Lendava

  • V petek in soboto, 22. in 23. junija, je Lendava pričela utripati v poletnem ritmu. S postavitvijo Urbanega travnika iz dežnikov, družinskim izdelovanjem lampijonov želja, osupljivo cirkuško akrobatsko predstavo ter uvodnim koncertom skupine Wild Strings Trio se je pričel Festival Poleti v Lendavo, ki bo kar tri mesece bogatil dneve in večere domačinov in obiskovalcev našega najbolj vzhodnega mesta.

    Živahno dogajanje in dober obisk sta odlična popotnica festivalu, v okviru katerega se bo do sredine septembra odvilo okoli 170 brezplačnih prireditev.

    V petkovem popoldnevu je na platoju pred Gledališko in koncertno dvorano Lendava zrasel travnik belih dežnikov, ki so jih potiskali otroci lendavskih osnovnih šol in vzgojnih zavodov, z njihovo postavitvijo po tleh in s skulpturami nekaj metrov nad tlemi pa se je ploščad pred dvorano spremenila v pisan Urbani travnik. Ta bo na veselje obiskovalcev cvetel vse poletje, domiselna in prisrčna postavitev, ideja je zrasla iz lendavske dežnikarske tradicije, pa je že v prvem dnevu pritegnila številne obiskovalce uvodnega večera. Ta se je nadaljeval pod streho s sijajno predstavo novega cirkusa Lurrak baskovske cirkuško-akrobatske skupine Aire Aire, ki je povsem navdušila dodobra zapolnjeno Gledališko in koncertno dvorano. Z osupljivimi akrobacijami, pospremljenimi z na izvirni način izvajano baskovsko glasbo, so vhunski izvajalci skozi vso predstavo dvigovali temperaturo v dvorani. Težko bi si zamislili bolj udaren in obetajoč večer, ki nakazuje, da bo tudi v naslednjih mesecih vredno obiskati Lendavo.

    V soboto so bile družine z otroki in vsi v duši ustvarjalni povabljeni na krasitev lampijonov želja. Kot nam je povedala Mojca Redjko, programska sodelavka festivala Poleti v Lendavo, je bil odziv obiskovalcev nad pričakovanji – dobre želje je pisalo in risalo čez 120 udeležencev. Pod otroškimi in odraslimi rokami so nastajale izvirne risbe in zapisi dobrih želja: za lepe počitnice, srečo v družini, veselje, tudi rojstnodnevno voščilo za babico. »Ob današnjem sončevem obratu smo želeli prižgati in spustiti v nebo lampijone želja. Tako bi na kresni večer namesto kresa zagoreli številni majhni ognji, ki bi poleteli v neznano, vendar nam žal ni uspelo dobiti ustreznega dovoljenja. Tako so lampijoni želja romali na domove tistih, ki so jih ustvarili, mi pa smo namesto tega v večerno nebo simbolično spustili bele balone.«

    Sobotni večer je zaključil koncert skupine Wild Strings Trio na letnem odru GKD. Violinistka, čelist in kitarist, ki gradijo na klasični in jazz glasbi, izpopolnjeni z navdihujočimi izzivi folk umetnosti, so znova navdušili s svojim prepoznavnim nastopom.

    Sobotno dogajanje je dopolnil tudi prvi nastop folkornih skupin FD Pomurje Lendava in Murakeresztur iz sosednje Madžarske, ki so se ob glasbi zavrteli na prizorišču pred stolpom Vinarium.

    Ob zaključku nadvse uspešnih uvodnih dni festivala lahko zapišemo, da je Lendava odlično pripravljena na poletje, ki obeta, da bo v mestu in okolici v naslednjih mesecih karseda živahno in zabavno.

    VIR: radiotomi.si / Foto Tomaž Galič

  • Kdo je kupec še ni znano, je pa znana kupnina, ki znaša 600 tisoč evrov. Prodani tudi parcela in stavbna pravica v Šalovcih.

    Murskosoboško sodišče je dalo soglasje za sklenitev prodajne pogodbe za premoženje stečajnega dolžnika Ecos, storitve pri varovanju okolja. To zajema lendavsko bioplinarno z nazivno močjo 7,2 megavata, pripadajoča zemljišča ter zemljišča ob napravi, sončno elektrarno na objektu  ter v Šalovcih kmetijsko zemljišče in stavbno pravico na kmetijskem zemljišču, kjer je sortirnica odpadkov. Pogodba je sklenjena v vrednosti 600 tisoč evrov, pri čemer dobrih pet tisoč evrov predstavlja kupnina za sončno elektrarno. Kdo je kupec še poizvedujemo pri stečajnem upravitelju Matjažu Nanutu, ki je pogodbo o prodaji sklenil 26. novembra. Prav tako smo na odvetniško pisarno naslovili vprašanje, zakaj ni bil sprejet predlog stečajnega upravitelja, da zaradi dosedanjih neuspelih prodaj neprodano premoženje prevzamejo upniki.

    Kot smo že poročali, se je na neobvezujoče zbiranje ponudb odzvalo devet ponudnikov iz Slovenije in tujine, ki so ponujali kupnino v višini od 600 tisoč do deset milijonov. Zakaj z nobenim ni bila sklenjena pogodba ni znano, oziroma so nam iz odvetniške pisarne sporočili, da prodajanega premoženja nobeden ni želel kupiti, zato naj bi stečajni upravitelj predlagal, da ga upniki prevzamejo v naravi. Največja hipotekarna upnica je Raiffeisen Landesbank Steiermark, ki je družini Pavlinjek oziroma investitorju v bioplinarno zagotovila deset milijonov evrov posojila.

    Vir: vestnik

  • Na spletni strani občine je objavljen javni razpis za spodbujanje razvoja gospodarstva v Občini Lendava v letu 2020. Javni razpis v vrednosti 125.000,00 evrov je odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do 30. 6. 2020.

    Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za spodbujanje razvoja podjetništva v Občini Lendava v letu 2020, z namenom doseganja ciljev na podlagi smernic iz dokumenta »Razvojni koncept Občine Lendava 2015-2025« in »Pravilnika o dodeljevanju pomoči za razvoj gospodarstva v Občini Lendava«. Slednja dokumenta sledita ukrepom za pripravo razvojnih in investicijskih programov spodbujanja ustanavljanja novih in razvoja obstoječih podjetij ali poslovnih enot/podružnic na območju Občine Lendava, vse s ciljem izboljšanja kazalnikov aktivnosti občine na področju demografije in trga dela.

    Kot predlagatelji se na ta razpis lahko prijavijo samostojni podjetniki posamezniki, mikro podjetja, majhna podjetja, srednje velika podjetja, zbornice in združenja, ustanovljena po Zakonu o gospodarskih zbornicah ali Obrtnem zakonu, ki imajo sedež v občini in so izvedli, izvajajo ali nameravajo izvesti ukrep ali naložbo, ki je predmet dodelitve pomoči po tem pravilniku na območju občine.

    Vse informacije v zvezi z javnim razpisom lahko dobite na Občini Lendava, Glavna ulica 20, 9220 Lendava, Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. ali na tel. št. 02/577 25 00.

    Podrobneje v razpisu.
    vir: lendava.si

  • Z razstavo grafik Marca Chagalla z naslovnom Stvarjenje in Biblija v Galeriji - Muzeju Lendava nadaljujejo s ciklom Velikani svetovne likovne umetnosti.

    Na lendavskem gradu bo tako do 31. oktobra na ogled 135 grafik iz sicer izjemno velikega opusa enega najvidnejših in samosvojih slikarjev 20. stoletja, večina med razstavljenimi deli je posvečena bibijskim motivom.

    Razstavo, ki je ob otvoritvi na grad privabila številne prijatelje in ljubitelje umetnosti, je s kratko predstavitvijo na pot pospremila kustosinja, dr. Katarina Mohar, odprl in s tem predal v roke obiskovalcem, pa minister za kulturo Anton Peršak. Posebno noto je slovesnosti dala violinistka Inga Ulokina, ki je zaigrala skladbo iz filma Schindlerjev seznam, kar ni naključna izbira, saj vemo, da je bil Chagall Jud, judovska skupnost pa je pomembno zaznamovala tudi zgodovino Lendave.

    Po besedah dr. Moharjeve so razstavljena dela iz zbirke zasebnega nemškega zbiratelja Richarda H. Mayerja, ki ponuja vpogled v vrhunce Chagallovega grafičnega opusa. Bil je izjemno plodovit avtor, nenazadnje je ustvarjal skoraj tričetrt stoletja, preizkušal pa se je v vseh slikarskih tehnikah. »Osrednja pozornost pričujoče razstave je posvečena barvnim litografijam, ki so nastale kot ilustracije k Bibliji po umetnikovem potovanju v Palestino leta 1931, v poznih 50-ih letih 20. stoletja pa so bile v posebnih številkah pariške umetniške revije Verve odmevno predstavljene javnosti.

