se sami posvečajo delu v podjetju, na primer, da popazijo njihove otroke,  če se dlje časa zadržijo na terenu, ter jih nasploh spodbujajo pri opravljanju službenih nalog in jih razumejo. "Zato ste tudi vi del naše zgodbe," je zbranim dejal direktor podjetja Renato Pahor, ter se jim zahvalil za njihovo  prispevek ter za obisk. V podjetju Virs dela okoli 30 delavcev, ki so sami vabili v podjetje na dan odprtih vrat.

Povabili pa smo vas tudi zato, pove Pahor, ker me ljudje pogosto sprašujejo: kaj pa vi sploh delate. In čeprav se trudi  z razlago, si marsikdo povedanega ne more prav predstavljati. 

Še preden so se gostje odpravili na ogled proizvodnih in poslovnih prostorov, je proizvodnjo na kratko predstavil prokurist podjetja Virs Aleš Puklavec. Povedal je, da se podjetje ukvarja z zastopstvom in servisiranje kompleksnih ter v svetovnem merilu vrhunskih CNC naprav, drugo področje pa je proizvodnja robotskih sistemov avtomatiziranega varjenja prav tako na najvišjem tehničnem nivoju.  Podjetje deluje na globalnem trgu, saj njihovi partnerji prihajajo na primer iz Japonske, Kanade, Nemčije, Slovaške, Švice  in od drugod.

"Naši sodelavci, vaši možje in žene, komunicirajo s celim svetom  o izdelkih na  najvišji tehnični ravni," je še povedal Puklavec, in se prav tako zahvalil  vsem za njihov prispevek k razvoju in rasti podjetja. Sledil je ogled prostorov in naprav, zaposleni pa so gostom tudi podrobneje predstavili svoje delo in proizvodnjo.

Letos so v podjetju Virs dan odprtih dan spremenili kar v tridnevno dogajanje. V sredo so se s predavanjem in predstavitvijo proizvodnje predstavili poslovnim partnerjem iz Madžarske, v četrtek in petek pa še iz Slovenije in drugih tujih držav, skupaj pa jih je obiska preko sto.

VIR: vesnik.si / Majda H.

Lendavski župan Janez Magyar slovenski vladi poslal pobudo za vzpostavitev železniške povezave med Redicsem - Lendavo - Beltinci. So podobnosti dogodkov v preteklosti z aktualnim dogajanjem okrog gradnje Emonike v Ljubljani ter ponovnim zavzemanjem za železniško povezavo z Madžarsko preko Lendave slučajne? 

Lendavski župan Janez Magyar je slovenski vladi poslal pobudo za vzpostavitev železniške povezave med Redicsem - Lendava - Beltinci, v vednost pa tudi Zavodu za blagovne rezerve, Petrolu, podjetjem v lendavski industrijski coni in območni obrtno - podjetniški zbornici v Lendavi. V dopisu je navedel, da ima Lendava zdaj železniško povezavo le do Čakovca ter na kratko povzel pretekla prizadevanja, da bi Lendavo spet povezali z železnico proti Madžarski do Redicsa ter s preostalo Slovenijo s progo do Beltinec, kjer bi se povezala s slovenskim železniškim omrežjem. Poudaril je, da mora biti razvoj Luke Koper slovenski vladi prioriteta in da bi s to povezavo še povečali obseg njenega delovanja. S to povezavo pa bi, kakor še navaja, prebivalce teh krajev, ki letos obeležujejo 100. obletnico priključitve Prekmurja matični domovini, povezali z ostalo Slovenijo. Slovensko vlado tako poziva, da v železniški povezavi prepozna slovenski interes in jo vabi, da se na morebitnem obisku v Lendavi seznani s stališči vseh zainteresiranih deležnikov za vzpostavitev povezave Redics - Lendava - Beltinci.  Dopisu je priložen tudi sklep lendavskega občinskega sveta z marčevske seje, s katerim se zavzema za omenjene železniške povezave.

In kdo so zainteresirani deležniki, ki bi se želeli udeležiti pogovorov z vlado o železniški povezavi? Na slovenski strani so to ob lendavski občini še Zavod za blagovne rezerve in Petrol, ki imata v Lendavi skladišče naftnih derivatov, rezervoarje pa polnijo in praznijo z blagom, ki ga prepeljejo s cisternami po železnici do Čakovca. Železniška povezava bi bila v interesu tudi nekaterih lendavskih gospodarskih družb, vendar odvisno od njihove dejavnosti in prednosti, ki bi jih imeli od tega v primerjavi s prevozom po avtocesti.

Že od nekdaj pa je sedem kilometrov dolga železniška povezava med Redicsem in Lendavo (od tega 4,5 kilometrov na območju Slovenije) v velikem interesu tudi Madžarske. Ob tem spomnimo, da sta bila avgusta 2007 za to povezavo na pobudo Zalske županije izdelani predinvesticijska zasnova in študija variant, katerih pripravo je plačala Evropa, in da je oktobra tega leta  v Lendavi potekalo delovno srečanje vlad Slovenije in Madžarske. Kot stranski dogodek pa se je odvil podpis pogodbe med Slovenskimi železnicami in podjetjem TriGranit iz Budimpešte o gradnji Potniškega centra Ljubljana, kateremu so prisostvovali ministri obeh držav za finance in promet.
Pred tem se je leta 2004 v Lendavi že oblikoval tudi konzorcij podjetij kot zasebnih vlagateljev v progo do Redicsa, v Beltincih pa je marca 2008 Luka Koper podpisala pogodbo o gradnji distribucijskega centra Panonija v Beltincih z enoto v Dolgi vasi.

So podobnosti z aktualnim dogajanjem glede gradnje Emonike v Ljubljani in vstopom madžarske bančne skupine OTP v projekt ter ponovnim zavzemanjem za železniško povezavo z Madžarsko preko Lendave slučajne? 

VIR: vestnik.si / Majda H. / Foto: Mataša J.

Pobudnika postavitve rastlinjakov v Lendavi sta svoje podjetje preselila v Mursko Soboto in ga preimenovala v GC Green Center.
Zgodba o postavitvi rastlinjakov v Lendavi se je začela pred dobrima dvema letoma. Avstrijsko vrtnarsko podjetje Herneth Gartenbau KG s sedežem v Gradcu je februarja 2017 lendavski občini poslalo uradno povpraševanje za nakup zemljišč, ker da želi s partnerskim podjetjem Ikea Europa postaviti nov proizvodni obrat v Sloveniji, in sicer rastlinjake na približno 30 hektarjih ter logistični center na 1,5 hektarja površine. Ponudbo sta podpisala Günter Herneth in Christian Rossman, ki sta potem junija 2017 za ta namen ustanovila družbo Green Center Lendava s poslovnim sedežem v Lendavi.

Nedavno pa sta sedež podjetja preselila iz Lendave v Mursko Soboto, podjetje pa preimenovala v GC Green Center. Odvetnik Branimir Šijanec, ki je nastopil kot priča pri ustanovitvi prvega podjetja, je povedal, da mu zadeva glede novega podjetja ni poznana in da pri projektu lendavskih rastlinjakov ne sodeluje več, Günter Herneth pa se na naše poizvedovanje o razlogih za preselitev podjetja in o nadaljnji usodi lendavskega projekta ni odzval.

Rastlinjaki v slepi ulici
Znano je, da se je projekt lendavskih rastlinjakov znašel v slepi ulici, potem ko kmetijsko ministrstvo edino ni dalo potrebnega soglasja lendavski občini, da bi dokončala postopek podrobnega prostorskega načrta za rastlinjake. In to kljub temu da je pobudo za naložbo v rastlinjake prevzel maja lani ustanovljeni konzorcij tujih vlagateljev Grower Consortium in da so zanj na ministrstvu lobirali celo nizozemski diplomati v Sloveniji. V konzorciju je namreč med drugimi tudi nizozemsko podjetje Royal Lemkes, s tem da naj bi podjetje Green center Lendava še naprej uradno vodilo postopke.

Ali avstrijska vlagatelja z umikom iz Lendave priložnost iščeta sama zase drugod? Naključje je (morda pa tudi ne), da preselitev podjetja v Mursko Soboto sovpada z odločitvijo murskosoboškega župana Aleksandra Jevška, da imenuje delovno skupino, ki bo preučila, kaj se da narediti z obstoječimi geotermalnimi vrtinami v Murski Soboti. Kot vemo, je ogrevanje z geotermalno energijo za mestno občino za zdaj neizvedljiv projekt, kar pomeni, da so možnosti za njeno izrabo drugod. Morebiti z novo vrtnarijo ali rastlinjaki? Morda, vendar je malo verjetno, da na območju, kjer je nekdaj že bila.

