Lendava

  • Kralj Ludvik I. je 28. oktobra pred 655 leti rodbini Bánnfy podelil sejemske pravice in s tem se je lendavska posest zapisala v takratni gospodarski, politični in kasneje tudi meščanski zemljevid Evrope. V spomin na ta dogodek je 28. oktober dan, ko občina Lendava praznuje svoj praznik.

    Ob tej priložnosti je podžupan v začasnem opravljanju funkcije župana Občine Lendava, Ivan Koncut v mestni hiši sprejel častne občane Občine Lendava in jim izrazil zahvalo ter veselje, da so se odzvali vabilu, saj so bili v preteklosti prav oni ključni akterji razvoja mesta, v katerem živijo. Ferenc Hajós, Ferenc Kiraly, Franc Gerič in Metod Dragonja so se v prijetnem in spominov polnem pogovoru spomnili številnih anekdot in prelomnic lendavske polpretekle zgodovine, ki so jo soustvarjali ter obenem dali mnoge koristne predloge in ideje.

    Sprejemu je prisostvovala tudi županja okrožja Budavár, 1. okrožja madžarske prestolnice Budimpešte, Márta Naszályi Váradiné, ki se pretekli večer tudi udeležila prireditve ob prazniku Občine Lendava. Od leta 2014 pobrateni Občina Lendava in 1. okrožje Budimpešte Budavár sta v preteklih letih tesno sodelovali.Županja Márta Naszályi Váradiné je svoj mandat nastopila leta 2019 in na tokratnem srečanju je potrdila da, se bo pobrateno sodelovanje tudi v prihodnosti nadaljevalo. Sodelovanje se bo ob kulturno umetniškem razširilo tudi na področje športa, prav tako bo v postcovidnem obdobju priložnost za več obiskov in dogodkov, ki bodo nadgrajevali dosedanje plodovito sodelovanje.

    Županja okrožja Budavár, 1. Okrožja madžarske prestolnice Budimpešte, Márta Naszályi Váradiné, se je ob tej priložnosti zapisala v Knjigo gostov in podpornikov Lendave in delila naslednje misli: "Najlepše se vam zahvaljujemo za prijazno vabilo! Hvala tudi za gostoljubje župana in celotnega mesta! Lendava je čudovito, očarljivo in prijazno mesto, ki nam obeta še mnogo lepih dogodivščin - zato bi vas radi čim prej obiskali ponovno. Prav tako pa vljudno vabimo predstavnike Lendave k nam v Budavár!"

    Ob njenem prvem uradnem obisku v Lendavi ji je podžupan v začasnem opravljanju funkcije župana Občine Lendava, Ivan Koncut podaril tudi Postillo, faksimile knjige, ki so jo leta 1573 natisnili v tiskarni Rudolfa Hoffhalterja na gradu lendavskega gospoda Bánffyja.

    vir: pomurec.com 

  • V lendavski gledališki in koncertni dvorani je lendavska območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti organizirala srečanje pomurskih plesnih skupin Migam-gibanica.

    Nastopilo je štirinajst skupin mladih plesalcev, od teh štiri vrtčevske in deset skupin šolarjev osnovnih šol. Selektorica srečanja je bila Snježana Primuš, ki se je po srečanju pogovorila z mentorji plesnih skupin in jim svetovala, kaj bi še lahko izboljšali. Selektorica bo tudi odločala o tem, katere skupine se bodo uvrstile na državno srečanje.

    Najprej je nastopila plesna skupina Vrtca Lendava, v kateri so otroci iz DE II Lendava in DE Dolga vas. Sledili so nastopi vrtčevskih skupin: plesna skupina 18. stoletje Vrtca Lendava, plesna skupina vrtca Manka Golarja Gornja Radgona – enota Črešnjevci in plesna skupina Lilokidi Vrtca Lendava.

    Osnovnošolske nastope so začeli prijatelji 3. a razreda DOŠ I Lendava, sledili so nastopi skupin: 3. razreda OŠ Franceta Prešerna Črenšovci, plesna skupina obogatitvene dejavnosti Plesna urica vrtca Manka Golarja Gornja Radgona, Nasmeh srca DOŠ II Lendava, Polančarke OŠ Miška Kranjca Velika Polana in plesna skupina OŠ Odranci. V zadnji tretjin nastopov so se predstavil NML OŠ Puconci, Plesne zvezde DOŠ I Lendava, Dancing Queens OŠ Odranci in Mali gospodje DOŠ I Lendava.

    VIR: Vestnik.si / J. Gabor

  • Stanovanjski sklad RS je uspešno pridobil 70 milijonov evrov kredita Razvojne banke Sveta Evrope (CEB). Ta je namenjen izvedbi 10 projektov v sedmih regijah za 906 stanovanj, med katerimi je tudi gradnja novih javnih najemnih stanovanj v Lendavi.

    »Sklad namerava do leta 2025 zgraditi 906 javnih najemnih stanovanj, od tega 58 oskrbovanih za starejše,« je na današnji novinarki konferenci poudaril direktor sklada Črtomir Remec.

    Gre za projekte Pod Pekrsko gorco 2. faza, Nova Dolinska v Kopru, Podbreznik v Novem mestu, Rožna dolina v Novi Gorici, Ob Savi v Kranju, Dolgi most in Podutik Glince v Ljubljani, Lukovica jug, Partizan na Jesenicah in Lendava. Prav tako Sklad pripravlja dolgoročne naložbe za pridobitev 1.171 javnih najemnih stanovanj s pričetkom gradnje od leta 2025 naprej, med katerimi so načrtovana tudi stanovanja v Lendavi.

    Stanovanjski sklad RS je sredi avgusta 2021 z Občino Lendava podpisal pogodbo o nakupu zemljišča v velikosti 7.171 m², kjer bodo zgradili do 70 novih javnih najemnih stanovanj in tako občanom Lendave zagotovili nove stanovanjske enote.