    Razstavljene so skupaj z izborom Chagallovih grafik, v katerih je umetnik raziskoval svoje priljubljene motive, ki med drugim vključujejo podobe iz rodnega Vitebska, avtoportrete, portrete ljubezenskih parov, cirkusantov in muzikantov. Postavitev razstave tako celovito odstira pomemben del Chagallove umetniške dediščine,« je poudarila dr. Moharjeva, ki jo pri umetniku posebej nadušujeta otroškost in magičnost, ki ju nosi v sebi, s čimer je blizu tudi široki publiki. Če povzamemo na kratko, Chagall na enostaven način govori o kompleksnih stvareh.

    Kot zanimivost povejmo, da je Chagall le redko podpisoval svoje grafike. »Podpisane imajo neprecenljivo vrednost, in nekaj takih je tudi v zbirki naše razstave,« je povedal Dubravko Baumgartner, direktor GML, in poudaril, da so prav vsa dela, ki jih razstavljajo v ciklu Velikani svetovne likovne umetnosti, originali. Postregel je tudi z nekaj številkami glede obiskanosti galerije. »Lani si je razstavo grafik Salvadorja Dalija ogledalo okoli 20.000 obiskovalcev, pričakujemo in upamo, da bo letos ta številka presežena.« To pomeni, da so razstave iz cikla najbolj obiskovane v Sloveniji, sama galerija pa s 27.000 tisč obiskovalci v lanskem letu sodi med najbolj obiskane v vzhodni Sloveniji.

    Organizatorji razstave so na večer otvoritve poskrbeli še za pravi svetlobno barvni spektakel. Na pročelju gradu je temi zasijala projekcija grafik, ki so del razstave in pričarala vtis, da je ves grad oblečen v slikovit kolaž, ki je bil viden tudi iz mesta in še dlje, celo z mimobežne avtoceste.

    Razstava Stvarjenje in Biblija bo na ogled do 31. oktobra 2018.

    VIR: www.liza.si

  • Hotel Elizabeta v Lendavi je na današnji dražbi v Ljubljani po izklicni ceni 490.000 evrov kupila ljubljanska družba Sicom Invest. Hotel je imel več najemnikov, vendar z upniki niso našli skupnega jezika, tako da je že nekaj časa prazen in bo potreben temeljite obnove.

  • JUDO KLUB LENDAVA Za lendavskimi judoisti je uspešen konec tedna.
    Judoisti starostne skupine U-12 iz Judo kluba Lendava so minuli vikend nastopili na dveh tekmovanjih. V športni dvorani Stopiče so tekmovali za Pokal Novega mesta v judu 2018, v madžarskem Barcsu pa je potekalo 35. regionalno tekmovanje.

    V dolenjski prestolnici se je na tatamijih borilo 190 tekmovalcev iz 29 klubov. Najboljši uspeh med mladimi lendavskimi judoisti je pripadel Tinaji Maučec, ki je zmagala v kategoriji do 44 kilogramov. Jakob Čeh je osvojil 5. mesto v kategoriji do 27 kilogramov, Gal Čeles pa do 38 kilogramov.
     
    Na turnirju na Madžarskem, ki se ga je udeležilo 318 tekmovalcev iz 21 klubov, je bil Maj Mlinarič v kategoriji do 66 kilogramov prvi. Druga mesta so si izborili Jure Biro (do 36 kg), Mia Kovač (do 35 kg) in Maša Kulčar (do 52 kg). Na najnižjo stopničko pa je med judoisti Judo kluba Lendava stopila Ria Gabor v kategoriji do 34 kilogramov.

    VIR: Vecer.com

  • Jože Vratar je zaslovel po svoji dvojni vlogi, po eni strani je bil razbojnik in ropar, znan pa je bil tudi po svoji radodarnosti in empatiji do revnih in pomoči potrebnih

    Zgodbo o Jožetu Vratarju, rojen naj bi bil med letoma 1890 in 1895 v Lendavskih Goricah in ustreljen 1937. leta v Trimlinih, še zmeraj poznajo starejši občani Lendave in okoliških krajev, vendar so pripovedi že zdavnaj presegle možnost preverljivih dejstev. Čeprav gre za legendo, je bil Vratar resnična oseba. Zaslovel je po svoji dvojni vlogi, po eni strani je bil razbojnik in ropar, ki je odprl vsako ključavnico, ki je varovala premoženje bogatih v Lendavi in bližnji okolici, slovel pa je tudi po svoji radodarnosti in empatiji do revnih in pomoči potrebnih.

    Črna obleka, črn klobuk 
    in črna srajca
    Le redke še živeče priče se Vratarja spomnijo iz otroštva, med njimi je Štefan Toplak iz Lendave. Pravi, da je bil še otrok, ko je Vratar mimo njihove hiše hodil domov v Lendavske Gorice. "Otroci smo se ga bali in se skrivali pred njim, čeprav nikoli in nikomur ni naredil nič slabega," pripoveduje. Spominja se, da je Vratar nosil črno obleko, črn klobuk in črno srajco, o njem pa ve povedati še to, da je imel rad siromake. Spet drugi se Vratarja spominjajo po pripovedovanju svojih prednikov ali znancev, vendar so največ verodostojnih podatkov o njem prispevale tri priče, med njimi je Štefan Ütroša iz Lendave.

    Že kot otrok neukrotljiv

    Jože Vratar je živel v cimprani hiši, zraven katere sta bila sadovnjak in vinograd. Hiša je stala v bližini križnega znamenja pred nekdanjim vaškim domom, po besedah Štefana Ütroše pa naj bi jo bili podrli v 40. letih prejšnjega stoletja. Govorili so, da je njegova družina izvirala iz Slovaške in da so bili starši evangeličanske vere. Ukvarjali so se s kmetijstvom in vinogradništvom, tako kot tudi njihovi sosedje, s tem da naj bi bil Vratar živel le z materjo. Ütroša se spominja, da so ljudje o njem govorili, da je bil že kot otrok neukrotljiv. Ko je mati šla na delo, naj bi ga z vrvjo privezala k mizi, vendar jo je pregrizel in zbežal. Okoli vratu naj bi bil nosil obešeno škatlico, v kateri naj bi bil listek z njegovim imenom in naslovom, kje je doma, ter prošnjo matere, da če ga bo kdo videl, kako tava, naj ga pripelje domov. Najverjetneje je Vratar v Lendavi opravil vajeništvo pri enem od kovaških mojstrov.

    Sumljiv zaradi bogatih daril

    Po ljudskem pripovedovanju je bil prijetnega videza, s črnimi lasmi in brki, marsikateri mladenki naj bi bil zmešal glavo, da se mu je predala in tudi zanosila, vendar se poročil ni nikoli. Nekaj časa naj bi bil veljal za spoštovanega človeka in takrat so ga ljudje tudi veliko videvali ob belem dnevu, a ko je začel ropati, je postal "neviden". Čez dan naj bi se bil skrival, ker so ga iskali žandarji, ponoči pa ga ljudje niso prepoznali oziroma se je izmikal srečanju z njimi. Kdaj natančno je začel vlamljati in ropati, ni znano, oblastem pa je postal kmalu sumljiv zaradi bogatih daril, ki jih je kot birmanski boter dajal svojim varovancem.

    Ključavnice odpiral za stavo

    Vratar je v mestnih gostilnah za stavo odpiral vse ključavnice, ki so mu jih prinašali ljudje. Poleg vrednih predmetov je kradel tudi druge stvari, posebno v trgovinah z živili, in jih potem delil naokrog, posebno mladenkam in družinam, v katerih je bil boter in ki so ga večkrat skrivale pred oblastjo. Zaradi vse pogostejših ropov so imeli žandarji nalogo, da ga čim prej privedejo pred sodišče. Vratar si je zato eno od skrivališč omislil v grobnici na pokopališču pri kapeli Svete trojice v Lendavskih Goricah. Za pribežališče si je izbral grobnico ob robu pokopališča, ki stoji še danes.Vratarja ni izdal noben od domačinov. Pravijo, da zaradi njegove radodarnosti, saj je vsako uslugo bogato poplačal z denarjem ali blagom, ali zaradi strahu, ker naj bi bili vedeli, da je imel zmeraj pištolo za pasom. Spet drugi vedo povedati, da navadno ni nosil orožja oziroma ga ni nikoli uporabil.Zanj je bila usodna zaseda, ki so mu jo nastavili pri kapeli Svete trojice. Ko se je približal grobnici, v kateri je imel skrivališče, so ga žandarji naskočili, vendar jim je uspel pobegniti. Sledili so mu, ko je bežal prek potoka Ledava proti vasi Trimlini. Ob robu vasi je Vratar splezal na vrh ogromnega hrasta, da bi tako zmedel zasledovalce, vendar so ga opazili. Ker naj bi bili žandarji vedeli, da je oborožen, in ker po klicih, naj se preda, ni hotel splezati z drevesa, naj bi ga bil eden od njih ustrelil v prsi.O dogodku obstaja dokument, in sicer razglednica, na kateri pod drevesom leži mrtev moški z gostimi črnimi brki. Razglednico ima zdaj Marjan Cojhter iz Lendave. Kdo je naredil posnetek, ni znano.