Zgodovina in zemljišča
Spomnimo, da je šest manjših zemljišč nekdanje mestne vrtnarije v velikosti skupaj dobra dva hektarja v stečajnem postopku Vrtnarije Sum Sobota na dražbi junija 2017 kupilo podjetje Brod na Muri, naložbeno in svetovalno podjetje v lasti Rafaela Kosa, za 121 tisoč evrov. Na dražbi je sodelovala tudi mestna občina, ki je z uveljavitvijo predkupne pravice razdrla že sklenjeno nakupno pogodbo v višini 44 tisoč evrov, ki jo je stečajni upravitelj Robert Zakrajšek sklenil z Edito Toplak Benko, vendar je po pritožbi enega od upnikov višje sodišče postopek prodaje vrnilo na začetek. Toplak Benkova je namreč na tem območju že od prej lastnica dveh večjih parcel, velikih približno tri hektarje, znotraj katerih zdaj kot otočki ležijo parcele Broda na Muri. Toda dostop do parcel je mogoč le po poti, ki je prav tako v lasti Broda na Muri. Ta je med nastajanjem Visitor centra novembra 2013 to že ponujal v odkup mestni občini, vendar predlog takratnega župana Antona Štihca, da bi občina za kupnino najela 200 tisoč evrov posojila, v mestnem svetu ni bil sprejet. Mestna občina pa je med stečajnim postopkom sprejela nov podrobni prostorski načrt, ki to območje namenja potrebam širjenja mesta. Za lokacijo nove vrtnarije, ki bi bila še vedno dovolj blizu geotermalne vrtine, se je zato treba ozreti po sosednjih zemljiščih, ki so skoraj v celoti v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov.

VIR: vecer.com

Podžupan Občine Lendava, dr. Mihael Kasaš, zapušča mesto podžupana, saj odhaja na Agencijo RS za okolje (ARSO). Župan Janez Magyar je danes imenoval tri nove podžupane.
 
Kasaš je na zadnjih lokalnih volitvah kandidiral za mesto župana. Ob nastopu mandata Magyarja pa je bil januarja letos imenovan za podžupana in to funkcijo opravljal poklicno. Po dobrih osmih mesecih pa po poročanju portala Lendavainfo to funkcijo zapušča, saj odhaja na novo delovno mesto v Ljubljani, na ARSO.

Ob Kasaševem odhodu pa je župan Magyar danes že imenoval tri nove podžupane, ki pa funkcije ne bodo opravljali poklicno. Ivan Koncut bo zadolžen za področje turizma in športa, Otto Močnek za področje manjšine, Igor Kulčar, ki se je na zadnjih lokalnih volitvah prav tako bojeval za županski stolček, pa za področje okolja ter gospodarstva.

vir: pomurec.com / Foto: MMR

Pomurje bo kmalu bogatejše za novo motoristično dirkališče LindauRing.
V Lendavi se nadaljuje propadli projekt nekdanje Petrolie, ki jo je prevzel domačin in nekdanji Speedway dirkač Čaba Lazar. Projekt LindauRing ima sicer manjši obseg, a je vendar precej perspektiven.

30-letni projekt
O samem projektu, njegovem začetku in predvidenemu zaključku smo se pozanimali pri samem idejnemu vodji Čabi Lazarju. Temu se je namreč zamisel o dodatni progi utrnila že leta 1988, ko je še sam tekmoval. Okolico in panogo je zato dobro poznal in ocenil, da bi prav prišla dodatna steza z lepo urejeno okolico. Čez nekaj let je tako nastal večji projekt, ki je predvideval 3,5 kilometrov dolgo stezo in ki ga je leta 2007 prevzelo podjetje Petrolia.

Kot je znano, je projekt pogorel. Po prevzemu je namreč vrednost investicije zrasla na 20.000 evrov, predvidevala pa je izgradnjo motodroma, golf centra in hotelskega kompleksa. Poleg tega, da čas ni bil pravi, saj je k neuspehu prispevala tudi recesija, je podjetje na cedilu pustil Aldo Pietro Ferrari, katerega sloves je bil dvomljiv. V priključitev so nove delničarje so prepričali s tem, da je Ferrari švicarski finančni svetovalec. Obljubljal je finančna sredstva raznih evropskih bank, ki jih Petrolia nikoli ni prejela. Tako je bilo podjetje in posledično (pre)ambiciozen projekt obsojeno na propad.

Konec dober, vse dobro
Snovalec ideje se je, ko je bilo jasno, da se projekt ne bo nadaljeval, odločil, da bo stvari vzel v svoje roke:

»Šlo je pa za goljufijo. Ideja je propadla, takrat sem se odločil, da bom sam uredil eno majhno dirkališče in to tudi izvedel. Od tega je že nekaj let. Uredil sem dokumentacijo, odkupil zemljo iz stečajne mase Petrolie in nekaj privatne zemlje.«

Steza je tokrat krajša, kilometrska, projekt pa bolj premišljen. Ravno zato, ker je manjši. Dokončana naj bi bila prihodnje leto spomladi, ko naj bi že asfaltirani stezi dogradili robnike ter uredili okolico.

Steza bo uradno namenjena športom z motorjem (minimoto in supermoto), za vsakdanjo prodajo in komercialne namene. Večjih dirk ne bo gostila, bodo pa dobrodošli tisti, ki bi na progi želeli trenirati, tako profesionalci, kot amaterji, hobi vozniki ter tudi kolesarji in otroci, nam je povedal Čaba Lazar. Interes, kot pravi, je velik, saj je tovrstnih stez v Sloveniji veliko premalo.

https://www.youtube.com/watch?v=QHE9ZiYu7NA&feature=share

VIR: sobotainfo.com / FOTO: Jeso Kristijan

Občina Lendava ima nova svetnika. Občinski svet občine je namreč na zadnji 9. seji občinskega sveta na svetniški stolček “posadil” Draga Nađa (DeSUS) in Evi Šabjan (SDS).

Mandata novima članoma občinskega sveta po predlogu KMVI
Po predlogu Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, je namreč občinski svet sprejel odstopni izjavi svetnika Antona Balažeka (DeSUS) in Otta Močneka (SDS) ter za preostanek mandata potrdil mandat dvema novima članoma občinskega sveta Občine Lendava. Gre za Draga Nađa iz liste DeSUS in Evi Šabjan iz liste SDS.

vir: pomurske-novice.si

Zaradi razmer na trgu bo grozdje ostalo nepobrano v petih do desetih odstotkih vinogradov

Trgatve so v glavnem končane, do oktobra ali vinotoka, kakor so ta mesec imenovali nekoč, pa bosta tu in tam čakali le še sorti šipon in renski rizling. Kakovost grozdja je letos visoka, saj peronospora ni terjala svojega davka kot lani, pridelek pa je v povprečju za petino večji. Sladkorne stopnje so visoke, kisline zelo nizke, to pa bo terjalo tudi več znanja pri kletarjenju.

Izkoriščajo nemoč malih
Kljub veselju ob spravilu pridelka so razmere na trgu glede prodaje grozdja in vina za marsikaterega vinogradnika zelo slabe. »Zaradi razmer na trgu bo ostalo kakih pet do deset odstotkov vinogradov nepobranih in te verjetno kmalu čaka sekira. Realen scenarij je, da se bodo zaradi starostne strukture vinogradov in tudi vinogradnikov površine z vinogradi do leta 2032 zmanjšale za polovico, na nekaterih območjih, kot je Prekmurje, pa še več,« je povedal Ernest Novak, strokovnjak za vinogradništvo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota. »Opažamo tudi, da kdor ima kletne kapacitete in tržišče za prodajo vina, zdaj izkorišča razmere oziroma bolj nemoč malih vinogradnikov. Zaradi razmer in padca porabe vina se vinogradništvu v vinorodni deželi Podravje ne obetajo lepi časi.«

V Lendavi ni kupca grozdja
V najtežjem položaju so se letos znašli vinogradniki z območja Lendavskih goric, saj Kmetijska zadruga (KZ) Lendava, ki je doslej veljala za največjega kupca grozdja, tega letos ne bo odkupovala. »Že spomladi smo pričakovali, da bo letos drugače kot prejšnja leta, saj se z našimi kupci nismo uspeli dogovoriti o sklenitvi pogodb o prodaji tako grozdja kot tudi mošta,« so nam sporočili iz zadruge. V veliki meri je na to vplivala rekordna lanska letina, saj veliki vinarji kupujejo mošt na zalogo in ne le za tekoče leto. S tem, da so dogovori o nakupu pridelka propadli, je zadruga seznanila tudi lendavskega župana in občino zaprosila za pomoč, vendar je v kratkem času rešitev težko najti. Nekaj malega grozdja naj bi v Lendavi odkupilo le Kmetijsko gospodarstvo Lendava. »Težava je toliko večja, ker imajo manjši vinogradniki še zaloge lanskega vina, ki jim ga ni uspelo prodati, zato se mnogi sprašujejo, ali bodo grozdje sploh pobrali,« še ugotavljajo na KZ Lendava. Kljub civilni iniciativi za ohranitev vinogradništva na lendavskem vinorodnem območju se bo zaradi zdajšnjih razmer pri prodaji pridelka marsikdo še veliko prej odločil, da bo posekal trse, kot bi se sicer, z opuščenimi vinogradi pa se bo spremenila tudi podoba pokrajine, ki je vendar pomemben del turistične ponudbe.