    Po besedah direktorja Stanovanjskega sklada RS bodo dokumentacijo za pričetek gradnje večstanovanjskih objektov v Župančičevi ulici začeli pridobivati v začetku prihodnjega leta.

    vir/pomurec.com / Obcina Lendava

  • Lendava je za projekt Evropske prestolnice kulture (EPK) od leta 2016 plačala več kot 300.000 evrov, a se ni uvrstila v ožji izbor. Z občine prvi ekipi, ki je pripravljala projekt pod vodstvom Aleša Štegra in Mitje Čandra ter zavoda Kreativna baza, očitajo, da v dveh letih ni pripravila nobene vsebine za prijavo, potem pa je od projekta odstopila.

    Poročilo o izvajanju projekta Lendava EPK 2025 so zahtevali lendavski svetniki z namenom prikaza vseh aktivnosti in sklenjenih pogodb pri pripravah na kandidaturo za EPK.

    V njem piše, da sta z enostransko odpovedjo nadaljnjega sodelovanja z občino Lendava ključna protagonista projekta Aleš Šteger in Mitja Čander januarja 2019 postavila občino v izjemno neugoden položaj.

    Občina je bila postavljena pred dejstvo, da kljub številnim ustanovljenim organom – programski svet, projektni svet, razvojna pisarna -, intenzivni medijski prisotnosti in angažiranju številnih oseb in podjetij s pogodbami v skupnem znesku več kot 205.000 evrov med leti 2016 in 2018 ni imela skorajda nobenega oprijemljivega dokumenta, še manj pa konkretnih ali vsaj okvirnih smernic, dejstev ali vsebin, na katerega bi lahko gradili vsebino prijave za EPK,” piše v poročilu.

    Ključna naloga programskega sveta, ki ga je vodil Šteger, to so povezovanje in sodelovanje vseh dejavnikov na področju kulture, razvoj novih vsebin, sodelovanja in ponudbe kulturnih dobrin, oblikovanje vsebin, ki bodo omogočile pripravo konkurenčne vloge na razpis in doseganje ciljev projekta, po oceni poročila ni bila opravljena.

    Po podatkih je samo zavod Kreativna baza od lendavske občine v omenjenih dveh letih na podlagi več pogodb dobil skupno nekaj manj kot 78.000 evrov, od javnega javnega zavoda Galerije – Muzeja Lendava, katerega ustanovitelj je občina, pa še 39.000 evrov. Šteger je za vodenje programskega sveta in sejnine dobil 13.900 evrov, pet članov pa skupaj 7400 evrov.

    Lendavski župan Janez Magyar poročilu pritrjuje rekoč, da omenjeni “programski svet za prijavo na kandidaturo ni pustil nobene vsebine, pobrali so ogromno denarja za svetovanje, a če svetuješ, moraš imeti tudi produkt, tega pa ni bilo”.

    Če bi opravili promocijo, kot pravijo, bi prišli v drugi krog, vendar od sebe niso dali nič, kar bi lahko uporabili kot osnovo za začetek dela druge ekipe na začetku leta 2019, še pravi Magyar in dodaja, da je edino, kar so napisali, povzetek Lokalnega programa kulture, ki pa so ga pripravili občinski javni zavodi.

    Direktorica Kreativne baze Maja Čander se z očitki ne strinja in odgovarja, da so z veliko energije Lendavo postavili v središče slovenske kulture, kar da se je nenazadnje poznalo tudi v občutno povečanem obisku galerije, stolpa in mesta nasploh.

    Za denar, ki nam ga očitajo, večje agencije česa podobnega gotovo ne bi postorile. Prepričana sem, da je obračunavanje z nami del širšega političnega obračuna s prejšnjim županom Antonom Balažkom in njegovo ekipo,” pravi Maja Čander in dodaja, da so ponosni, da so lahko uspešno delovali v večnacionalnem in večkulturnem okolju in po svojih močeh prispevali k boljšim odnosom na obmejnem področju.

    Po njenih besedah gre tudi za iskanje alibijev za neuspešno nadaljevanje kandidature, ki je bila po njihovem mnenju kot tudi mnenju mnogih v slovenskem prostoru zastavljena na trdnih in široko prepoznavnih temeljih.

    Potem ko sta Šteger in Čander zapustila Lendavo, so na občini povabili k sodelovanju t.i. najširšo koalicijo izjemnih posameznikov, večinoma domače ustvarjalce, ki so skupaj z novo ekipo pripravili obsežno in zahtevno vsebino kandidature. Za to so, skupaj z vsemi stroški in materiali, plačali 58.000 evrov.

    V Lendavi so še vedno prepričani, da je bil pri postopku za pridobitev naziva EPK za leto 2025 v Sloveniji kršen poslovnik, zato pri pritožbi vztrajajo, saj so, kot piše v poročilu, kršitve dokazljive in konkretne.

    vir STA

  • Koncept EPK v Lendavi zajema še pet partnerskih in dvajset drugih mest, kandidatura pa bo skupni projekt Slovenije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške.

    Za uspešno pripravo in prijavo kandidature je potrebno oblikovati usposobljeno strokovno ekipo, v mestu pa se je že  vzpostavila ustrezna raven konstruktivnega pričakovanja in pripravljenosti na izzive projekta.
    Že leta 2016 je občina Lendava, kot prva med slovenskimi običami, s pripravami na kandidaturo za prestižni naslov Evropska prestolnica kulture 2025. Ker je to zahteven in večnivojski projekt in nenazadnje tekmovanje, se občinski veljaki zavedajo, da je večina uspešnih mest s pripravami pričela do tri leta pred javnim razpisom. Tega so razpisali letos.