    "Ker je legenda o Jožetu Vratarju še zmeraj živa med starejšimi občani, bi bilo morda primerno obnoviti spomenik in grobnico pri Sveti trojici, v kateri je imel skrivališče. Grobnica je zdaj v klavrnem stanju. Zgodba je zanimiva tudi zaradi svoje socialne, robinhoodovske note, ki jih je zmeraj premalo in jih potrebuje vsaka družba. Lahko je nauk tistim, ki zanemarjajo svoje socialno poslanstvo, ki je temelj sobivanja v razredni družbi,"
    je povedal Franc Koren, predsednik Društva zbirateljev Pomurja Lindva.

    VIR:  Majd Horvat / Vecer.com 9/3/2017

  • Na zadnji seji Občinskega sveta Občine Lendava so svetniki potrdili proračun Občine Lendava za leto 2019.

    Proračun Občine Lendava za leto 2019 predvideva skupno 11,36 milijona evrov prihodkov, kar je 18 odstotkov več kot realizacija za leto 2018. Skupni načrtovani odhodki pa znašajo 14,62 milijona evrov in so v primerjavi z letom 2018 višji za 36,5 odstotka. Proračunski primanjkljaj bo tako znašal 2,8 milijona evrov, pokrivali pa ga bodo iz prihrankov Občine in zadolževanjem za investicijske namene.

    Največji prihodek proračuna je dohodnina, ki pripada občini na podlagi izračuna primerne porabe in predstavlja 54 odstotkov vseh prihodkov proračuna. Za leto 2019 znaša s strani Ministrstva za finance izračunana primerna poraba občine 6.021.580 evrov in temelji na trenutno veljavni povprečnini v višini 573,50 evra na prebivalca.

    Kot že povedano načrtovani odhodki proračuna znašajo 14,62 milijona evrov. 59 odstotkov odhodkov proračuna predstavljajo tekoči odhodki, ki znašajo 8,66 milijona evrov. Načrtovani so na ravni načrtovanih odhodkov v preteklem letu, s tem da bodo več namenili naslednjim področjem:

    -      sredstev za spodbujanje gospodarstva in kmetijstva bo za 95.000 evrov več kot v letu 2018
    -      glavarine za krajevne skupnosti bo za 20 odstotkov več v primerjavi z letom 2018
    -      za programe in aktivnosti na področju kulture bo namenjeno za 150.000 evrov več kot v letu 2018 in
    -      denarne nagrade ob rojstvu otrok se bodo povečale iz 160 evrov na predvidoma 400 evrov.

    Investicijski del proračuna znaša 5,52 milijona evrov, kar predstavlja 38 odstotkov vseh odhodkov proračuna.

    Za investicije načrtujejo okoli 1,3 milijona sofinanciranih sredstev, kar predstavlja 24 odstotkov vseh investicijskih odhodkov.

    Večina, 3,5 milijona evrov oziroma 63 odstotkov vseh investicijskih odhodkov, bo pokrita iz lastnih virov, preostalih 702.167 evrov oziroma 13 odstotkov odhodkov pa iz najema kredita.

    Večje investicije iz leta 2018, ki se zaključujejo v letošnjem letu so dokončanje izgradnje Centra za zaščito in reševanje Lendava, dokončanje izgradnje večnamenskega objekta v Lendavskih goricah, investicijsko vzdrževanje občinskih cest ter sanacija odvodnjavanja meteornih voda.

    VIR: pomurec.com

  • Sporno je financiranje Turistične zveze Lendava vabi. V Občini Lendava pozdravljajo odločitev murskosoboškega sodišča.
    "Z uvedbo preiskave v zadevi financiranja turizma v občini Lendava sta seznanjena tako župan kot Občina Lendava. Uvedba preiskave se nam zdi v redu, saj želimo, da se zadeve čim prej in v celoti razčistijo. Uvedena preiskava namreč daje možnosti, da se še enkrat potrdi, kar so dokazali že dosedanji postopki, da so bile dosedanje odločitve, ki so jih sprejeli pristojni organi odločanja, korektne." Tako so se v Občini Lendava odzvali na uvedbo sodne preiskave proti županu Antonu Balažeku.

    Zaradi financiranja občinskega društva Turistična zveza Lendava vabi (TZLV) proti županu Občine Lendava Balažeku namreč poteka sodna preiskava. V preiskavi bo murskosoboško okrožno sodišče ocenilo, ali je kriminalistom in tožilcem uspelo zbrati dovolj dokazov, da je Balažek zlorabil svoj položaj, ko je TZLV omogočil pridobitev denarnih sredstev. Če bodo sumi v preiskavi dozoreli v trdne dokaze, lahko tožilstvo proti županu vloži obtožnico zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic.

    VIR: vecer.com / Foto: ANNR
    Več v novem Vestniku.

  • Župan Občine Lendava Janez Magyar je v mestni hiši sprejel viteze krvodajalstva iz občine Lendava hiši in jim za njihova nesebična in humana dejanja podelil priznanje župana Občine Lendava.

    Krvodajalke, ki so kri darovale 80-krat in več ter krvodajalci, ki so kri darovali 100-krat in več, se vpišejo v Knjigo ambasadorjev življenja. V lendavski občini je takih krvodajalcev sedem, to so Dezider Horvat, Franc Horvat, Jurij Miloš Borovšak, Štefan Šimonka, Franjo Strbad, Franc Špilak in Majda Tratnjek.

    Župan Janez Magyar se je s podelitvijo priznanja zahvalil vitezom krvodajalstva in ob tej priložnosti izpostavil, kako pomembna je njihova vloga pri delovanju zdravstvenega sistema, še posebej takrat, ko gre za življenje. Zahvalil se je tudi Rdečemu križu Slovenije - območnemu združenje Lendava, ki organizira krvodajalske akcije v Lendavi in vsem krvodajalcem za velik odziv v letošnjem letu.

    V Sloveniji statistično vsakih 5 minut nekdo potrebuje kri, kar je oprijemljiv prikaz tega, kako pomembno je krvodajalstvo. Letno v Sloveniji daruje kri okoli 60.000 ljudi, kar nas po odstotku prebivalstva, ki daruje kri (5 odstotkov)  uvršča v evropsko povprečje, a smo tudi ena od 62 držav na svetu, ki 100 odstotno sama zagotavlja potrebe po zdravi krvi. Ta se v Sloveniji pridobiva po načelu prostovoljstva, brezplačnosti in anonimnosti na krvodajalskih akcijah, ki jih z zakonskim pooblastilom izvaja Rdeči križ Slovenije.

    Gesta darovanja krvi krepi medčloveške odnose in solidarnost med ljudmi, saj s tem brez nevarnosti za svoje zdravje lahko pomagamo drugim ljudem. Vedno smo pa lahko tudi mi tisti, ki jo bomo potrebovali in šele takrat spoznamo in cenimo humano dejanje neznanega darovalca, so zapisali na Občini Lendava.

    V Lendavi je naslednja krvodajalska akcija načrtovana 16. in 18. decembra, do takrat pa lahko tisti, ki bi želeli darovati kri, to storijo v enoti za transfuzijsko dejavnost Splošne bolnišnice Murska Sobota vsak ponedeljek in četrtek med 7. in 11. uro. Svoj prihod je potrebno najaviti na telefonsko številko 02 512 35 93.

    vir: pomurec.com

  • Slovenske predstave, ki jih bo šest, bodo napovedali sproti

    Gledališka in koncertna dvorana Lendava je 11. septembra objavila sklop predstav madžarskega gledališkega abonmaja 2022/23 z željo sodelavcev Zavoda za kulturo madžarske narodnosti Lendava, da bi naše življenje spet teklo normalno kot v obdobju pred težavami zaradi epidemije in vojne. Nemalo pa so bili presenečeni zvesti obiskovalci slovenskih predstav, ki so tudi letos hoteli vpisati abonma nove sezone, ko jim je bilo rečeno, da slovenskega abonmaja, kot so ga poznali v preteklih sezonah, letos ne bo. Pojasnila, zakaj ne, niso dobili.