Radgonske gorice kupujejo
Borut Cvetkovič, direktor družbe Radgonske gorice, je povedal, da je zaradi precejšnjega pojava oidija med vegetacijo kakovost grozdja zadovoljiva, letošnji pridelek pa glede na lansko rekordno letino in glede na zadnje desetletje povprečen. Trgatev zgodnjih sort so začeli že v zadnji polovici avgusta, pridelek pa bodo pospravili v začetku oktobra. Poleg zaposlenih delavcev so na sezonsko delo sprejeli dodatnih 50 delavcev, zanje pa so tudi organizirali avtobusni prevoz iz Murske Sobote.
Radgonske gorice bodo tudi letos odkupovale grozdje od pridelovalcev, s katerimi so sklenile pogodbo in ki so njihovi dolgoletni dobavitelji. Glede na sklenjene pogodbe bo skupna količina odkupljenega grozdja okrog dva milijona kilogramov. Cena grozdja je dogovorjena vnaprej in je nespremenjena zadnji dve leti. Bruto cena se giblje od 0,40 evra za kilogram za belo mešano vino do enega evra za sorto traminec, ki je tudi sorta najvišjega ranga. »V zadnjih letih je ponudba grozdja večja, kot so naše kapacitete,« ugotavlja tudi Cvetkovič. Na območju Ormoža odkupne cene grozdja še niso znane, ugotavlja Novak, informacij glede letošnjega pridelka in odkupa nam niso sporočili niti iz družbe Puklavec Family Wines, največjega vinarja na območju Ljutomersko-Ormoških goric v Podravju. Nobenega uradnega odkupovalca nimajo niti na Goričkem, saj Panvita Marof predeluje le lastno grozdje. 

Vesnik.si / Majda H. / Foto Nataša J.

V Lendavi se je v organizaciji Galerije-Muzeja Lendava začela mednarodna likovna kolonija mladih umetnikov LindArt. Na koloniji bodo do sredine septembra ustvarjali trije mladi kiparji: Dani Tamas iz Madžarske, Matija Filo iz Hrvaške in Dionyz Troska iz Slovaške.

Lani so spremenili koncept likovne kolonije, tako da so povabili mlade kiparje, študente likovne umetnosti, katerih dela sedaj krasijo lendavski mestni park Roža. Pred tem pa je likovna kolonija potekala tako, da so mladi likovniki, predvsem slikarji, ustvarjali v tandemih, torej v parih, kot jih je določil žreb, je povedal kustos v Galeriji-Muzeju Lendava, umetnostni zgodovinar Atilla Pisnjak. »Doslej je tako nastalo že veliko zanimivih likovnih del več kot 130 mladih ustvarjalcev iz vsega sveta. Sodelujoči umetniki so bili tudi iz Združenih držav Amerike, Tajske in Japonske. Mnogi od teh so sedaj že uveljavljeni umetniki, nekateri pa so se v Lendavi udeležili kot akademski slikarji ali kiparji potem še mednarodne likovne kolonije Lendava.« V nekdanji meščanski šoli v Lendavi je začel ustvarjati Dani Tamas iz Madžarske, ki bo v mestu ob vznožju Lendavskih goric do konca meseca. Filo, ki je iz Čakovca, bo v Lendavo prišel naslednji teden, Troska pa v začetku septembra.
Likovna kolonija LindArt je nastala iz potrebe po strokovnem kovanju likovno nadarjenih mladih umetnikov, pravi Pisnjak, to je likovna manifestacija, ki jim ponuja možnost ustvarjanja, ki je tako geografsko kot konceptualno odmaknjeno od njihove študijske prakse. »Lani so na likovni koloniji sodelovali tudi profesorji iz likovnih akademij, letos pa imajo mladi umetniki pri delu popolno svobodo. Dani Tamas se je odločil, da bo ustvarjal v železu, tako tudi Matija Filo, Dionyz Troska pa je povedal, da ima že idejo in koncept, tako da bo kiparsko delo v materialu, za katerega se bo odločil, naredil v dveh tednih. Sicer je običajno potrebno več časa, če že dobro obvlada tehniko, pa lahko naredi prej.«

Dani Tamas je povedal, da prihaja iz Szegeda, študiral pa je na fakulteti za likovno umetnosti v Pecsu. »V Lendavi sem prvič, da se udeležim likovne kolonije pa mi je svetoval profesor na fakulteti, ki je sodeloval na lendavski likovni koloniji in sodeluje z Galerijo-Muzejem Lendava. Navdušen je bil nad Lendavo in likovno ustvarjalnostjo v tem mestu ter mi rekel, da mi bo delo tukaj gotovo zanimiva in koristna izkušnja.« V Galeriji-Muzeju Lendava in po mestu je videl veliko zanimivega, tudi veliko kulturne dediščine in likovne ustvarjalnosti. Mesto in pokrajina se mu sicer zdita precej podobna Szegedu in Pecsu, kjer živi. Prijetno pa ga je presenetila prijaznost ljudi v Lendavi.
Ko mladi umetniki pridejo v Lendavo, pravi Atilla Pisnjak, se z njimi pogovorijo, kaj in kako bi radi ustvarjali. Dogovorijo se za idejo, na kateri bodo gradili. »Popeljemo jih tudi v lendavski park, kjer si ogledajo prostor, kjer bo njihovo kiparsko delo postavljeno, da bo v skladu z okoljem. Nekateri tudi ob ogledu Lendave dobijo navdih, kaj bodo ustvarjali. Tako se je Dani Tamas zelo navdušil nad zbirko likovnih del Metulji Štefana Galiča. Običajno mlade umetnike precej motivira pri njihovem delu, kar vidijo v Lendavi ali okolici, vendar pa temu dodajo nekaj drugačnega, svežega, novega.« Lani so bili mladi s sodelovanjem na likovni koloniji zelo zadovoljni. »Kiparjem tudi veliko pomeni, da si bodo njihova dela vsak dan lahko na javni površini ogledali domačini in obiskovalci Lendave. Slikarska dela, ki nastajajo na likovnih kolonijah, si običajno ogledajo le ob razstavah, potem pa so v skladiščih. Želimo vzpostaviti interakcijo med umetnikom, umetnino, občani in turisti, ki prihajajo v Lendavo,« pravi Pisnjak. Naslednja likovna kolonija, ki jo organizira Galerija-Muzej Lendava, bo 47. mednarodna likovna kolonija Lendava – odlivanje v bron, ki se je začela 19. avgusta in bo trajala do 5. septembra. Na njej bodo sodelovali akademski kiparji iz Slovenije in tujine.

VIR: vestnik.si / JGabor

Kralj Matjaž – mecen in vojak je naslov razstave, ki so jo odprli v avli lendavske gledališke in koncertne dvorane. Razstavo so pripravili v sklopu dogodkov ob spominskem letu kralja Matjaža, oziroma po madžarsko Matyasa Kiralyja.

Ob Hiši Madžarov, ki pripravlja dogodke ob spominskem letu kralja Matjaža, sta pri organizaciji razstave sodelovala še Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost in Knjižnica – Kulturni center Lendava. Na ogled bo do 20. julija.

V kulturnem programu je nastopila glasbena skupina, ki izvaja srednjeveško glasbo Hirës Pannonia Regizenei Együttes. Predsednik Sveta Pomurske madžarske samoupravne skupnosti in poslanec v državnem zboru Ferenc Horvath je spomnil, da je kralj Matjaž še ena od vezi med obema narodoma, saj je bil kralj tako Madžarov, kakor tudi Slovencev. Razstavo sta predstavila direktorica Hiše Madžarov, ki izvaja Spominsko leto kralja Matjaža, Krisztina Csibi in Gergely Buzas, direktor Muzeja Matyas Kiraly. Odprl jo je državni sekretar za narodno politiko madžarske vlade Arpad Janos Potapi.

Kralj Matjaž je med Slovenci - pa tudi na madžarskem, hrvaškem, češkem in še v nekaterih sosednjih državah - junak ljudskih pripovedk z zgodovinskim ozadjem. Legenda pravi, da spi na Koroškem pod goro Peco.

Kralj Matyas Hunyadi je živel v poznem srednjem veku. Bil je humanistično izobražen vladar in nadarjen vojskovodja, ki se je spopadal s Turki. Ti so v tistem obdobju vse bolj ogrožali Ogrsko, Avstrijo in Češko, s tem pa tudi naše kraje. Živel je med leti 1443 in 1490, kralj pa je postal pri svojih štirinajstih letih.