    Kriteriji zahtevajo veljavno lokalno strategijo razvoja kulture v mestu, ki mora biti povezana s splošno strategijo razvoja mesta. Priprava ustreznih in kakovostnih strategij terja čas za pripravo in implementacijo.

     Mesto, ki kandidira za Evropsko prestolnico kulture leta 2025, je bogatejše za še eno pridobitev.
    Kriteriji zahtevajo visoko stopnjo udeleženosti lokalnega prebivalstva – mnogo kandidatov vključi šole, univerze, mladinske centre, nevladne organizacije ter kulturne organizatorje. Vključiti je potrebno zasebni sektor, tako na področjih kulturnih in kreativnih industrij kot širše.
    Za uspešno pripravo in prijavo kandidature je potrebno oblikovati usposobljeno strokovno ekipo, v mestu pa se je že  vzpostavila ustrezna raven konstruktivnega pričakovanja in pripravljenosti na izzive projekta.

    Dolgoročna vizija Lendave v kulturi stremi k poziciji mesta kot generatorju novih pristopov, nove energije, razvoja gospodarstva, kulturnega turizma in predvsem pozitivnih učinkov na demografske kazalce in ustvarjanja novih delovnih mest.
    Kandidaturo bodo mesta morala vložiti do konca leta, komisija pa bo že februarja 2020 prišla v Slovenijo in preverila pripravljenost mest na kandidaturo.

    VIR: delo.si

  • Pomurje, Prekmurje oziroma Lendava na dobri poti do 75-milijonske tuje investicije in 600 novih delovnih mest.
    Gre za eno največjih investicij na področju kmetijstva v Pomurju. Spomnimo, da si želi avstrijsko podjetje Herneth Gartenbau KG v Lendavi, natančneje severno od gramoznice Lendava postaviti rastlinjake in logistični center na skupno 40 hektarjih.

    Načrtovana je gradnja rastlinjakov za vrtnine, okrasne rastline, zelišča, sadike sadja in podobno. Pretežni del rastlinjaka naj bi predstavljal steklenjak, v srednji del rastlinjaka pa so umeščeni skladišče, hladilnica, predelovalnica, pakirnica, kotlovnica, strojnica, uprava, zalogovnika tople vode, nakladalna rampa, funkcionalna prometna površina z obračališčem in parkiriščem. Ob vzhodu in zahodu rastlinjaka sta v prostor umeščena zbiralnika vode oziroma laguni. Poleg tega je ob vzhodu rastlinjaka v prostor umeščen še dodaten manjši rastlinjak, je razvidno iz dokumentov objavljenih na spletni strani lendavske občine.

    Bo projekt velerastlinjaka zaradi zapletov splaval po vodi?
    V preteklosti se je okrog omenjene investicije pojavilo tudi kar nekaj težav, a kot kaže, gre zadeva h končni uresničitvi. Avstrijski vlagatelj je v Sloveniji že lani registriral podjetje, finančno pa naj bi pri projektu bili pripravljeni sodelovati tudi Nemci in Nizozemci. Pred dnevi se je na obisku v Lendavi mudil tudi nizozemski veleposlanik, ki se je sestal z lendavskim podžupanom Stanislavom Gjerkešem.

    Po srečanju je Gjerkeš dejal, da so veseli, da so se projektu pridružili tudi Nemci in Nizozemci.

    Pomemben korak naprej
    Da se zadeve res premikajo naprej, kaže tudi objavljeno javno naznanilo o spremembi prostorskih planov, ki so potrebni za gradnjo rastlinjakov in pomenijo pomemben korak k uresničitvi projekta.

    S spremembo prostorskih planov bo lendavska občina tako omogočila eno največjih investicij na področju kmetijstva. Kot je razvidno iz razgrnjene dokumentacije, je gradnja rastlinjakov predvidena v več fazah. Sicer pa bodo po opravljenih postopkih občine, vlagatelji predstavili načrt nadaljnjih aktivnosti.

    Vir: sobotainfo.com
    *Foto sestanek : Lendavadanes.si
    *Foto rastlinjak: lendava.si

  • V soboto, 11. avgusta, je priljubljena slovenska pevka Tinkara Kovač nastopila v Lendavi.

    Pevko Tinkaro Kovač spremljamo vsaj dve desetletji, od prvih, a pretresljivo opaznih, z izjemnim zvokom in ognjevitim temperamentom zaznamovanih pobliskov melodične svežine, ritmične drznosti in virtuozne genialnosti.

    Od prvega singla nas osuplja z žanrsko širino in izvirnimi sodelovanji, ki so značilna za Tinkarina glasbena raziskovanja, medtem pa njeni oboževalci ostajamo zveste priče popotovanja, ki vselej obljublja in prinaša čudovito prodorne avtorske melodije.

    VIR (& foto) : Pomurec.com

  • Do predčasnih parlamentarnih volitev je še slab mesec, stranke in njihovi kandidati pa so zakorakali v volilno kampanjo.

    Volilni okraj Lendava
    Število volivcev: 18.997

    Občina Lendava; območje krajevnih skupnosti:
    Čentiba, Črenšovci, Dolga vas, Dobrovnik, Gaberje, Genterovci, Gorice pri Lendavi, Hotiza, Kobilje, Lakoš, Lendava, Mostje-Banuta, Orešje-Dolina pri Lendavi, Petišovci, Polana, Turnišče pri Lendavi, Bistrica, Odranci.