    V programu dela zavoda Knjižnica - Kulturni center Lendava (KKCL) za leto 2022, v sklopu katerega poteka tudi gledališka in koncertna dejavnost in ki ga je potrdil svet zavoda marca letos, je med drugim navedeno, da bo tako kot vsako leto oblikovan tudi slovenski gledališki abonma, ki da sodi med temeljne programske vsebine, ki jih izvaja KKCL. Abonmajske predstave bi se vrstile od septembra do junija naslednje leto.

    Prav tako je v omenjenem programu opredeljeno izhodišče za izbor predstav, ob tem pa dodano, da se je zavod odločil, da bodo zaradi negotovega stanja na področju gledališke umetnosti predstave v sklopu slovenskega gledališkega abonmaja prodajali posamezno, s predvidenim popustom za abonente iz prejšnjih sezon.

    Da bodo vstopnice za slovenske predstave prodajali sproti, je povedala tudi zdajšnja direktorica zavoda KKCL Judit Zagorec Csuka, ni pa pojasnila, zakaj letos ni pripravljen seznam predstav, ki bi se odvile v sklopu slovenskega abonmaja.

    "Navajeni sprememb in izzivov današnjega časa vstopamo v novo sezono s trdo kožo in izkušnjami, zato smo tudi letos primorani ponudbo predstav nekoliko prilagoditi. Ponudili vam bomo šest predstav vrhunskih slovenskih gledališč, vstopnice pa se bodo prodajale posamezno po predstavah. Vstopnice za predstave si boste zvesti abonenti pretekle sezone (2020/2021) lahko zagotovili ugodneje," je navedla direktorica in še dodala, da obiskovalce z veseljem pričakujejo tudi v sezoni 2022/2023.

    lendava

  • Že zdaj dobivajo veliko vlog za zaposlitev iz Hrvaške, po 1. juliju jih pričukujejo še več. Pri njih delajo še Madžari in Anglež, med keramičarji tudi ženske.

    V času velikega pomanjkanja delovne sile, še posebej za delo v gradbeništvu, je obmejni položaj s Hrvaško in Madžarsko pomembna prednost za podjetje. To ugotavlja tudi Sabina Sobočan, direktorica družbe Varis Lendava, katere osnovna dejavnost je proizvodnja dokončanih kopalnic. Splošna gospodarska rast in pospešena stanovanjska gradnja v zadnjih dveh letih sta skokovito povečali obseg dela, zaradi česar so v podjetju Varis tudi pospešeno zaposlovali. Lani so na novo zaposlili 80 delavcev različnih profilov in letos še 30, ti pa prihajajo na delo v Lendavo tudi iz Hrvaške in Madžarske. V celotni skupini Varis je zdaj zaposlenih 253 delavcev, potrebe po delavcih pa so še vedno velike. "Takoj bi zaposlili pet keramičarjev, pet monterjev, tri do pet zidarjev, približno pet pleskarjev, dva elektroinštalaterja, dva varilca ter od pet do deset delavcev brez poklica za delo v betonarni," je povedala Sobočanova, ki je vodenje družbe prevzela januarja 2015 ter s svojim stilom vodenja ter poslovnimi odločitvami dobro izkoristila priložnosti, ki jih je prinesla splošna konjunktura za rast podjetja.

    Ustanoviti želijo svojo, Varis akademijo
    Konec junija se iztečejo omejitve glede zaposlovanja hrvaških delavcev v Sloveniji. Kaj bo prost pretok delovne sile s Hrvaško pomenil za vaše podjetje?

    Vsekakor bo to imelo zelo pozitivne učinke, saj bodo s prostim pretokom delovne sile odpadli zdajšnji dolgotrajni postopki, ki smo jih morali opraviti, preden smo sploh lahko zaposlili hrvaškega delavca. Najprej smo morali na zavodu za zaposlovanje preveriti, ali ni morda med iskalci zaposlitve kdo s poklicem, ki ga iščemo, in na osnovi tega smo lahko zaprosili za izdajo delovnega dovoljenja. To je potem trajalo mesec ali dva, mi pa smo delavca potrebovali takoj.

    Že zdaj prejemamo veliko število vlog iskalcev zaposlitve iz Hrvaške, zaradi znanih omejitev pri zaposlovanju pa so doslej delo iskali pri nas predvsem delavci za delo v proizvodnji. Prepričana sem, da bomo v prihodnje postali zanimivi tudi za višje izobražen kader, na primer za inženirje, projektante, komercialiste in druge.

    Kako večnacionalnost delavcev vpliva na delovno vzdušje v proizvodnji?

    Mislim, da pozitivno. Skupaj delajo Hrvati, Madžari in Slovenci, imamo pa tudi Angleža, in prav zanimivo se je sprehoditi po proizvodnji ter slišati to komunikacijo v različnih jezikih. Večjezičnost pa je lahko tudi priložnost za zaposlene za učenje še drugega jezika.

    Pozitivne učinke prinaša tudi zastopanost obeh spolov, saj gre za dopolnjevanje moških in žensk, torej različnih energij v delovni sredini. Ženske so tudi sicer s svojo natančnostjo in marljivostjo lahko zelo dobre v pregovorno moških poklicih, torej kot keramičarke ali pleskarke ali za fugiranje keramičnih ploščic.

    Našteti poklici sodijo tudi med najbolj deficitarne pri nas. Kako vam uspe najti te delavce?

    "Res v podjetju ves čas iščemo keramičarje, pleskarje, varilce in zidarje, vendar na trgu dela teh delavcev zelo primanjkuje. Zato smo se odločili za aktivno delovanje pri pridobivanju tega kadra. Lani smo sklenili dogovor in podpisali pogodbo z zavodom za zaposlovanje ter Ljudsko univerzo za izvedbo izobraževanja po programu Osnove polaganja keramičnih oblog. Strokovne delavce na zavodu smo prosili, da najprej poiščejo med iskalci zaposlitve tiste, ki jih ta poklic sploh zanima, v program prekvalifikacije pa so se vključili šele po tem, ko so tudi po ogledu naše proizvodnje ostali pri svoji odločitvi. V program izobraževanja, ki se je izvajal v marcu in aprilu 2018 in katerega praktični del je potekal pri nas v podjetju, se je vključilo 14 žensk in en moški. V tem letu načrtujemo še enak program izobraževanja za pleskarje.

    Stike smo navezali že tudi s srednjo gradbeno šolo iz Maribora, s katere so nas tudi obiskali in si pogledali proizvodnjo. Prijetno sem bila presenečena ob informaciji, da se je pri njih zelo povečal vpis v prvi letnik za poklica keramičar in zidar, zdaj pa razmišljamo, kako bi lahko pri nas organizirali izvajanje praktičnega učenja. Prakso smo že tudi omogočili dvema učencema, ki zdaj na lendavski srednji šoli končujeta izobraževanje za pečarja, in smo jima ponudili tudi možnost zaposlitve pri nas. V sklopu teh aktivnosti in z namenom, da ustanovimo svojo, Varis akademijo, smo že tudi začeli izvajanje mentorstva za mlade, ki se bodo po končani šoli zaposlili pri nas, prav tako pa bodo delavci pred upokojitvijo postali mentorji nekomu, ki bo prevzel njihovo delo. V okviru akademije bomo izvajali tako interna usposabljanja kot usposabljanja z zunanjimi partnerji, pozornost pa bo bomo namenili tudi karierni in osebnostni rasti vsakega posameznika.

    Ob plači tudi druge nagrade in dodatki
    Dober kader pa je mogoče zadržati ali ga pridobiti tudi z dobrimi plačami. Kakšna je povprečna plača v Varisu?