VIR: Vecer.com / Foto Jože Gabor

V šestih letih je Lekova lendavska enota trdnih izdelkov proizvodnjo količinsko povečala za petkrat, število zaposlenih pa za štirikrat in številke še rastejo. Milenijske generacije ne privlačijo lepe besede, ampak to, ali se ima možnost razvijati.

Mariborčan Simon Rečnik je direktor Lekove lendavske enote trdnih izdelkov vse od leta 2013. V tem slovenskem farmacevtskem podjetju, natančneje v Lekovem obratu Prevalje, se je zaposlil že leta 2003, in to takoj po tem, ko je uspešno zagovarjal doktorat s področja organske kemije ter zaključil delo raziskovalca na ljubljanski fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. Letos lendavska enota trdnih izdelkov obeležuje deset let obstoja in je ena od dveh lendavskih enot - druga, ki jo vrsto let vodi Gizela Štampar, proizvaja učinkovine za antibiotike, medtem ko Rečnikova enota skrbi, da so tabelete zapakirane v končni izdelek. Ker pa ob generičnih farmacevtskih izdelkih vse bolj pakirajo inovativna zdravila, in to za celotno skupino Novartis in 120 držav po svetu, so v zadnjih šestih letih in pol proizvodnjo povečali za petkrat, število zaposlenih, ki jih je zgolj v lendavski enoti z agencijskimi delavci okrog 500, pa za štirikrat. Celotna lendavska lokacija, delujoča že od leta 1982, ko je bil ustanovljen obrat kozmetike, pa ima več kot 640 redno zaposlenih in še okrog sto agencijskih delavcev.

Za razvojni preboj ključno leto 2015
Lendavska enota trdnih izdelkov je ključni moment v razvoju dosegla leta 2015, ko je bilo tam zgrajeno visokoregalno avtomatizirano skladišče. In če je ob začetku delovanja leta 2009 ta enota imela šest proizvodnih linij, jih bo letos že 25, kar je največ med Novartisovimi proizvodno-pakirnimi obrati, in namesto na začetku 35 zaposlenih, ima zdaj že več kot 400 redno zaposlenih. Tem impozantnim številkam je treba dodati, da je Novartis v lendavsko enoto trdnih izdelkov v desetletju investiral več kot 100 milijonov evrov, v 12 letih pa v celotno lendavsko lokacijo dobrih 180 milijonov evrov. V zadnjih letih tu dosegajo vsako leto več kot 30-odstotno količinsko rast proizvodnje in zgolj lani so v več kot 120 držav sveta odpremili 171 milijonov pakiranj več kot 4000 zdravil, tablet in kapsul, iz Novartisovih tovarn po vsem svetu. Pomembno pa je, da je zdaj v Lendavi glavna Novartisova lokacija za zaključno stopnjo izdelave in oskrbovanja z zdravili najvišje dodane vrednosti, kamor sodijo inovativna zdravila, zlasti zdravila za raka.

V lendavski enoti trdnih izdelkov je okrog 90 odstotkov zaposlenih iz Pomurja, preostali so iz drugih slovenskih regij, okoli štirje odstotki iz sosednje Hrvaške. Ne zaposlujejo prav veliko tujcev, čeprav tovarna stoji na tromeji Slovenija-Madžarska-Hrvaška, saj je po besedah Simona Rečnika zelo pomembno, da ob tujih jezikih zaposleni znajo dobro slovensko. V skrbi za iskanje novih kadrov, zgolj letos jih bodo zaposlili še 50, pa dobro sodelujejo z lendavsko dvojezično osnovno in srednjo šolo, na slednji pridobijo tudi veliko kadra s področja strojništva in kemije. Zanimiv je podatek, da je povprečna starost v lendavskem obratu trdnih izdelkov le 31 let.

Celotna lendavska lokacija, delujoča že od leta 1982, ko je bil ustanovljen obrat kozmetike, ima več kot 640 redno zaposlenih.
 
Rečnik pravi, da v nekem trenutku preprosto ni bilo na trgu dela dovolj primernih kadrov, zato so zaposlili zelo mlade, ki so jih morali tudi ustrezno usposobiti. Skoraj 500 zaposlenim v enoti je treba dodati še okrog 50 zaposlenih invalidov pa tudi veliko zunanjih izvajalcev. "Zdaj je bitka za talente v slovenskih podjetjih tako velika, da moramo veliko delati na tem, da dobimo kadre, ki jih potrebujemo. Vsi delodajalci moramo vložitii ogromno napora, da smo uspešni. Delujemo v 'kljunu' Slovenije, le nekaj sto metrov od hrvaške in madžarske meje, in prav izgradnja pomurske avtoceste leta 2008 je pomenila velik preboj za to regijo, da se je lahko bolje razvijala.

Slovenija je danes bistveno drugačna
V njihovi enoti je več kot 170 ali tretjina višješolsko, visokošolsko ali podiplomsko izobraženih, med temi je po 15 magistrov farmacije in diplomiranih inženirjev. V proizvodnji pa iščejo predvsem profile tehnične stroke - strojne tehnike, elektrotehnike, mehatronike, tudi kemijske in farmacevtske tehnike. Ob proizvodnih delavcih zaposlujejo operaterje, mehanike in tehnike na linijah, vzdrževalce, na področju proizvodnega inženiringa, prav tako strokovnjake na naravoslovnih in družboslovnih področjih - planiranja poslovnih procesov, operativne nabave, logistike. "Slovenija je danes bistveno drugačna, kot je bila še pred nekaj leti. Dobra plača je predpogoj, a pomembni so tudi odnosi v podjetju pa možnosti za osebnostno rast, pomembna je tudi kultura podjetja, zaposlene spodbujamo k vedoželjnosti. Želimo, da razumejo naše poslanstvo - da smo na koncu farmacevtske oskrbovalne verige pri zdravilih za milijone bolnikov po celem svetu, ki se zanesejo na nas.

Povprečna starost zaposlenih v lendavskem obratu trdnih izdelkov je le 31 let
V podjetju imamo tradicionalno nizko fluktuacijo. Vendar so časi drugačni. Milenijske generacije ne privlačijo lepe besede, ampak to, ali se ima možnost razvijati. Gledamo pa, da imamo čim več kadra iz lokalnega okolja in geografsko čim bližje naši lokaciji. Ko smo popeterili proizvodnjo in početverili število zaposlenih, se je tudi v vodstvu Novartisa zgradilo veliko zaupanje v našo enoto, s čimer so nam zaupani najzahtevnejši projekti. Naš obrat je zelo konkurenčen, saj primerljiv z drugimi podjetji v Evropi po produktivnosti, in ker hitro širimo proizvodne kapacitete, imamo tudi načrte za nadaljnja vlaganja v razširitev proizvodnih objektov. Naša ambicija je, da še bolj krepimo svojo pozicijo strateškega Novartisovega obrata za pakiranje inovativnih zdravil, na primer za onkološka zdravila, zdravila po presaditvi organov. Ključni učinek vsega tega so kvalitetna delovna mesta, prenos inovativnih tehnologij v Slovenijo, priložnosti za razvoj zaposlenih, delo v stimulativnem in poslovno urejenem okolju," ne skriva optimizma Simon Rečnik.

Neupravičeni strahovi o razprodaji srebrnine
Novartis je Lek prevzel leta 2002 in tedaj so se širili različni neupravičeni strahovi, kaj bo razprodaja slovenske srebrnine tujim lastnikom prinesla slabega Sloveniji in slovenskemu gospodarstvu. V proizvodnji zdravil je pakiranje kot končna faza oskrbovalne verige izjemno občutljivo področje za morebitne reklamacije izdelkov. "Zato pravim, da v Lendavi iz tablet in kapsul delamo zdravila, na kar smo zaposleni ponosni. Na ta naša zdravila se pacienti po vsem svetu lahko zanesejo, da jim jih bomo ob pravem času v pravih količinah dobavili. Tekmujemo z več deset tovarnami znotraj Novartisa, ki zaposluje okrog 128 tisoč ljudi. Prav letos začenjamo pakiranje in dobavo več Novartisovih inovativnih zdravil, vključno z onkološkimi. Najbolj pa smo ponosni na naše globalno prodajano zdravilo po presaditvah notranjih človeških organov (ledvice, srce, jetra)," pravi Rečnik. V lokalni skupnosti že več let sodelujejo s humanitarno organizacijo Ozara, ki skrbi za duševno zdravje ljudi v Sloveniji in ima dnevni center tudi v Lendavi. Veliko let sodelujejo tudi z lendavskima dvojezičnima osnovno in srednjo šolo, pri čemer skušajo vzpostaviti most do potencialnih novih kadrov, pa tudi z novim lendavskim županom Janezom Magyarom so stkali dobre odnose.