    Kandidati v lendavskem okraju.
    Stranka slovenskega naroda:   Alojzija Zemljič
    Piratska stranka:     Marjana Žužek Škalič
    Solidarnost:      Marko Vuk
    Levica:    Milan Utroša
    Socialni demokrati:   Ivan Koncut
    Zedinjena Slovenija:   Marija Völgyi
    Andrej Čuš in Zeleni Slovenije: Rado Antolič;
    Slovenska demokratska stranka:  Janez Magyar
    Stranka Alenke Bratušek:  Ljubiša Konstadinović
    Za zdravo družbo:   Edita Nemec
    DeSUS:     Robert Berki
    Socialistična partija Slovenije: Marijana Maselj
    Združena levica in SLOGA:  Mirko Hrenk
    Gibanje Skupaj naprej:   Marjana Blažke
    Dobra država:    Robert Gostinčar
    Slovenska ljudska stranka:  Rok Zver
    ReSET:     Dušan Trajbarič
    Nova Slovenija:   Jožef Horvat
    Stranka modernega centra:  Darko Horvat
    Lista Bojana Požarja:   Biljana Kramberger
    Slovenska nacionalna stranka:  Sandra Neme
    Lista Marjana Šarca:   Mihaela Baumgartner
    Kangler & Primc:   Željka Vojta Babič
    Gospodarsko aktivna stranka:  Maja Kobe

  • Pakirni center Lendava je bil ustanovljen leta 2009 z namenom pakiranja Lekovih zdravil v trdni obliki (tablete in kapsule), v desetih letih pa se je razvil v največjo Novartisovo proizvodno lokacijo za zadnjo fazo proizvodnje zdravil, torej za pakiranje trdnih zdravil.

    Enota Trdni izdelki (TI) Lendava tako prevzema pomembno mesto v globalni verigi Novartisa, enega največjih farmacevtskih podjetij na svetu po prodaji. Takšna izjemna rast pa ni samoumevna, ampak temelji na zaupanju vlagatelja v sposobnosti in veščine zaposlenih ter njihovem izpolnjevanju zavez glede uspešnega poslovanja.

    Sposobnost in zaupanje
    Direktor enote Simon Rečnik kot pomemben dejavnik pri odločanju vlagatelja omenja tudi njihovo sposobnost, da v Lendavi prevzemajo nova zdravila od drugod, hkrati pa odzivnost ekipe na hitro spreminjajoče se tržne potrebe. »Predvsem v zadnjih petih letih smo intenzivno delali za to, da smo pridobili priložnosti in v kratkih rokih upravičili zaupanje, ko se je takrat še Sandoz ali zdaj Novartis odločal o tem, v katera okolja bo umestil pakiranje določenih izdelkov in od kod bo potem tekla oskrba za ves svet. Pa zdaj ne govorimo o Sloveniji, ampak o globalni proizvodni shemi Novartisovih proizvodnih lokacij,« je povedal sogovornik.

    V zadnjih letih enota TI Lendava dosega povprečno več kot 30-odstotno letno rast obsega proizvodnje, samo v letu 2018 pa je odposlala več kot 171 milijonov pakiranj. Ob zagonu podjetja je bilo zaposlenih 35 delavcev, delo pa je potekalo na šestih pakirnih linijah, zdaj je 470 redno zaposlenih, proizvodnja pa se odvija na 21 pakirnih linijah. Do konca leta jih bo delovalo že 25, s čimer bo enota TI Lendava postala obrat z največ proizvodnimi pakirnimi linijami za zdravila v trdni obliki v Novartisu. Enota oskrbuje z več kot 85 molekulami in 4000 različnimi oblikami zdravil več kot 120 svetovnih trgov.

    Ob kakovosti, stroškovni učinkovitosti, inovativnosti in izpolnjevanju zavez, na osnovi katerih se je vodstvo Novartisa odločalo za nadaljnja vlaganja v Lendavi, pa sta pomembni prednosti te lokacije tudi mladostniška dinamika pri delu in strast, razlaga Rečnik, pa tudi zavedanje, da so njihovi izdelki namenjeni zdravljenju na milijone ljudi. Povprečna starost zaposlenih je dvaintrideset let. »Mi smo zdaj pomemben zaposlovalec in iščemo najboljše talente v širšem okolju, v tem smislu pa je pomembna tudi infrastrukturna danost, torej avtocestna povezava,« je povedal Rečnik. Situacija glede pridobivanja kadrov je danes drugačna, kot je bila še pred nekaj leti, kadrovski potencial pa je postal odločilen dejavnik pri poslovanju gospodarskih družb in odločanju glede investicijskih vlaganj. Obrat TI Lendava ima pri pridobivanju kadra konkurenčne prednosti zaradi urejenega in predvidljivega delovnega okolja ter spodbudnega nagrajevanja, pove Rečnik, v skrbi za kader v prihodnje pa že zdaj sodeluje z lendavskimi osnovnimi in srednjimi šolami, kjer učencem predstavijo možnosti za zaposlitev pri njih. »Iskalci zaposlitve, ki so stari 25 let, so danes motivirani z drugačnimi elementi kot starejše generacije, mi pa tudi delamo v treh izmenah, kar danes marsikomu iz osebnih razlogov ne ustreza. Zato je delo z ljudmi za nas nenehno velik izziv,« je povedal sobesednik.

    Prevzemajo inovativna zdravila
    Lendavska proizvodna lokacija je lani začela proces preoblikovanja, ki je pomemben ne le za utrjevanje njenega položaja znotraj Novartisove mreže, ampak za njeno prihodnost. TI Lendava se usmerja v povečevanje deleža proizvodnega portfelja tako imenovanih inovativnih ali patentno zaščitenih zdravil (ob njih poznamo še generična zdravila), torej zdravil z najvišjo dodano vrednostjo. To pomeni, da postajajo pomemben zadnji člen v proizvodnji Novartisove Farmacevtike in Novartisove Onkologije. »Aktualno dogajanje je torej povezano s tem, da se lendavska lokacija identificira in potrdi v prihodnje kot zadnja faza proizvodnje inovativnih zdravil,« je povedal Rečnik. Gre za izjemno pomembne strukturne spremembe, ki potrjujejo tudi visoko stopnjo zaupanja lastnika do vodstvene ekipe ter zaposlenih, s tem pa so povezana tudi visoka pričakovanja.