    Maja je povprečna bruto plača znašala 1490 evrov, torej je bila nekoliko pod republiškim povprečjem in nad povprečjem plač v gradbeništvu. Plača pri nas je sestavljena iz fiksnega dela, ki je odvisen od obsega dela in zahtevnosti nalog na delovnem mestu, ter iz variabilnega dela, ki se lahko mesečno spreminja in jo določa nadrejeni. Vemo, da vsak hodi v službo zato, da si zasluži plačo, saj se od tega živi, ob tem pa je vendar pomembno tudi zagotavljanje varnosti. Torej da delavec ve, da so plačani vsi prispevki, da prejme regres za letni dopust - tudi letos ga bomo izplačali v maksimalni višini -, da bo prejel nagrado za poslovno uspešnost preteklega leta in ob koncu leta še božičnico, med letom in ob koncu leta pa dobijo izplačan tudi dodatek za prisotnost. Na osnovi lanskih dosežkov in priznanj pa smo zaposlenim letos izplačali še posebno nagrado. Ob plači so torej za zaposlene pomembni tudi urejeno delovno okolje in ugodnosti, ki jih omogoča delodajalec. Pripravljamo tudi neformalna druženja in razne pozornosti na primer ob rojstvu otroka, zaposlenim, ki imajo otroke, stare do 15 let, pa pred novoletnimi prazniki podarimo za vsakega tudi vrednostni bon v višini 40 evrov.

    Več na: Vecer.com  / Foto Jože Pojbič

  • Kako je Galeriji - Muzeju Lendava v zadnjih letih uspelo na ogled postaviti dela Dalija, Mirója, Goye, Picassa in zdaj Chagalla, nam je povedal njen novi direktor Dubravko Baumgartner.

    Lendava zadnja leta opozarja nase tudi z uspešno kulturno dejavnostjo. Galerija - Muzej Lendava vsako leto vabi ljubitelje umetnosti na razstavo enega od eminentnih svetovnih likovnih umetnikov, stolp Vinarium je v treh letih postal ena glavnih turističnih znamenitosti v državi, letos pa tam prvič poteka festival Poleti v Lendavo. Vsi ti projekti tlakujejo pot Lendave h kandidaturi za evropsko prestolnico kulture 2025. Pogovarjali smo se s slikarjem in kustosom Dubravkom Baumgartnerjem, ki je pred kratkim prevzel mesto direktorja v Galeriji - Muzeju Lendava (GML), kjer dela že od študentskih časov, zadnja leta pa je bil grafični oblikovalec in kustos. Lendava kaže, da je mogoče z bogato kulturno ponudbo pritegniti obiskovalce.

    Srednjo šolo ste obiskovali na Madžarskem, likovno akademijo pa v Ljubljani. Potem ste se vrnili v rodno Lendavo. Vas ni zamikalo, da bi ostali zunaj?

    Ne, preprosto nisem imel želje po velikem mestu. Ko v otroštvu začutiš svobodo, ki ti jo dajeta narava in življenje v malem kraju, tega ne pozabiš. Velika mesta imajo tudi svoj čar, a mene je vleklo nazaj, lahko bi rekel, da mi je srce tako narekovalo.
    Lendava je poseben kulturni fenomen. Tako malo mesto, pa toliko kulture na kupu. V čem tiči skrivnost?
    S tem vprašanjem sem se ukvarjal v svoji diplomski nalogi. Kaj je čar Prekmurja, kaj je ta genius loci? Kaj je tisto, kar je tukaj naredilo toliko umetnikov? Prav iz Lendave namreč izhajajo številni slikarji, kiparji, grafiki, kar je res svojevrsten fenomen. Poleg samega kraja na to gotovo vpliva narava, pa tudi multikulturnost, kar vse skupaj daje poseben zagon v umetniškem izražanju. Gre za nekega duha, ki živi v teh krajih in se naseli v človekovo podzavest.

    Ga imate tudi vi v sebi?
    Najbrž. Ne vem točno, kaj me je gnalo v umetnost, splet različnih okoliščin. Gotovo želja po ustvarjanju, imel pa sem tudi veliko srečo, da sem imel dobrega mentorja, ki je zelo zgodaj opazil te moje spretnosti in me že v osnovni šoli začel usmerjati v likovne vode.

    Vaš osnovnošolski učitelj likovnega pouka?
    Da, Franc Gerič, ki je bil tudi dolgoletni direktor GML, in še danes, ko je upokojen, aktivno sodeluje z nami. Pod vplivom vsega navedenega sem se vpisal na srednjo umetniško šolo v Sombotelu, smer grafika, pozneje pa na likovno akademijo v Ljubljani.
    Ste poznali Štefana Galiča, ki velja za enega najpomembnejših lendavskih umetnikov?
    Ko je umrl, sem začel obiskovati srednjo šolo. Prav Franc Gerič me je peljal k njemu v atelje, preden sem šel na sprejemne izpite v Sombotelu, da bi mi dal kakšen nasvet. Ko sva prišla k njemu, je sedel za mizo in delal in jaz sem ga tiho občudoval. Bil je umirjen človek in pripovedoval mi je kar med delom: Vzemi vedno formo, ki se ti zdi najlažja, na primer krompir. To je osnova, kako ga umestiš v prostor, kako izdelaš detajle, da ni videti kot kamen. Dal mi je preproste, a ključne napotke, ki jih še danes cenim in upoštevam. Bil je izjemen umetnik, med drugim je prejel nagrado grand prix v Tokiu, ki velja za najvišje svetovno grafično priznanje.

    Ponos vaše galerije je gotovo cikel razstav Velikani svetovne likovne umetnosti na lendavskem gradu. Kako ste začeli s tem?
    Lahko bi rekel, da smo bili v pravem času na pravem mestu. Leta 2009, ko se je madžarski Pécs pripravljal na EPK, je bil Franc Gerič ravno v mestu. Ko je slišal, da obnavljajo muzej in da bodo nekatera dela, med njimi madžarsko-francoskega slikarja Victorja Vasarelyja, med obnovo spravili v depoje, jim je ponudil, da bi jih raje v tem času razstavili v Lendavi. Madžari so ponudbo z veseljem sprejeli in tako se je rodil ta cikel.

    Kaj pomaga, če v galeriji visi Marc Chagall, pa o tem nihče nič ne ve.

    Kako pa sicer pridete do zbirk za razstave?
    To je precej zapleteno. Težko je priti do zasebnih zbirateljev, pot do njih vodi tudi prek zvez ali priporočil. Naša galerija ima že dovolj ugleda, da sodeluje s prestižnimi galerijami in zasebnimi zbiratelji v Evropi. Richard H. Mayer, denimo, nas je poiskal sam oziroma njegova posrednica, ki je slišala za naše delo in nam ponudila sodelovanje. Pri nas smo iz njegove bogate zbirke razstavljali Dalija, Mirója, Goyo, Picassa in zdaj Chagalla.

    170 prireditev se bo zvrstilo do konca festivala Poleti v Lendavo.

    Kako se GML financira, ustanoviteljica je občina, je tudi glavno finančno breme na njej?
    Financiramo se iz različnih virov, uspešno smo kandidirali pri ministrstvu za kulturo, naše delo pa izdatno podpira tudi občina Lendava. Pomemben delež dobimo z vstopninami, nekaj denarja pa primaknejo še sponzorji. Naše razstave sprva niso bile rentabilne, s povečanim obiskom pa zdaj že skoraj pokrivamo stroške.

    Obisk galerije je za kraj, ki brez zaledja šteje nekaj manj kot 3000 prebivalcev, izjemen. Kaj je omogočilo takšen uspeh?
    Obisk konstantno raste iz razstave v razstavo. Če si je Vasarelyjevo razstavo ogledalo več kot 2000 obiskovalcev, jih je bilo lani na Daliju že več kot 20.000. Letos smo jih na Chagallu od 18. maja, ko je bila razstava odprta, našteli že več kot 9000, tako da se nam obeta nov rekord. Gotovo so imena umetnikov magnet za ljubitelje likovne umetnosti. Navsezadnje pri nas nimamo ravno veliko priložnosti, da bi si ogledali dela svetovnih likovnih velikanov. K temu je treba prišteti še druge dejavnosti, nič namreč ne pomaga, če je v galeriji Chagall, pa o tem nihče nič ne ve. Na področju promocije smo v zadnjih letih veliko storili. Domačini spremljajo naše delo in prihajajo na odprtja v velikem številu, kar nas izjemno veseli. Seveda pa večina obiskovalcev prihaja iz drugih krajev, precej je tudi Madžarov, Avstrijcev in Hrvatov.

    Katera razstava iz cikla Velikani je požela največ zanimanja?
    Uh, težko bi se odločil, odvisno od tega, kaj vzamemo za izhodišče. Vrednostno je bil gotovo Victor Vasarely. Vsa razstavljena dela so bila vredna okoli šest milijonov evrov. V času razstave od skrbi skoraj nismo spali (smeh). Posamezni kosi so bili vredni tudi pol milijona evrov, tako da je bila ta razstava tudi z vidika varovanja velik zalogaj. Nerad razvrščam umetnike, ki smo jih razstavljali pri nas, po pomembnosti. Omenil bi Françoise Gilot, ki je bila, poleg tega, da je ena najprodornejših predstavnic umetnosti 20. stoletja, ena od Picassovih žensk. V GML je bilo na ogled 60 njenih olj in grafik. Gospa je danes stara 96 let in živi v New Yorku, a je kljub temu vedela, da je v Lendavi njena razstava, ki je omenjena tudi v njeni zadnji monografiji. Med razstavami, ki sicer ne spadajo v cikel Velikanov, imela pa je izjemen odziv, pa bi posebej omenil Šungo, erotiko v japonski umetnosti.