VIR: vecer.com

Lendava je najbolj vzhodno slovensko mesto, ki skriva številne zaklade.
Lendava, svetovna prestolnica bograča, ki jo v zadnjih časih obiščejo številni obiskovalci, ki jih med vinorodne griče privablja razgledni stolp, skriva nemalo čudovitih kotičkov. Tokrat smo jih za vas raziskali mi in, kdo ve, mogoče komu dali idejo za popestritev prostega dne.

Lendava leži na skrajnem vzhodu Slovenije, tik ob meji z Madžarsko in le nekaj kilometrov od Hrvaške. Prebivalstvo je narodnostno mešano, četrtina prebivalstva je madžarske narodnosti, tu pa živijo tudi pripadniki hrvaške manjšine.

Lendava ima okoli 3000 prebivalcev, napisi, šolstvo in javne službe so dvojezični, zato naj vas nikar ne zmoti, če bodo domačini, predvsem starejše generacije, z vami spregovorili v madžarskem jeziku.

Nekdaj industrijsko mesto, kjer je cvetela naftna industrija, pa dandanes poudarek daje predvsem turizmu. Kulturno bogato mesto si prizadeva pridobiti naziv Evropska prestolnica kulture 2025.

Katere so tiste znamenitosti, ki v Lendavo privabljajo obiskovalce?

Eden izmed magnetov, ki v Lendavo že dolga leta privablja tujce, so vsekakor tamkajšnje terme, ki se ponašajo z zdravilno parafinsko termalno vodo.

Sredi gričev, obdan z vinogradi, Lendavo krasi bel lendavski grad. Zgodovina gradu sega že vse do 12. ali 13. stoletja, ko je v Doljni Lendavi obstajala utrdba. Skozi zgodovino se je oblika gradu spreminjala, nadgrajevala, deli so bili porušeni, današnjo podobo pa je grad dobil v 18. stoletju. V gradu ima sedež Galerija-Muzej Lendava, ki upravlja s stalnimi ter priložnostnimi razstavami. V njem si lahko ogledate kulturno dediščino lendavske okolice in Madžarov v Sloveniji. Že tretjič je muzej gostil razstavo del svetovnih velikanov umetnosti, med njimi Reambrandta, Joan Mirója in Salvadorja Dalíja.

Sredi mesta poglede privablja atraktivna stavba gledališke in koncertne dvorane. Stavba je bila zgrajena leta 2004 in je delo madžarskega arhitekta Imreja Makovca. Pri delu je uporabljal naravne materiale, v detajlih in strukturi zgradbe pa je moč prepoznati elemente zgodovine in mitologijo kraja. Sama dvorana ima 444 sedežev, predverje, kjer se nahaja tudi lična kavarna, in ki je opremljeno s kipi lokalnega akademskega kiparja Ferenca Királyja, pa je namenjeno različnim sprejemom, razstavam in drugim priložnostim.

Le nekaj metrov od gledališko koncertne dvorane stoji lendavska sinagoga. Zgrajena je bila leta 1866 in je poleg mariborske edina sinagoga v Sloveniji. Na videz preprosta skorajda kvadratna zgradba je najpomembnejši arhitekturni spomenik lendavske židovske skupnosti. Kot sakralni objekt je delovala do 1944, ko so po izgonu Judov verske obrede opustili.  Notranjost danes krasi šest v pozlato odetih železnih kaneliranih stebrov s korintskim kapitelom, ki podpirajo galerijo, od prvotne opreme pa je ostala le še ura.

Če se iz Lendave zapeljete do sosednje Dolge vasi, lahko obiščete tudi judovsko pokopališče. Tam se nahaja 128 nagrobnikov z napisi, pokopališče, ki je razdeljeno na tri dele, pa je prav tako kot sinagoga spomeniško zaščiteno.

Knjižnica je še ena izmed zanimivih zgradb v Lendavi. Vila odeta v roza fasado je bila zgrajena leta 1906 po načrtih neznanega arhitekta iz Budimpešte. Zunanjost zgradbe v neobaročnem stilu krasijo štirje vogalni stolpiči in baročne kartuše, notranjost, v kateri danes deluje knjižnica, pa krasi bogata štukatura in secesijski vitraži.

Mestna hiša se nahaja v čudoviti stavbi sredi mesta, ki je v preteklosti bila del posestva kneza Esterházyja in središče gostinske dejavnosti v mestu. V njej je bilo v preteklosti urejenih več sob za goste, ponašala pa se je tudi z ledenico, kegljaško progo, kavarno, restavracijo, plesno dvorano, hlevom za 40 konj in remizo. Od leta 2006 obnovljeno zgradbo za svoje delo uporablja Občina Lendava.

Vredna ogleda je vsekakor tudi župnijska cerkev sv. Katarine, ki jo spremljajo kipi sv. Štefana, sv. Antona Martina Slomška in sv. Florijana, ter evangeličanska cerkev, ki je dvojčica evangeličanske cerkve Csorni na Madžarskem.

Ob obisku Lendave nikar ne spreglejte Centra Bánffy, kjer danes domuje Zavod za kulturo madžarske narodnosti, ali pa se podajte v Lendavske gorice, kjer danes kraljuje razgledni stolp Vinarium, v cerkvi sv. Trojice je »večno prebivališče« našlo mumificirano truplo, ki naj bi pripadalo Mihaelu Hadiku, enemu od slovitih junakov iz bojev proti Turkom.

Ob obisku nikar ne pozabite poskusiti  kakovostnih vin ali tradicionalnih jedi, med katerimi vsekakor izstopa bograč. Slednjega lahko poskusite tudi na prireditvi Bogračfest, ki se odvija v avgustu. Tudi sicer pa je kulturno in družabno dogajanje v Lendavi zelo bogato. Obiščete lahko na primer slovito Lendavsko trgatev, tekmovanje v kuhanju ribje čorbe, Katarinin sejem ter še in še.

ZGODOVINA

Lendava, prijetno mestece pred mejo z Madžarsko, skriva bogato in zanimivo zgodovino. Delček te vam bo odkrila razstava v stari meščanski hiši z začetka 20. stoletja na Glavni ulici z naslovomMeščanstvo, tiskarstvo in dežnikarstvo Lendave. Kot vse meščanske hiše tistega časa je bila v nadstropju namenjena bivanju, v pritličju pa trgovini.

Zaradi svoje geografske lege je bila Lendava od nekdaj središče okoliških pokrajin in stičišče različnih svetov. Tu so se stoletja uspešno povezovale in prepletale madžarska, judovska, slovenska, nemška, hrvaška in romska kultura. Status mesta je pridobila v srednjem veku, do prve svetovne vojne pa se je v mestu razvila svojevrstna meščanska kultura.

Prvi del muzeja, z delovno sobo, salonom ter pohištvom nekdanje judovske odvetniške družine Eppinger, prikazuje zlate lendavske čase na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Oprema meščanskega stanovanja in način oblačenja sta izkazovala prefinjen okus ter razgibano družabno življenje.

Že leta 1835 je Lendava kot prva na območju današnjega Pomurja dobila lekarno. Ogledamo si lahko lekarniško opremo s konca 19. stoletja, ki je zanimiva tudi kot vzorčni primer umetne obrti.

Meščansko kulturo sta tvorili tudi zanimanje za knjige in prebiranje časopisov. Na prelomu iz 19. v 20. stoletje se je v Lendavi pojavilo veliko lokalnih tednikov in dnevnih časopisov. Prvi tednik, Also Lendvai Hirado, je izšel 12. januarja 1889. Izdajatelj je bil tiskar Kardos iz Keszthelya.

Leta 1898 je prišel v mesto tiskar, trgovec, založnik in knjigarnar Ernest Balkany in odprl papirnico, knjižnico, tiskarno in knjigoveznico. Poleg madžarskih izdaj je natisnil tudi več slovenskih publikacij. Leta 1914 so tu tiskali Kleklove Novine v vendskem jeziku. Izdajali so tudi Marijin list, politični tednik Istina, mesečnika Marijin Ograček in Slovenska krajina, med letoma 1934 in 1935 pa Ljudsko pravico, zelo socialistično usmerjeni časopis, ki velja za predhodnika današnjega Dela, ter pozneje še napredni časopis Mladi Prekmurec.

Družina Balkany je, ne glede na težka obdobja, tiskala imenitne umetniške izdaje tako na lokalni kot tudi na državni ravni, številnih med njimi si drugod niso upali tiskati. Pred začetkom druge svetovne vojne je tiskar Balkany umrl, leta 1947 pa je bila tiskarna nacionalizirana. S tem je zamrlo tudi znamenito lendavsko tiskarstvo.