    TI Lendava ima že zdaj 37 odstotkov vseh zaposlenih z višje- in visokošolsko izobrazbo oziroma končanim podiplomskim študijem, kar je več, kot bi bilo potrebno za zasedbo delovnih mest. To je delno posledica visoke stopnje brezposelnosti v preteklosti v regiji in tudi v širšem prostoru, predvsem pa načrtnega iskanja strokovno usposobljenega kadra različnih profilov, od magistrov farmacije do strojnih inženirjev in mehanikov. »Mi smo lahko uspešni kot proizvodna lokacija s tako veliko mero eksponiranosti do najvišjega vodstva Novartisa samo, če smo najboljši v tej zahtevni konkurenčni bitki znotraj sistema z več deset proizvodnimi lokacijami po svetu,« je povedal sobesednik.

    Do zdaj 100, letos za 10 milijonov evrov vlaganj
    Novartis je v desetih letih v enoto TI Lendava vložil več kot 100 milijonov evrov, skupna vrednost letošnjih naložb pa je več kot 10 milijonov evrov in tako sodi med največje naložbe v Novartisovih tehničnih dejavnostih na globalni ravni. »Zdaj imamo na dvorišču tri oziroma štiri gradbišča oziroma delovišča, namenjena pripravljanju lendavskih proizvodnih zmogljivosti za zaključno stopnjo izdelave inovativnih zdravil Novartisove Farmacevtike in Onkologije,« je povedal sogovornik, za katerega je to eden od pomembnejših kariernih trenutkov.

    Simon Rečnik je na čelu lendavske enote zadnjih šest let in verjame, da njemu in njegovi ožji vodstveni ekipi tudi v prihodnje novih izzivov ne bo zmanjkalo.

    VIR: vestnik.si

  • V krvi je imel 0,62 promila alkohola.
    Lendavski policisti so v aprilu opravili kontrolo šolskega avtobusa, ki je bil namenjen opraviti prevoz otrok iz osnovne šole na izlet. Pri tem je bil voznik avtobusa preizkušen z elektronskim alkotestom, ki je pokazal prisotnost alkohola v organizmu. Po opravljenem strokovnem pregledu v zdravstveni ustanovi je bilo ugotovljeno, da je imel voznik avtobusa v krvi 0,62 promila alkohola.

    Vozniku je bilo odvzeto vozniško dovoljenje in prejel je globo 600 evrov ter 8 kazenskih točk, so sporočili iz PU Murska Sobota. Kot so še dodali, policisti PP Lendava sodelujejo z osnovnimi šolami na svojem območju in pred prevozi šolskih otrok na izlete vsakokrat opravijo kontrolo avtobusov.

    VIR: Slovenske Novice

  • Cvetka Hojnik, ki živi v Lendavi, je izvirna ustvarjalka, ki z izredno ustvarjalno energijo teži k iskanju novih idej in oblik likovnega izražanja. Svoja likovna dela je razstavljala tako na samostojnih in skupinskih razstavah po Sloveniji kot tudi v mnogih drugih evropskih državah, pa tudi na Japonskem, v Združenih državah Amerike in Kanadi. Za svojo likovno ustvarjalnost je prejela več nagrad in priznanj.

    Po študiju oblikovanja tekstilij in oblačil na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani je študirala še na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Z odlično ocenjeno nalogo En Soph - Asemblaži in teksturiranje skozi fraktale kabale pa je pridobila na Šoli za slikanje in risanje v Ljubljani naslov magistrica likovnih umetnosti.

    Skupaj s Ferijem Lainščkom je ustvarila likovno pesniško zbirko Posončnice v štirih jezikih. Izdala je tudi umetniške knjige Hologrami ljubezni, Ne bodi kot drugi, Sončna hiša ter Bližina na poezijo Ferija Lainščka in umetniške knjige po pesmih Enza di Grazie, Luciana Morandinija, Milana Vincetiča ter Mika Markarda. Leta 2013 je imela pregledno razstavo svojih del v Galeriji - Muzeju Lendava in takrat je izšla tudi monografija o njeni likovni ustvarjalnosti.

    Kdaj ste začutili potrebo po izražanju svojih misli in čustev z likovno umetnostjo?

    »Moja likovna ustvarjalnost se je začela v zgodnjem otroštvu. Bila sem zelo živahen in hiter otrok, morali so me imeti vedno na očeh. Pri tem sem na grozo vseh prisotnih čečkala, risala povsod, kot vsi otroci najraje po stenah, prizanesla pa nisem niti pohištvu, igračkam … Še sedaj hranim porisane igračke, postrižene punčke s svojimi 'kreacijami' oblek. Že takrat so se jasno videli zametki moje poklicne usmerjenosti, ki me je po gimnaziji v Murski Soboti peljala na študij oblikovanja tekstilij in oblačil v Ljubljano. Tam sem imela odličnega profesorja Darka Slavca, ki me je usmerjal pri študijskem delu in me tudi spodbujal pri razmišljanju in ustvarjanju. Postal je glavni 'krivec' za moje slikanje in resno ukvarjanje z umetnostjo. Študentom je dajal ogromno, prenašal svoje znanje in izkušnje na nas. Nikoli ni zatrl likovnega ustvarjanja, idej, ki so se rojevale v nas. Spretno nas je vodil do dobrih likovnih rešitev.«

    Kakšen je odnos do likovne ustvarjalnosti v Lendavi in Pomurju?