    S kom boste po Chagallu presenetili najbrž vse bolj razvajene obiskovalce prihodnje leto?
    Prvič bomo gostili kar dve razstavi v enem letu, najprej bosta prostor v galeriji dobila avstrijski slikar in arhitekt Hundertwasser in japonski slikar in grafik Shoichi Hasegawa, v jesensko-zimskem obdobju pa bolgarski umetnik Christo, ki je znan po svojih megalomanskih projektih, med drugim je oblekel Kip svobode v New Yorku in nemški Reichstag.

    GML je znana tudi po likovnih delavnicah, ki jih prirejate že več desetletij.
    Vsako leto organiziramo dve večji delavnici. Kiparska delavnica odlivanja v bron, letos bo že 45. po vrsti, poteka avgusta in je namenjena akademskim kiparjem, ki tu ustvarjajo od osnutka do končnega odlitka, skulpture se vsako leto pridružijo že razstavljenim, ki so nastajale v preteklih letih in tako nastaja edinstvena stalna razstava malih bronastih plastik na lendavskem gradu. Druga delavnica je mednarodna kolonija LindArt, na katero vsako leto povabimo gostujoče umetnike iz Slovenije in tujine. Letos je kolonija, ki jo prirejamo že več kot dve desetletji, doživela korenito preobrazbo. K sodelovanju smo povabili akademije iz Ljubljane, Zagreba, Bratislave, Budimpešte in Pécsa. Z vsake univerze prideta po en študent in njegov profesor, tukaj ostanejo en mesec in v tem času ustvarjajo velike skulpture, ki bodo svoj stalni razstavni prostor našle po mestu. Posebnost letošnje kolonije so tudi tedenska srečanja umetnikov in njihovih mentorjev z domačini oziroma obiskovalci, pogovore vodijo domači in tuji umetnostni zgodovinarji in kritiki. Odkrivanju mladih talentov smo namenili delavnico LindArt Junior, na kateri se osnovnošolci pod vodstvom likovnih pedagogov in umetnikov seznanijo zlasti z različnimi slikarskimi in grafičnimi tehnikami.

    Kakšna je vloga GML v pripravah na kandidaturo za evropsko prestolnico kulture 2025?
    Ena osrednjih. Z razstavami in kolonijami privabljamo veliko obiskovalcev in umetnikov, seveda pa je treba za uspešno kandidaturo še marsikaj postoriti. Med drugim je v pripravi projekt za nov kulturni center s knjižnico, ki bo nastal v objektu nekdanje blagovnice v Lendavi. Sicer pa mesto letošnje poletje diha s festivalom Poleti v Lendavo, ki je tudi ena od stopnic na poti do kandidature. Gre za kulturno-umetniški festival, v okviru katerega vse poletje na različnih lokacijah v mestu potekajo številni dogodki, koncerti, filmske projekcije, delavnice, ogledi razstav, do septembra jih bo okoli 170. Eno od prizorišč je tudi lendavski grad, katerega dvorišče se je izkazalo za odličen prostor za druženje.

    Vam poleg direktorskega dela ostaja kaj časa za slikarstvo?
    Moje delo v galeriji zahteva celega človeka. Težko je pustiti delo na gradu, priti domov in sesti pred platno. V glavi se sicer nenehno rojevajo skice, ki čakajo, da lahko izbruhnejo, a po prevzemu položaja sem se odločil, da likovno ustvarjanje za nekaj časa odložim.
    Pa vendar, pogrešate platno?
    Pravzaprav nimam časa, da bi ga pogrešal. Moje delo je takšno, da se ves čas gibljem v umetniških krogih, ves čas sem v stiku in pogovorih z umetniki. Tudi to me bogati in v tem trenutku mi zadošča tudi v ustvarjalnem smislu.

    VIR: slovenskenovice.si

  • Lendavska ljudska univerza te dni praznuje 60 let obstoja. V preteklem letu se je v okviru ljudske univerze izobraževalo več kot 2.500 udeležencev, izvedenih je bilo skoraj 7.000 izobraževalnih ur. Še pred desetletjem se je to zdel neuresničljiv cilj.

    Ob tej priložnosti smo se o dolgi poti, od začetkov zavoda do sedanjih izzivov v izobraževanju odraslih, pogovarjali z direktorico Rahelo Hojnik Kelenc.

    Šest desetletij delovanja je dejstvo, s katerim se lahko pohvali le majo podjetij, kaj šele izobraževalnih zavodov v Sloveniji. Pa vseeno, kaj tovrsten mejnik, h kateremu ste s krmarjenjem prispevali tudi sami, pomeni?

    Obletnice so navadno tisti opomnik, ko se za trenutek ustavimo, ozremo na prehojeno pot in spomnimo tako obdobij vzponov kot tudi padcev. Zagotovo je bilo v teh šestih desetletjih narejenih veliko drobnih korakov, ki so vodili k temu, da smo se iz majhne organizacije za izobraževanje odraslih prelevili v moderno lokalno središče vseživljenjskega učenja z bogato programsko ponudbo. Moji predhodniki so v Lendavi ustvarili trdne temelje izobraževanja odraslih in s svojim delom na ljudski univerzi pustili neizbrisen pečat. Na takšnih temeljih pa je lahko graditi naprej. Ob tem ne smem pozabiti omeniti Občine Lendava, ki je naš ustanovitelj in odličen sogovornik, ki razume pomen izobraževanja odraslih in nas spodbuja pri delu, obenem pa med občani krepi zavest o pomenu vseživljenjskega učenja.

    Vsak začetek je težak, pravijo. Kako se spominjate svojih začetkov delovanja na Ljudski univerzi Lendava? Razmere, v katerih ste prevzeli vodenje, so bile zagotovo drugačne, kakršne so danes.
    Res ni bilo preprosto, predvsem zato, ker sem bila pred tem učiteljica, vodenje organizacije pa se krepko razlikuje od poučevanja. Na začetku sem se morala kar veliko učiti, predvsem pa si izoblikovati način vodenja. V teh osemnajstih letih, odkar sem zaposlena na ljudski univerzi, je bilo pred mene in moje sodelavce postavljenih veliko izzivov, prebrodili pa smo tudi dve večji krizi, in sicer je bil to čas, ko se je stara finančna perspektiva končala, nova pa se še ni začela. S čudovitimi sodelavci, ki jih imam, so bili tudi ti padci lažji, saj so mi ves čas stali ob strani in razumeli nastale razmere. Pravzaprav sem ugotovila, da se povezanost in medsebojno zaupanje v kolektivu močno razvijeta prav v kriznih časih. In če me danes vprašate, ali bi se še enkrat podala na isto pot, vam lahko z gotovostjo potrdim.

    V več kot pol stoletja delovanja ali lahko sploh govorimo o številkah udeležencev in izvedenih programov? Na katerem področju oziroma po katerih programih je bilo skozi leta največ povpraševanja in na katerih področjih po vašem mnenju delamo premalo?

    Tako število udeležencev kot število izvedenih andragoških ur iz leta v leto rasteta. Še pred desetletjem smo bili veseli, če se je v našem javnem zavodu letno izobraževalo okoli 600 udeležencev in smo izvedli vsaj 3000 andragoških ur. V preteklem letu smo presegli magično mejo 2500 udeležencev in izvedli skoraj 7000 izobraževalnih ur. Res je, da ne izvajamo več toliko programov formalnega srednješolskega izobraževanja, je pa zato iz leta v leto večje povpraševanje po poklicnih usposabljanjih in po neformalnih programih izobraževanja. Spremembe v svetu vplivajo tudi na spremembe v izobraževalnih organizacijah, predvsem v izobraževanju odraslih, kjer se moraš kar se da hitro prilagoditi trenutnim razmeram. Prav zaradi tega je pri pripravi izobraževalne ponudbe sodelovanje z lokalnim okoljem izjemno pomembno.

    Ste ena redkih izobraževalnih ustanov, ki ruši ovire in tudi predsodke na področju vključevanja pripadnikov romske skupnosti. V večini primerov slišimo, da se Romov ne da uspešno vključiti v izobraževalne programe, vi ste pri tem, predvsem v zadnjih letih, zelo uspešni. Kje se skriva recept za uspešno sodelovanje s pripadniki romske skupnosti?