Sicer pa je Lendava zgodovinsko še globlje povezana s knjigami. Leta 1573 je namreč lendavski pridigar György Kultsar izdal knjigo, ki je menda spadala med prve tri tiskane na ozemlju Slovenije. Njen naslov se je v prevodu glasil Kosanje hudiča s skesanim grešnikom in nauk, ki govori o upanju zoper obup.

Zgodovinska vloga lendavskega dežnika

Lendavski dežniki so izvirni in domiselni še v današnjem času.

Mestu je bila nekoč v ponos dežnikarna, prva tovrstna na ozemlju Avstro-Ogrske. Nastala je iz šivalnice Bele Worthmana leta 1904. O njeni uspešnosti priča podatek, da se je že po dveh letih in pol poslovanja, s po 270 do 350 izdelanimi dežniki na dan, preoblikovala v delniško družbo. S krajšimi in daljšimi prekinitvami je delovala vse do leta 2001. Odtlej so v naših trgovinah na voljo zgolj ceneni azijski dežniki.

Na razstavi si je mogoče ogledati dokumente o ustanovitvi tovarne, fotografije starih strojev, predstavljeni so tudi sodobnejši postopki izdelave dežnikov itd. Obiskovalcem daje vpogled tudi v zgodovinsko vlogo dežnika. Ta je bil nekoč predvsem dopolnilo k damskemu oblačilu, šele pozneje so ga začeli uporabljati kot zaščito pred dežjem.

Živahen kulturni utrip, pogosto tudi za Madžare

Danes je nosilec lendavskega kulturnega dogajanja v slovenskem in madžarskem jeziku moderni Kulturni dom, v katerem sta gledališka in koncertna dvorana. Za pomemben kulturni center velja tudi Center Banffy s knjigarno in manjšo galerijo, ki ga radi obiskujejo domačini in tujci. Madžarske knjige in časopise lahko prebirate ob dobri kavi in slastnem pecivu ali pa se prepustite drugačnemu programu. Tu namreč potekajo pomembne literarne in glasbene prireditve, predstavitve knjig, uradna in prijateljska srečanja ter znanstvena posvetovanja.

Center deluje v okviru Zavoda za kulturo madžarske narodnosti, ime pa je dobil po dolnjelendavski aristokratski družini, ki je spodbujala kulturo v mestu. Nameščen je v nekdanji meščanski pritlični hiši in lepo odseva značilnost in vzdušje naglo razvijajočega se mesta na prelomu 19. in 20. stoletja. Ob njem je vse do druge polovice 18. stoletja delovala judovska molilnica.

Še nekoliko naprej, v Laubheimerjevi baročni vili, domuje današnja mestna knjižnica.

Malo listkov želja na judovskem pokopališču

Na prelomu stoletja je bilo prebivalstvo Lendave narodnostno in versko zelo heterogeno. Tu je živelo poleg katoličanov lepo število evangeličanov, od druge polovice 18. stoletja pa so se začeli sem priseljevati tudi Judje. Danes stoji sredi mesta velika rimskokatoliška cerkev s parkom in kipi sv. Florijana, sv. Štefana Ogrskega iz družine Arpadovičev ter slovenskega škofa Antona Martina Slomška.

Lendavski zemljiški gospodje Banffy so v času reformacije prestopili v protestantsko vero. Danes si nekoliko stran od strogega centra lahko ogledamo (skromnejšo) evangeličansko cerkev.

Pomembna gonilna sila za razvoj lendavskega gospodarstva so bili nekoč Judje. Bili so spretni trgovci, obrtniki, gostilničarji, zdravniki, ustanovitelji hranilnic, lastniki industrijskih obratov, odvetniki in vodilni možje v mestni politiki.

Danes nasproti kulturnega doma stoji sinagoga iz leta 1866, ki je poleg mariborske edina v Sloveniji. Kot sakralni objekt je delovala do leta 1944. Od prvotne opreme je ostala le še ura. Danes je to razstavni in prireditveni prostor. V njej si lahko ogledate stalno spominsko razstavo o lendavskih Judih. Številni počivajo na dolgovaškem pokopališču, obrnjeni k rodnemu Jeruzalemu. Kamenčkov in listkov želja je danes tam toliko kot obiskovalcev – malo.

Za kütrös kalacs se splača počakati

Današnji obiskovalci poznajo Lendavo predvsem po kulinarični ponudbi. Gričevnata okolica zagotavlja kakovostna vina, domačini pa radi postrežejo z bogračem in suhomesnatimi specialitetami. Za posladek vam priporočamo madžarski kütrös kalacs. Se splača počakati v vrsti, tudi 20 minut, če je treba!

Vir: Pomurec.com

Vir: DELO.si  Ksenija Glažar

Odprta vrata, koncerti, nastop folklornih skupin, obisk starodobnih avtomobilov,...
Minuli vikend je Lendava znova dokazala, da tudi majhno mesto lahko privabi velike kulturne dogodke, vredne pozornosti. Odprta vrata z brezplačnim ogledom mestnih muzejev in galerij, koncert hrvaške kantavtorice Luce in madžarske etno-jazz zasedbe Cirkusz-K, nastop folklornih skupin pri stolpu Vinarium, obisk starodobnih avtomobilov in še nekaj drugih prireditev je v mesto, ki vse boj postaja prepoznavno prav po svoji kulturni angažiranosti, pripeljalo številne obiskovalce, prireditev pa se množično udeležujejo tudi domačini.

V soboto, 21. julija, so svoja vrata za brezplačne oglede odprli Galerija - Muzej Lendava (GML), Muzej meščanstva, dežnikarstva in tiskarstva ter Sinagoga Lendava, ki ohranja spomin na v mestu in okolici živeče Žide in njihove potomce, ki so bili po drugi svetovni vojni dokončno pregnani.

V vseh ustanovah so bili nad odzivom obiskovalcev izjemno zadovoljni, saj so samo v soboto našteli okoli 600 obiskovalcev. Od tega jih je GML, ki domuje na lendavskem gradu, obiskalo okoli 330, kar je število, ki se ga ne bi branila marsikatera druga kulturna ustanova. Domačini in gostje iz vse Slovenije in tujine so tako dokazali, da je Lendava vse bolj zanimiva kot mesto kulture. Največ zanimanja v GML je seveda požela razstava grafik Marca Chagalla, ki bo v okviru cikla Velikani likovne umetnosti na ogled do konca oktobra. Ogled je vodil kustos GML Atilla Pisnjak, pod njegovim vodstvom pa so lahko obiskovalci dobili podroben vpogled v delo eminentnega ruskega umetnika, zlasti v razstavljene grafike s pretežno biblijskimi motivi.

Poleg Chagallovih del so si obiskovalci ogledali tudi druge razstave in zbirke. Med drugim omenimo razstavo malih plastik v bronu, ki nastajajo na vsakoletnih kiparskih kolonijah odlivanja v bron, doslej se jih je zvrstilo že 45, ter spominsko sobo slikarja in grafika Štefana Galiča, ki ponuja tako njegove grafike kot tudi njegovo izjemno zbirko več kot 2500 metuljev iz vseh koncev sveta, ki so bili umetniku tudi najbolj dragocen vir navdiha. Svojo spominsko sobo ima tudi György Zala, ki velja za enega najbolj znanih, delovnih in zavzetih kiparjev na prehodu stoletja. V kiparskih stvaritvah je utelesil mnoge junaške, a hkrati tragične trenutke in osebnosti madžarske zgodovine. Njegovo najbolj znano delo je nedvomno milenijski spomenik na Trgu herojev v Budimpešti.

Pomembna in ogleda vredna je tudi stalna zgodovinska razstava, odprta je od letošnjega junija, z naslovom Stoletja Lendave, ki prinaša vpogled v preteklost mesta. V kletnih prostorih so na ogled fotografije Arven Šakti Kralj Szomi, ki jih je umetnica naslovila Ne tu, ne tam in so del razstav, ki jih že tradicionalno odprejo na poletno muzejsko noč in so na ogled vse leto.

V soboto je bilo na gradu mogoče slišati pisano paleto tujih jezikov, prišli so obiskovalci iz sosednjih držav Hrvaške, Madžarske in Avstrije, pa tudi od drugod, svojega navdušenja nad gradom in mestom denimo ni skrival par iz Nizozemske.

Že dopoldan so grajsko dvorišče in stari del mesta preplavili bencinski hlapi starodobnikov, kakih petdeset se jih je pripeljalo z Madžarske in Slovenije. Srečanje so organizirali prijatelji starodobnih vozil Csepel-Pannónia Baráti Kör, med zloščenimi lepotci pa sta največ pozornosti pritegnila rdeče črni Ford Tudor 1928, katerega lastnik je Pálfy Márton iz Dunavarsány in MG nežno smetanaste barve iz leta 1961, s katerim se je pripeljala njegova žena Pálfiné Magdolna.