    »Vsak umetnik je individualist. Prekmurje je dalo ogromno izvrstnih umetnikov, ne le likovnih, tudi besednih. Včasih se zdi, da ustvarjamo daleč od sveta in ljudi. Ustvarjamo dobro, na žalost smo velikokrat pozabljeni ali na stranskem tiru. Zato moramo biti še bolj vztrajni in trmasto stopati po poti, ki smo si jo začrtali. V Lendavi imamo zelo dobro sodelovanje z Madžarsko, Galerija - Muzej Lendava je organizirala tudi nekaj odmevnih skupinskih razstav lendavskih umetnikov v tujini. Ko sem začenjala svojo umetniško pot, je bilo v kulturi več denarja in s tem tudi več možnosti. Vendar je treba vztrajati. Odnos do lepega, dobrega je vedno in povsod dobro sprejet. Pomembno pa je, da predvsem mlade že od vrtca in osnovne šole navajamo na likovno umetnost, ne le v šoli, temveč tudi z obiski galerij in ustvarjalnimi delavnicami v galerijah. Da jih naučimo gledati s srcem in obenem misliti ob gledanju.«

    Kaj bi po vašem mnenju morali v Lendavi narediti, da bi imeli več možnosti, da dobijo naslov evropske prestolnice kulture?

    »V tem trenutku je v Lendavi ogromno različnih prireditev, tudi z namenom predstaviti se širši javnosti in privabiti čim več obiskovalcev na razstave, koncerte. V bistvu bi moralo celotno mesto dihati s kulturnimi prireditvami, promocija in prepoznavnost sta pomembna faktorja pri kandidaturi.«

    Ustvarjate tudi na področju modnega oblikovanja, oblikovanja tekstilij. Kakšen je položaj tega v Sloveniji?

    »Na srednji šoli poučujem modno oblikovanje. Biti modna oblikovalka so sanje vsakega majhnega dekleta. In ob poučevanju deklet (kronično nam primanjkujejo fantje) skušamo te sanje uresničiti. Mnogokrat zelo uspešno. Dekleta sodelujejo s svojimi kreacijami tudi na različnih natečajih, modnih revijah. Položaj tekstilnega oblikovanja v Sloveniji ni rožnat. Konkurenca je prevelika, materiali dragi … V prestolnici je mogoče glede individualnega kreiranja položaj malo boljši, ker je tudi večja kupna moč, več je ljudi z individualnim slogom oblačenja. S pravilno izbiro oblačil lahko skrijemo tisto, kar nam na našem telesu ni všeč. Največja pomanjkljivost, ki jo opažam pri oblačenju danes, je 'skupinski slog oblačenja'. Ni vedno pomembno biti moden v oblačilih, v oblačilih se moramo počutiti dobro in biti zadovoljni. Velikokrat pa pozabljamo tudi na kodeks oblačenja.«

    Kaj se vam zdi pomembno kot pedagoginji povedati mladim rodovom?

    »Mladi v današnjem času najraje posegajo po sodobnih ustvarjalnih prijemih, povezanih z ustvarjanjem. Glavni je računalnik. Osebno še vedno zagovarjam energijo lastnega slikarskega ali risarskega pripomočka. Šele ko se naučiš izražati na papirju s svinčnikom, lahko posežeš po računalniških programih za oblikovanje in svoje ideje nadgradiš. Mladi, ki jih poučujem, se zavestno odločijo za umetniško poklicno pot. Zato znanje, ki jim ga dajem, zaradi lastnega interesa sprejemajo, znajo prisluhniti in pridobljeno znanje tudi uporabljati pri raznih projektih, ki jih izvajamo. Pravzaprav je učiti zame vsakodnevni izziv in tudi velika odgovornost in čast. Je pa vsako umetniško ustvarjanje 'tek na dolge proge' in hitrih uspehov, rezultatov čez noč v umetnosti ni. Potrebna sta strpnost in predvsem trdo delo.«

    Celoten intervju najdete v Vestniku, ki je izšel 2. 8. 2018.
    VIR: Vesnik.si Jože Gabor  / Foto erik Zoldos

  • Na obnovljenem meščanskem dvorišču bodo organizirali kulturne in turistične prireditve.

    Hrvaško kulturno društvo (HKD) Pomurje letos praznuje 15 let delovanja, obletnico pa bodo obeležili tudi z odprtjem razširjenih prostorov društva in obnovljenega dvorišča zgradbe na Glavni ulici, v kateri imajo prostore. Razširjene prostore v starem mestnem jedru so poimenovali Center Zrinjski. S tem v Lendavi nadaljujejo z obnovo starih zgradb, ki so iz 18. in 19. stoletja, in dvorišč ob teh zgradbah. V soseščini Centra Zrinjski je Center Banffy, s katerim upravlja Zavod za kulturo madžarske narodnosti, v njegovih prostorih in na dvorišču pa prav tako potekajo kulturni dogodki.
    Prostore HKD Pomurje, ki so v stavbi iz 18. stoletja, so razširili za 75 kvadratnih metrov z najemom sosednjih prostorov, je povedal predsednik HKD-ja Đanino Kutnjak. »Prostori, ki smo jih imeli doslej, so bili prav tako na tolikšni površini in so bili premajhni za naše dejavnosti. V obnovljenem delu je tako prostor za druženje in kulturne prireditve, ob njem pa so še kuhinja in sanitarije. Društvo ima prostore v najemu, njihov lastnik je Občina Lendava, obnovo in opremo pa smo financirali hrvaška država, medžimurska županija in naše društvo.« Meščansko dvorišče, ki ga sedaj obnavlja in obnovo financira Občina Lendava, je bilo v precej slabem stanju. Poleg obnove bodo zgradili tudi oder za nastopajoče, saj tam načrtujejo kulturne in turistične prireditve, postavili pa bodo tudi kip Nikolaja Zrinjskega, ki je pomembno ime iz zgodovine, saj se je boril proti Turkom skupaj z lendavsko rodbino Banffy. »Na dvorišču je star vodnjak, ki so ga uporabljali meščani, ko še ni bilo vodovoda, in ga bomo prav tako obnovili. Vrednost celotne naložbe obnove prostorov in dvorišča je okrog 80 tisoč evrov, od tega 40 tisoč evrov za obnovo prostorov in kip Zrinjskega, 40 tisoč evrov pa za dvorišče. Odprtje obnovljenih prostorov in dvorišča načrtujemo konec julija,« je povedal.
    Društvo je dobilo prostor za svoje delovanje v Lendavi pred desetimi leti, poimenovali so ga Hrvaški dom, tega pa tudi uporabljajo kot pisarno Zveze hrvaških društev v Sloveniji.