    Menim, da je ključnega pomena sprejemanje. Pri nas se pripadniki romske skupnosti enakovredno vključujejo v vse izobraževalne programe iz naše ponudbe, nekateri programi pa so namenjeni samo njim. Moj dober prijatelj, ki je Rom, mi je pred leti zaupal začetek recepta: "Nikoli ne delaj za Rome brez Romov." Njegov nasvet vedno upoštevam, zato imamo tudi na ljudski univerzi dve sodelavki, pripadnici romske etnične manjšine, in njuna navzočnost je pri delu s pripadniki romske skupnosti izjemno pomembna. Velik napredek je bil na področju izobraževanja pripadnikov romske skupnosti storjen, predvsem odkar izvajamo dva večja nacionalna projekta, namenjena Romom. S projektoma Večnamenskega romskega centra (VNRC) Dolinsko in Socialno aktivacijo nam je uspelo narediti velik premik v miselnosti, saj tudi pri Romih postaja izobraževanje vrednota. To se najboljše kaže v tem, da se tudi vsi romski mladostniki po končani osnovni šoli vpišejo v srednjo šolo in so pri nadaljevanju izobraževanja uspešni.

    Šestdeset let delovanja ljudske univerze zaznamujete prav te dni, zagotovo se ozirate tudi v prihodnost, kaj si želite za zavod, njene zaposlene in navsezadnje za prihodnje udeležence programov?

    Delam v čudovitem kolektivu in mislim, da je v tako turbulentnem času to največ, kar si lahko želim. Upam, da bomo še naprej vsaj toliko podjetni, kot smo bili do zdaj, predvsem pa, da naš vir idej ne bo nikoli usahnil. Vsem, ki zjutraj sedemo v pisarne, izobraževanje odraslih ni služba, ampak poslanstvo. Skupaj z našimi zunanjimi sodelavci razvijamo talente naših udeležencev, uresničujemo želje številnih posameznikov in jih vodimo skozi izobraževalne programe, mnogokrat pa prevzamemo tudi vlogo zaupnika in motivatorja. Mi delamo z ljudmi za ljudi in to je tisto, kar šteje. Naši uspehi niso suhoparne številke iz statistike. Pogosto niso merljivi, saj so to zgodbe, ki so v svojem bistvu nemerljive, ogrejejo pa srca. Prav takih zgodb si želimo tudi v prihodnje.

    vir:rtvslo.si

  • Rok za prijave potekel že aprila. Sedanja najemnica Magdalena Rudaš še brez obvestila, ali je njeno družinsko podjetje uspelo s ponudbo.

    Turistična zveza Lendava vabi je marca objavila javni razpis za zbiranje ponudb za najem gostinskega lokala v notranjosti stolpa Vinarium v velikosti skoraj 200 kvadratnih metrov in zunanjih lesenih gostinskih objektov ob stolpu, in to samo za dobo enega leta.

    Rok za prijave je potekel prve dni aprila, vendar dosedanja najemnica lokala Magdalena Rudaš iz Radmožancev sploh še ni prejela obvestila, ali je njihovo družinsko podjetje uspelo s ponudbo na tokratni razpis ali ne. Ne drži informacija, ki se je razširila v javnosti, da niso več zainteresirani za najem, pove Rudaševa. Res pa je, da bo zaradi njene skorajšnje upokojitve dejavnost nadaljevala hčerka.

    Odločilni domači izdelki
    Rudaševa je gostinsko ponudbo v razglednem stolpu Vinarium prevzela avgusta 2015, le nekaj dni pred uradnim odprtjem Vinariuma 2. septembra. Med štirimi ponudniki, ki so se prijavili na takratni razpis lendavske občine, je bila najbolj prepričljiva zaradi domačih pekovskih izdelkov in slaščic, po katerih družina slovi v domačem in širšem okolju.

    Uradne poti so marsikdaj dolge in zapletene
    Rudaševa se je na razpis prijavila kot nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji, s tem da je za izvajanje gostinske dejavnosti v stolpu ustanovila svoje podjetje. Takrat je upala, da bodo pridobili številne lokalne ponudnike vina, hrane in drugih pridelkov, s katerimi bi obogatili ponudbo v lokalu. "Zdaj lahko povem, da ni bilo vse tako, kot smo si želeli," je povedala Rudaševa.

    Težave s ponudniki
    Ugotavlja, da so uspeli pritegniti lokalne ponudnike vin tako iz Lendavskih goric kot tudi z Goričkega, veliko težje pa je bilo z drugimi. Ob lastnih pekovskih izdelkih imajo le še stalnega ponudnika suhomesnih izdelkov, česa drugega pa jim ni uspelo dobiti.

    "Ljudje znajo marsikaj narediti, težava pa je, ker nimajo registrirane dopolnilne dejavnosti ali domače obrti, zato njihovih pridelkov ne moremo prodajati. Upoštevati je namreč treba uradne poti," pove.

    Drugi problem pa je, da imajo nekateri ponudniki premajhne količine nekega izdelka, zato ne morejo zagotavljati celoletne ponudbe, občasna ponudba pa ni nikoli dobro sprejeta pri kupcih.

    Kdaj bo znan nov najemnik gostinskega lokala v stolpu, smo vprašali tudi Turistično zvezo Lendava vabi, saj se Rudaševi najemna pogodba izteka septembra, vendar smo do priprave članka ostali brez odgovora.

    VIR: Vecer.com / foto N. Juhunov

  • Občina Lendava se razprostira na 123 kvadratnih kilometrih, kar jo med slovenskimi občinami uvršča na 52. mesto. V občini živi 10.575 prebivalcev, ki so po narodnosti Slovenci, Madžari, Hrvati in pripadniki drugih narodov, v občini pa živijo tudi pripadniki romske etnične skupnosti. Povprečna starost prebivalcev je 46,5 let, občina pa ima negativna naravni in selitveni prirast.

    Multikulturnost, ki se je izoblikovala skozi zgodovino, močno opredeljuje mesto Lendava, ki je tudi občinsko središče, in ostale kraje.
    V občini deluje 18 krajevnih skupnosti ter obstaja 23 naselij. Občina ima status narodnostno mešane občine, saj v njenih naseljih – razen Benice in Hotize – ob večinskem slovenskem narodu živi avtohtona madžarska narodnostna skupnost. Zaradi multikulturnosti občina in obmejne lege se občina povezuje s sosednjimi območji Madžarske in Hrvaške, zavzeto pa se pripravlja tudi na kandidaturo za Evropsko prestolnico kulture 2025. V občini je 3398 delovno aktivnega prebivalstva, ki prejemajo v povprečju 1438,73 evrov plače, stopnja brezposelnosti pa je 15,8 odstotna.

    Aktualni župan je Anton Balažek, mag. ekonomskih znanosti, star 60 let, ki občino vodi četrti mandat, a se za novega ne bo potegoval. Županski kandidati so Mihael Kasaš iz Doline pri Lendavi, star 35 let, doktor kemije in kemijske tehnologije, biodinamični kmetovalec in politik. Je neodvisni kandidat, kandidira pa s skupino volivcev. Janez Magyar iz Dolnjega Lakoša je star 50 let, komercialist in direktor in lastnik podjetja. Kandidira s podporo strank SDS in NSi. Franc Laj iz Dolnjega Lakoša je star 56 let, univerzitetni diplomirani ekonomist in ima status nekdanjega poslanca. Kandidira s podporo volivcev. Dejan Süč iz  Gaberja, star 38 let, je univerzitetni diplomirani profesor geografije in zgodovine, koordinator v knjižnici – kulturnem centru. Kandidira s podporo skupine volivcev. Igor Kulčar iz Trimlinov pa je star 56 let, je predmetni učitelj fizike. Osnovnošolski učitelj kandidira s podporo skupine volivcev.

    Občina v številkah
    Površina občine:  123 km2
    Število prebivalcev:  10575
    Povprečna starost:  46,5 let
    Delovno aktivno prebivalstvo:  3398
    Stopnja brezposelnosti:  15,8 odstotna
    Primerna poraba občine za leto 2018:  5.813.405 evrov
    Prihodki občine iz naslova dohodnine:  4.170.889 evrov
    Aktualni župan:  Anton Balažek
    Županski kandidati:  Mihael Kasaš, Janez Magyar, Franc Laj, Igor Kulčar in Dejan Süč.

    VIR: vesnik.si / Majda H.