Na svoj račun so prišli tudi ljubitelji dobre glasbe, že v petkovem večeru je na grajskem dvorišču, ki se je izkazalo za imenitno prizorišče majhnih, intimnih koncertov, obiskovalce očarala hrvaška pevka in kantavtorica Lucije Ćustić Luce. Pevka čarobnega glasu, ki v baladno obarvanih pesmih očara z izpovednimi, pretežno ljubezenskimi besedili, je poslušalce, kakih devetdeset se jih je zbralo na dvorišču, osvojila z dekliškim šarmom in humorjem, s katerim je začinila malce zasanjano vzdušje.

Sobotni večer pa so v okviru Etnolenda zaključili gostje iz Madžarske, etno - jazz trio Cirkusz-KA, ki svoj navdih črpajo iz madžarskih iz ciganskih ljudskih pesmi, tokrat pa je prevladovalo jazz muziciranje. Večer za sladokusce, v katerem je kuliso glasbi odlično odigralo dvorišče pred Centrom Banffy.

Živahno je bilo tudi pred stolpom Vinarium, kjer potekajo številne prireditve ljubiteljskih skupin, tokrat so se predstavili RD Romano Jilo Dolga vas in Romska glasbena skupina Romano Glauso iz Pušče ter FS Proleter - folklorna skupina iz Sarajeva v sodelovanju z Mednarodnim FF Beltinci.

Vir: prlekija-on.net / Foto: Tomaž Galič in Martina Magdič

Vrednost naložbe je 1,5 milijona evrov, center bi lahko bil osnova, da bi lokalna skupnost poskrbela tudi za požarno varnost v industrijski coni

Sredi oktobra bo podjetje Legartis začelo z gradnjo Centra za zaščito in reševanje Lendava, v katerih bo delovalo Prostovoljno gasilsko društvo Lendava in Gasilska zveza Lendava, lendavski Rdeči križ in Civilna zaščita. Vrednost gradbenih dela znaša 1,3 milijona evrov, vrednost celotne investicije skupaj z opremo in vozili pa naj bi znašala nekaj manj kot 1,5 milijona evrov. Objekt, ki ga v celoti gradi lendavska občina, bo dokončan do začetka maja 2019.

Gradnja centra za zaščito in reševanje je predvidena v načrtu razvojnih programov občine in je zanj v letošnjem proračunu zagotovljenih 755 tisoč evrov, zato bo potrebno zagotoviti dodatni denar prihodnje leto v višini 550 tisoč evrov. Center za zaščito in reševanje pomeni tudi združitev sil in opreme na področju gasilstva in civilne zaščite v občini, ki je zdaj razpršena med gasilskimi društvi in v skladišču civilne zaščite, občina pa si bo tudi prizadevala, da bi požarno varnost, ki jo zdaj zagotavlja poklicna industrijska gasilska enota Nafte Lendava, kar naj bi podprla tamkajšnje firme in država oziroma obrambno ministrstvo.

VIR: vesnik.si / Majda H.

V sosednjem hrvaškem Murskem Središću, s katerim je Občina Lendava letos maja podpisala sporazum o sodelovanju, so ta teden obeležili praznik mesta. Dogodkov ob praznovanju se je udeležil tudi župan Občine Lendava Janez Magyar, ki se je ob tej priložnosti srečal z visokimi predstavniki Hrvaške in Madžarske politike, med drugim tudi hrvaško predsednico Kolindo Grabar Kitarovič.

PRAZNIK MESTA MURSKO SREDIŠĆE

Mursko Središće že deseto leto zapored tradicionalno praznuje mestni praznik Dan svete Barbare - zavetnice rudarjev in gradbincev. Tako kot prejšnja leta so tudi ob letošnjem prazniku predstavili pomembne projekte v lokalni skupnosti; najprej so predstavili projekt gradnje cest v njihovi industrijski coni, kateri je sledilo odprtje novozgrajenega vrtca. Otvoritvene slovesnosti sta se udeležila tudi predsednica Republike Hrvaške Kolinda Grabar Kitarović in minister za gospodarstvo, podjetništvo in obrt Darko Horvat.

KREPITEV PRIJATELJSKI VEZI

Občina Lendava je letos s sosednjim Murskim Središćem podpisala sporazum, ki lokalnima skupnostma omogoča krepitev razumevanja in prijateljstva med občani in narodi, spodbuja izmenjavo, sodelovanje ter tako prispeva k skupnemu napredku. Dobro sosedstvo je vsem motiv za čim boljše in kakovostnejše življenje na obeh bregovih reke Mure. Županu Murskega Središća Draženu Srpaku je ob novih pridobitvah v industrijski coni in otvoritvi vrtca čestital tudi župan Lendave, ki se je ob tej priložnosti srečal s hrvaško predsednico in ministrom za gospodarstvo, podjetništvo in obrt. Dogodka se je udeležil tudi podpredsednik madžarskega parlamenta dr. Csaba Hende, s katerim se je župan Janez Magyar med drugim pogovarjal o kandidaturi Lendave za Evropsko prestolnico kulture 2025, ki jo podpirajo tudi porabski Slovenci, Županija Zala in mesto Zalaegerszeg.

VIR: publishwall.si

Lendavska občina ima 102 neprofitni stanovanji s skupno površino nekaj manj kot 5300 kvadratnih metrov, ki jih tudi sama upravlja. Je tudi ena redkih občin, ki zanje načrtno namenja sredstva za obnovo.

Tudi v letošnjem proračunu ima za njihovo vzdrževanje in izboljšave predvidenih 140 tisoč evrov (v letu 2017 je bil ta znesek 160 tisoč evrov), obnovili pa bodo 13 stanovanj. Sanacijska dela, ki zajemajo gradbeno-obrtna dela in obnovo vseh inštalacij, se bodo izvedla v štirih stanovanjih v Kranjčevi ulici, v dveh v Tomšičevi ulici, v dveh v Kidričevi ulici, v dveh na Trgu ljudske pravice in enem v Župančičevi ulici v Lendavi, dve stanovanji pa bodo obnovili še v Benici. Na tej lokaciji bodo urejali tudi komunalne priključke. Ponudniki del se lahko prijavijo na razpis, ki je odprt do 10. maja, dela pa morajo biti končana predvidoma do konca leta.

VIR: vestnik.si / Majda H.

Pogovor s prvim slovenskim veleposlanikom na Madžarskem. G Ferenc Hajós poudarja, da mora biti najpomembnejša lastnost tistega, ki prevzema vodenje katere koli slovenske občine, poštenost.

Lendavo, to obmejno in multikulturno občino z nekaj več kot 15-odstotno brezposelnostjo, v prihodnosti čaka veliko izzivov. Če je bila ta leta sinonim sivega industrijskega mesta, občina že nekaj časa prevzema drugačno vlogo, z izzivi na več področjih.

Tako meni domačin, prvi slovenski veleposlanik na Madžarskem in ugledni diplomat, Ferenc Hajós. Poudarja, da mora biti najpomembnejša lastnost tistega, ki prevzema vodenje katere koli slovenske občine, poštenost.

"Zame je to življenjsko vodilo. Veste? Če si pošten, potem moraš biti tudi koristen. Tisti, ki prevzema vlogo vodenja občine, postane namreč odgovoren za demokracijo in razvoj v lastnem okolju, v katerem živi. Menim, da je največji izziv v občini Lendava razvoj gospodarstva. Namreč, nekje sem videl podatek, da je relativno visoka nezaposlenost (po podatkih republiškega zavoda za zaposlovanje je stopnja registrirane brezposelnosti v občini Lendava septembra znašala 15,6 odstotka, op. a.), čeprav se tudi to zdaj nekoliko popravlja. Mislim, da je razvoj gospodarstva najpomembnejša zadeva in bo treba resnično vložiti veliko truda v to ter okrepiti gospodarsko sodelovanje s sosednjimi državami. Menim, da moramo še veliko vlagati tudi v kulturo. To bogati človeka in duha ter daje mestu, občini utrip in priložnost za to, da so ljudje dejavnejši," je povedal in odgovoril na še nekaj naših vprašanj.

Ste morda spremljali predvolilno dogajanje tudi v drugih slovenskih občinah?
"Pozorno spremljam zadeve tudi v drugih občinah in sem prizadet ter žalosten, ko vidim, da prihaja do nekorektnih in nizkih udarcev. Ta borba mora biti korektna. Mislim, da je bistveno, da ljudje ne skušajo pridobiti glasov s tem, da očrnijo in napadajo svojega tekmeca, pač pa s tem, da argumentirano predstavijo svoj program in vizijo. In če so pošteni – o čemer sva se pogovarjala na začetku –, bodo tako tudi delali. Moje osebno mnenje je, da je morda preveč ideološke in politične pripadnosti, prek katere ljudje želijo pridobiti lokalno vodenje. Kar ni dobro, če je seveda zgolj to vodilo. Če je človek pošten, bo v prvi vrsti delal za dobrobit ljudi, s katerimi živi, ne pa to, kar se bo potem v politiki dogajalo."