    »V Hrvaškem kulturnem društvu Pomurje uspešno uresničujemo cilje, ki smo si jih zadali ob ustanovitvi. To je, da bi ohranjali hrvaško kulturo, tradicijo in jezik ter povezovali Hrvate in ljubitelje hrvaške kulture iz Pomurja. Obenem pa si prizadevamo, da bi s svojimi aktivnostmi bili most med Slovenijo in Hrvaško ter med Pomurjem in Medžimurjem,« je še dodal Kutnjak.

    vir: vestnik.si

  • Zagotovili bodo parkirni prostor za dodatnih 18 vozil.
    Občina Lendava nadaljuje s prizadevanji za izboljšanje urbanega okolja in zadovoljstva svojih občanov. V skladu s tem je občina pristopila h gradnji dodatnih parkirišč ob stanovanjskih blokih na Trgu ljudske pravice v Lendavi.
    Novo gramozirano parkirišče v velikosti 5 krat 50 metrov bo prineslo povečanje parkirnih kapacitet v tem delu mesta in zagotovilo 18 dodatnih parkirišč za osebne avtomobile. Takoj ko bodo vremenske razmere dopuščale, bodo vgrajeni tudi robniki okoli parkirišča.

    vir: vestnik.si

  • Minuli petek je svoja vrata odprla jubilejna 30. trgovina pod okriljem podjetja Kea d.o.o.. Ponosni smo, da bomo odslej prisotni tudi v Lendavi, kjer se novi Supermarket Kea razprostira na kar 1300 kvadratnih metrih prodajnih površin.

    Zelo so ponosni na njihovo pekarno, kjer kupce vsak dan pričakujejo sveži in okusni pekovski izdelki, prav tako pa tudi na odlično založeno mesnico, kjer lahko tudi najzahtevnejši kupci najdejo vse za odlično kosilo ali družinski piknik. V prodajalni je kupcem na voljo najmanj 70 % izdelkov domačega porekla, k sodelovanju pa so povabili celo vrsto lokalnih ponudnikov dobrot – od domače moke, testenin, mesnih izdelkov, marmelad, piškotov itd.

    Vsem sodelavcem se iskreno zahvaljujejo za odlično opravljeno delo pri urejanju novega Supermarketa Kea, kjer bo – tako kot v vseh njihovih trgovinah – skrb za kupce primarnega pomena. Seveda pa se iskreno zahvaljujejo tudi vsem kupcem, ki so jih že v petek obiskali v zelo velikem številu. Sodeč po njihovih nasmeških, so bili z novo trgovino zelo zadovoljni.

  • Technobell iz Kopra, ki je specializiran za projektiranje petrokemičnih procesov, je ustanovil podjetje Technobell Lendava s sedežem na poslovnem naslovu Nafte Petrochem.

    Na naslovu Nafte Petrochem v stečaju se je naselilo novo podjetje, Technobell Lendava. To razkriva vpis o ustanovitvi podjetja v murskosoboškem sodnem registru, pa tudi, da je ustanovitelj koprsko podjetje Technobell. Stečajni upravitelj Nafte Petrochem Silvo Zorec na vprašanje, ali je omenjeni vpis povezan s prodajo najpomembnejšega dela premoženja stečajnega dolžnika, obrata za proizvodnjo formalina, sintetične mase in fenolnih smol, ni odgovoril neposredno, je pa povedal, da so pogajanja s potencialnim kupcem v sklepni fazi in da se bodo po njegovih predvidevanjih končala v desetih dneh. Drugih podrobnosti, pravi, še ne more razkriti.

    V začetku leta smo že poročali, da je po petih neuspelih prodajah oziroma dražbah premoženja Nafte Petrochem, ki je ključno za petrokemično proizvodnjo, stečajni upravitelj sklenil dogovor o sodelovanju pri prodaji s podjetjem Netbid z Dunaja, ki ima mrežo poslovalnic po vsej Evropi in na drugih celinah, ima pa tudi izkušnje s prodajo premoženja stečajnih dolžnikov na globalnem trgu. Potencialni kupci so lahko ponudbe oddali do 26. junija letos.

    Uspešna prodaja je pomembna za ponovni zagon petrokemične proizvodnje v Lendavi, toliko bolj, ker se oprema za proizvodnjo prodaja z zemljiščem vred. V preteklosti so se po naših informacijah že oglašali kupci, nekateri z namenom, da postrojenje razstavijo in odpeljejo drugam.

    S čim se ukvarja Technobell? Na spletu se predstavlja kot podjetje, specializirano za projektiranje petrokemičnih procesov in poliestrskih tehnologij (GRP) za končne kupce. Pojasnjujejo še, da za svoje stranke zbirajo ponudbe in nabavljajo najustreznejšo opremo, prav tako svetujejo pri iskanju, izbiranju in nadzorovanju dobaviteljev ter v njihovem imenu prevzemajo opremo.
    Podjetje je lani ustvarilo skoraj 25 milijonov evrov prihodkov, leto prej pa 2,8 milijona evrov. Tako velik skok utemeljujejo s končanjem enega večjih projektov, ki pa ne spada med osnovne dejavnosti družbe.

    Vir: vestnik.si

  • V preddverju lendavske gledališke in koncertne dvorana so odprli razstavo z naslovom Jože Plečnik in Praga.