     

  • Lokostrelski klub Lendava in Lokostrelska zveza Slovenije sta v Dolini pri Lendavi pripravila prvo letošnjo tekmovanje za Slovenski in Jadranski 3D pokal. Tekmovanja so se udeležili tekmovalci iz slovenskih, hrvaških, madžarskih in avstrijskih klubov.

  • Madžarski premier Viktor Orban ima v Sloveniji vse večji vpliv. Tega si zagotavlja tudi s pomočjo lojalnih pripadnikov, ki v Sloveniji strogo sledijo ideologiji madžarske vladajoče stranke Fidesz. Madžarska podjetja, ki so blizu vladajoči stranki, obvladujejo nekatere medije v Sloveniji. V zadnjih letih Madžarska finančno podpira podjetja v Prekmurju, velik del denarja gre tudi za nogomet.

    Na severovzhodu Slovenije, v Lendavi in njeni okolici, živi okoli šest tisoč pripadnikov madžarske narodne manjšine. Madžarom jezik in kulturo pomaga ohranjati tudi Zavod za kulturo madžarske narodnosti Lendava, pod okriljem tega pa delujejo tudi kavarna, knjižnica in gledališče. Zavod deluje v okviru Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti (MMONK), osrednje organizacije madžarske skupnosti v Prekmurju.

    Jih je zmotilo financiranje organizacije, ki pomaga migrantom?
    V zavodu so se leta 2016 odločili, da uprizorijo muzikal "A padlas". A le nekaj dni pred premiero je na zavod, ki ga je takrat vodila Lili Kepe, poklical Ferenc Horvath, predsednik MMONK, od zavoda pa zahteval, da predstavo odpove, je poročal medij Balkan Insight.

    Kepejeva verjame, da je treba razlog za intervencijo iskati v tem, da bi moral MMONK, ki bedi nad zavodom, avtorske pravice za muzikal plačati fundaciji iz Budimpešte, ki sicer pomaga migrantom in beguncem na poti na zahod.

    Za lažje razumevanje tega pojasnimo, da je madžarski premier Viktor Orban v Evropi znan kot velik nasprotnik migracij, njegova vlada je na primer sprejela zakonodajo, ki predvideva zaporno kazen za posameznike, ki bi pomagali nezakonitim migrantom.

    Kepejeva se zahtevi po umiku ni uklonila, predstavo so nato še nekajkrat zaigrali. Horvath, sicer poslanec madžarske narodne skupnosti v Sloveniji, pa je v izjavi za Balkan Insight zanikal, da bi zahteval umik muzikala. Povedal je, da si je predstavo celo ogledal in v njej tudi užival.

    Preveč liberalna za Madžare?
    Šest mesecev pozneje je MMONK predstavo umaknil, od Kepejeve pa so zahtevali, da se poslovi, saj naj bi bil zavod, ki ga je vodila, v velikih finančnih težavah. Kot je za Balkan Insight dejala Lili Kepe, naj bi ji Horvath večkrat dejal, da je preveč liberalna in da ne dela za madžarski narod. Horvath je to komentiral z besedami, da je besedo liberalno uporabil v kontekstu njene finančne nediscipline. "Zavod je zaradi nabranih dolgov skoraj bankrotiral," je povedal za medij.

    Orbanovi podporniki z veliko močjo v družbi in gospodarstvu
    Kot še piše Balkan Insight, se je Orban, ki je leta 2010 s svojo stranko Fidesz prevzel oblast na Madžarskem, zavzel, da bo pomagal Madžarom zunaj države, jih finančno podpiral, v zameno za to pa bodo ti velikodušnost nagradili z glasovi stranki Fidesz.

    "Tisti, podobni Ferencu Horváthu, ki je od lani poslanec slovenskega parlamenta, so pridobili ogromno moči v družbenem in gospodarskem življenju svojih skupnosti, pri čemer imajo popoln nadzor nad mediji in kulturnimi organizacijami, ki so leta 2015 prejele sredstva po bliskoviti krepitvi Madžarske," piše medij.

    "Horváth svojo moč uporablja na avtoritaren način"
    Kot za Balkan Insight pojasnjuje zgodovinar Attila Kovách, je Horvath popolnoma preoblikoval MMONK, opozarja pa tudi na dolgoletno prakso, da imajo svetniki v petih prekmurskih občinah odločilno besedo pri proračunu MMONK in drugih vprašanjih. "Z uveljavitvijo novega statuta je organizacija postala popolnoma neodvisna od drugih samouprav, predsednik pa je dobil skoraj neomejeno moč," je Kovách povedal za medij.

    "Gospod Horváth svojo moč uporablja na avtoritaren način. Svoje zveste ljudi postavlja na vse pomembne položaje, ob tem pa marginalizira vsakogar, ki kritizira njegovo politiko," je dejal zgodovinar za Balkan Insight. Horvath temu oporeka.

    Madžarski milijoni za nogomet in podjetja v Prekmurju
    Kritiki tudi opozarjajo, da večino denarja, ki ga Madžarska namenja za svojo skupnost v Sloveniji, dobijo ustanove, kot je MMONK. Podjetja na tem območju so deležna velikodušnih madžarskih posojil, Orban pa je s finančno injekcijo podprl tudi nogometni klub Nafta. V nogometnem klubu so dobili 6,5 milijona evrov za gradnjo sodobne nogometne akademije.

    vir: siol.net

  •  V razpravo, ki bi morala biti predvsem strokovna, saj gre za standarde šolanja otrok, so se vpletla vprašanja o (političnih) razmerjih med obema manjšinama in večinskim narodom. Zlasti se je zapletlo pri pravicah šolarjev in dijakov madžarske narodnosti. Zakon je bil sicer na koncu sprejet, a je bilo izrečenih nekaj pomenljivih besed o domnevno prevelikem prilagajanju šolskega sistema manjšini.

    Nova Slovenija Madžarov ni podprla

    Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je med drugim pripravilo zakonske spremembe, s katerimi bi natančneje definirali, kakšno znanje jezika morajo izkazovati zaposleni v dvojezičnih šolah v Prekmurju. Zahtevana raven se je dvignila, nove zakonske definicije pa opredeljujejo, da morajo madžarski jezik obvladati tudi nepedagoški delavci, denimo hišniki in kuharji ali kuharice. Nova je določba, da obe narodni skupnosti poslej k predšolskim in izobraževalnim programom podajata soglasje, medtem ko sta doslej izrekali mnenje. Nova je tudi zakonska obveza vseh osnovnih šol v Sloveniji, da učencem, pripadnikom obeh manjšin, organizirajo dodatni pouk materinščine.

    Predstavniki Madžarov so v razpravi sicer poudarjali, da zakonodajne rešitve niso idealne. Zlasti dvojezičnost šol v Prekmurju je preživet izobraževalni model, so trdili. Razlika med pravicami Madžarov in Italijanov v Sloveniji je, da ima italijanska skupnost »prave« italijanske šole v italijanščini, medtem ko je v Prekmurju za Madžare madžarščina le eden od dveh jezikov. Obe ureditvi sta posledici mednarodnih dogovorov in dekretov, ki so bili na teh ozemljih sprejeti po drugi svetovni vojni.

    Predstavniki madžarske narodne skupnosti s tem niso zadovoljni. Predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti Ferenc Horváth je dal vedeti, da bi bila tudi za Madžare uvedba madžarskih šol boljša rešitev. Res pa je, da tudi manjšina na to še ni povsem pripravljena, je priznal poslanec madžarske manjšine László Göncz.

    Do sprememb v manjšinski izobraževalni zakonodaji so bili skeptični na ravni občin, češ da dobivata manjšini preveliko moč. Ta bi lahko šla na škodo večinskega prebivalstva, zlasti zaradi prednosti pri zaposlovanju. Na pomurskem območju, ki se otepa z brezposelnostjo, je to neprijetna tema.

    Med poslanci je visoko raven skepse do predlaganih sprememb izražala le poslanska skupina NSi. Njen vodja, Prekmurec Jožef Horvat iz NSi, je trdil, da povečujejo vpliv in moč madžarske samoupravne narodne skupnosti.

    Čas ni naklonjen sožitju narodov

    »Živimo v času, ko je na narodnostni plati zelo lahko proizvajati konflikte, ampak temu se ni mogoče izogniti,« je bil v pogovoru za Dnevnik odkrit Göncz. »Večina razprav je potekala mimo dejanske vsebine. Vse se je zapletlo pri določbi, da sta jezika, madžarščina in slovenščina, enakovredna,« je opredelil nevralgično točko. Göncz je zavrnil očitke, da si manjšina želi »madžarizacije« prostora, na katerem živi.

    Več na : Dnevnik.si

  • Ponudba malic in kosil v mestu Lendava