Se vedno udeležite volitev?
"Da. Redno se udeležujem volitev. To ni samo pravica, ampak je tudi dolžnost. Pa ne zato, da se odločimo za enega ali drugega, ampak da se odločimo za en program, ki se nam zdi sprejemljiv, in seveda upamo, da se bo uresničil. Ta apatičnost, zlasti mlade generacije, me izjemno skrbi. Ne bi se dobro počutil, če ne bi oddal svojega glasu za tega ali onega, ki bo pošten in pričakujoč, da bo delal v dobro ljudi in skupnosti," je sklenil Hajós.

VIR: TV Slovenija / Cirila Sever /  Foto: Jože Grgurič

Predstavniki Občine Lendava in Galerije – Muzeja Lendava so na novinarski konferenci danes, v petek, 18. 5. 2018, predstavili priprave Občine Lendava na kandidaturo za Evropsko prestolnico kulture 2025 (EPK) in veliko razstavo grafik ruskega slikarja Marca Chagalla z naslovom Stvarjenje in Biblija, ki je del uspešnega cikla razstav Velikani svetovne likovne umetnosti. Razstavo bo nocoj ob 19.00 slavnostno otvoril minister za kulturo Anton Peršak, na ogled pa bo do 31. 10. 2018. Pričujoča razstava ni prvo srečanje slovenskega občinstva z velikim umetnikom, vendar predstavlja najobsežnejši vpogled v vrhunce njegovega ustvarjanja, ki je bilo do sedaj na ogled v Sloveniji.

Na novinarski konferenci so sodelovali župan občine Lendava mag. Anton Balažek, vodja programskega sveta za pripravo kandidature Lendave za EPK 2025 Aleš Šteger, direktor Galerije – Muzeja Lendava Dubravko Baumgartner, kustosinja razstave, umetnostna zgodovinarka dr. Katarina Mohar in mag. Peter Gabrijelčič, dolgoletni dekan Fakultete za arhitekturo, pripravljalec programa investicijskih vlaganj v okviru Lokalnega programa za kulturo in kandidature Lendave za EPK 2025.

Galerija – Muzej Lendava je izstopajoča galerija v slovenskem prostoru, saj so njene razstave iz cikla Velikani svetovne likovne umetnosti v zadnjih letih najbolj obiskane razstave v Sloveniji. Poleg tega je s 27.000 obiskovalci letno najbolje obiskana galerija v Vzhodni Sloveniji.

Direktor Galerije – Muzeja Lendava Dubravko Baumgartner je povedal: »Pričujoča razstava je nadaljevanje cikla Velikani likovne umetnosti, s katerim smo pričeli leta 2009 z razstavo Victorja Vasarelya. Lahko rečemo, da so se razstave dodobra uveljavile, o čemer priča tudi nenehno povečevanje obiska. Lani si je tako grafike Salvadorja Dalija ogledalo več kot 20.000 obiskovalcev. Naš cilj je to številko s Chagallom seveda preseči, zato smo pripravili še dodatni program. Med drugim bomo v sklopu razstave izvajali projekcijo razstavljenih grafik na grad, kar bo vidno iz mesta, projekcije pa bodo tudi na grajskem dvorišču. Posebej razveseljivo je, da se obiskovalci vsako leto vračajo, prihajajo pa iz vse Slovenije in sosednjih držav, Madžarske, Avstrije in Hrvaške.« Baumgartner je še povedal, da je cikel Velikani likovne umetnosti plod odličnega sodelovanja z zasebnim nemškim zbirateljem, gospodom Richardom H. Mayerjem, ki vsa leta velikodušno podpira delovanje GML. Poudariti velja še, da so vsa dela, ki jih razstavlja GML, originali.

Kustosinja in umetnostna zgodovinarka dr. Katarina Mohar pravi, da je bila priprava razstave zanjo velik osebni in strokovni izziv, saj jo je Chagall zaradi neposrednosti in nepretencioznosti privlačil že od nekdaj. »Chagallov opus je ogromen, izjemno raznolik in tematsko bogat. Razstava 135 del iz zbirke zasebnega zbiratelja Richarda H. Mayerja v galeriji lendavskega gradu ponuja vpogled v vrhunce njegovega grafičnega opusa. Osrednja pozornost je posvečena barvnim litografijam, ki so nastale kot ilustracije k Bibliji po umetnikovem potovanju v Palestino leta 1931, v poznih 50-ih letih 20. stoletja pa so bile v posebnih številkah pariške umetniške revije Verve odmevno predstavljene javnosti. Razstavljene so skupaj z izborom Chagallovih grafik, v katerih je umetnik raziskoval svoje priljubljene motive, ki med drugim vključujejo podobe iz rodnega Vitebska, avtoportrete, portrete ljubezenskih parov, cirkusantov in muzikantov. Postavitev razstave tako celovito odstira pomemben del Chagallove umetniške dediščine.«

Župan Občine Lendava mag. Anton Balažek je poudaril, da aktivnosti za kandidaturo za EPK tečejo v pravi smeri. »Posamezne aktivnosti so prerasle v proces, ki lepo teče, posebno pozornost pa že zdaj namenjamo vključevanju lokalnega prebivalstva, predvsem mladih. Naš cilj je zadržati mlade, narediti lokalno okolje prijazno, kar bomo dosegli tudi z investicijami v mestu. Pri tem je pomembno dobro povezovanje vsebinskega in investicijskega dela projekta. Javnomnenjske raziskave kažejo, da domačini zelo podpirajo projekt EPK 2025. Zadnja anketa kaže, da kar 77 odstotkov občanov projekt dobro pozna in ga tudi podpira. Razpisali smo tudi študentsko in dijaško delo v storitveni in turistični dejavnosti, ki bo omogočalo mladim priložnostno delo skozi vse leto, poleg rednega financiranja kulturnih društev pa smo izvedli dodatni javni razpis za kulturne projekte za zavode in nevladne organizacije v skupni vrednosti 100.000 evrov. Načrtujemo obnovo nekdanje blagovnice, kjer bosta prostor dobili tudi knjižnica in glasbena šola.«

Lendava bo v projektu EPK 2025 k sodelovanjuu povabila 25 partnerskih mest iz Slovenije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške, od tega jih bo pet sodelovalo tesneje.

Župan se je ob tej priložnosti zahvalil vsem sodelavcem in sodelujočim v projektu, ki bo naslednje leto dosegel naslednjo stopnjo s prijavo kandidature za EPK 2025.

Več o dodatnem javnem razpisu za kulturne projekte je povedal Aleš Šteger, vodja programskega sveta za pripravo kandidature: »Veseli me, da je bil uspešno izpeljan javni razpis za zavode in nevladne organizacije v skupni vrednosti 100.000 evrov. Na razpis je prispelo blizu 40 prijav, od katerih jih je komisija izbrala več kot 20. Gre za kulturne vsebine in dogodke, ki bodo izvedeni v letu 2018 in predstavljajo nadgradnjo občinskega programa za kulturo in smernice za EPK 2025. Poleg razpisa naj izpostavim graditev tesnega partnerstva s hrvaškim mestom Čakovec, ki tudi formalno pozdravlja skupno kandidaturo za EPK,« je povedal Šteger in pojasnil, da gre pri kandidaturi za skupni projekt štirih držav, poleg Slovenije in že omenjene Hrvaške še Madžarske in Avstrije. Pomembno je tudi, da ima Lendava podporo regije, Murske Sobote in drugih občin ter vidnih posameznikov. Poudaril je še, da Lendava intenzivno pripravlja bogat program poletnih prireditev, ki ga bodo predstavili junija.

O investicijskem razvoju Lendave je spregovoril mag. Peter Gabrijelčič, pripravljalec programa investicijskih vlaganj v okviru Lokalnega programa za kulturo in kandidature Lendave za EPK 2025: »Mesta se razvijajo ali umrejo. Razvijajo se takrat, ko je v njih prisotna kultura, ki se odvija v prostoru, tudi v javnem, na ulicah in trgih. S kulturo se da spodbuditi življenje nekega kraja in Lendava se tega zaveda. Vprašali smo se, kako vrniti mesto ljudem? Postopoma načrtujemo organizacijo javnega prostora z vračanjem institucij v središče. Eden od teh projektov je revitalizacija nekdanje blagovnice, ki ji bomo dali kulturne vsebine. Poleg tega načrtujemo oblikovanje mestnih trgov in ulic z območji izključno za pešče. V ta namen je treba poskrbeti za dovolj parkirišč na obrobju, predvideno pa je tudi novo stanovanjsko naselje, ki bo mladim omogočilo bivanje blizu centra, a hkrati v stiku za naravo.«

VIR / foto: radiotomi.si