    Razstavo sta odprla veleposlanik Češke republike v Sloveniji Juraj Chmiel in podžupan v začasnem opravljanju funkcije župana Občine Lendava Ivan Koncut. Pripravili so jo Veleposlaništvo Češke republike v Sloveniji, Knjižnica-Kulturni center Lendava in Občina Lendava.

    Veleposlanik Juraj Chmiel je poudaril, da se je Jože Plečnik neizbrisno zapisal v zgodovino Prage in češke arhitekture. Tako kot arhitekt Praškega gradu, cerkve Srca Jezusovega v četrti Vinohrady in drugih mojstrovin, kakor tudi kot profesor na praški Umetnoobrtni šoli, kjer je vzgojil prek petdeset vodilnih čeških arhitektov: »Sodelovanje med Slovenci in Čehi je odlično, bilo pa je zelo dobro tudi že v času Avstro-ogrske monarhije, ko smo bili v skupni državi. V Sloveniji so delali znani češki arhitekti, na Češkem pa slovenski. Leta 1911 je prišel Jože Plečnik v Prago in jo pomembno zaznamoval v arhitekturnem smislu. Vendar pa so njegovo delo spet začeli raziskovati po letu 1989, na pobudo predsednika Havla, v času komunizma pa se o njegovi ustvarjalnosti v Pragi skoraj ni govorilo

    Ivan Koncut je povedal, da s to razstavo sodelovanje med Češko in Lendavo nadgrajujejo tudi na kulturnem področju: »Na športnem področju ga nadgrajujemo že od leta 1994, na šolskem področju od leta 2008, ko smo se pobratili s šolo v Plznu. S Češko sodelujemo tudi v mednarodnem projektu. Češka in Slovenija sta tesno povezani od nekdaj. Obe državi med najpomembnejše arhitekte smatrata isto osebo, ki je ključno zaznamovala podobo obeh prestolnic, Ljubljane in Prage. Plečnikova zgodba, ne le arhitekturna, temveč tudi tista občečloveška, dokazuje, da so človeške odnosi in medsebojno spoštovanje ključni za premike v družbi, pa če gre za razvoj mest, arhitekturo, izobraževanje ali šport.«

    Na začetku nas razstavni panoji spomnijo na Plečnikovo prijateljstvo z ustanoviteljem češke moderne Janom Koterem. Največji del razstave je posvečen Plečnikovi prenovi Praškega gradu, kjer je v dialogu s predsednikom in ustanoviteljem republike Tomašem Garriguom Masarykom in njegovo hčerjo dr. Alice Masarykovo uredil eksterier in grajske vrtove. Pozornost je namenjena tudi monumentalni sakralni zgradbi cerkve Srca Jezusovega na Vinohradih. Na koncu so omenjeni tako Plečnikovi češki učenci, povečini znameniti predvojni in povojni arhitekti, ki so ostajali zvesti varuhi in promotorji Plečnikove dediščine tudi v težkih časih socialističnega obdobja, kot tudi Plečnikovi slovenski učenci na Univerzi v Ljubljani, ki so z ustvarjanjem v duhu svojega Mojstra prispevali k povojni podobi glavnega mesta Ljubljane. Zadnji del razstave ponuja orientacijski zemljevid Ljubljane, na katerem so označene Plečnikove zgradbe, ki so posejane po slovenski prestolnici, hkrati pa nas spomni na nenavadno odmevnost Plečnikovega dela po vsem svetu.

     

    vir: vestnik.si 

  • Sistem je nastavljen tako, da se daljinsko ogrevanje lahko draži brez utemeljitev.

    Ogrevanje z geotermalno energijo v Lendavi, ki deluje kot sistem že od leta 2006, se je z oktobrom občutno podražilo. Petrol Geoterm je namreč zvišal tarifne postavke, tako da zdaj znašajo za variabilni del cene 22,80 evra za megavatno uro (MWh), kar pomeni 5,4-odstotno povišanje, za fiksni del cene pa 3517,1 evra za megavat (MW) moči naprave na mesec, kar je 13,4-odstotna podražitev. Za porabnike to pomeni, da bodo novembra prejeli višje zneske na položnicah, skupni strošek ogrevanja pa se bo za stanovanje v velikosti 60 kvadratnih metrov zvišal v vrednosti najmanj enomesečnega obroka. Do sedaj je mesečni fiksni strošek ogrevanja znašal okrog 26,10 evra, po dvigu cene bo 29,55 evra. Razlika je 3,49 evra ali na leto skoraj 42 evrov. K temu bo treba dodati še višji strošek porabljene energije.

    "Odnos je podcenjujoč"
    Cena daljinskega ogrevanja z geotermalno energijo je sestavljena iz fiksnega in variabilnega dela. Porabniki plačujejo vseh dvanajst mesecev fiksni del, variabilni del se obračunava v kurilni sezoni in je odvisen od dejansko porabljene energije. Za zadnjo podražitev bi porabniki, ki ne spremljajo objav o tarifnih postavkah na spletni strani podjetja Petrol Geoterm, izvedeli šele, ko bi novembra prejeli položnico z bistveno višjim zneskom. Podjetje sicer ni dolžno ne po zakonu in ne po koncesijski pogodbi obveščati odjemalcev toplote o podražitvah, toda obveščanje je vendarle del korektnega odnosa.

    "Tak odnos nekega resnega podjetja je za ljudi podcenjujoč," je poudaril Igor Kolenko, direktor Stanovanjskega podjetja Lendava. Primerno bi bilo, tako Kolenko, da bi pred podražitvijo sklicali kurilni odbor, opravili pregled kurilne sezone in odjemalcem pojasnili razloge za dvig cene. Kateri naj bi to bili, ni znano niti Kolenku, je pa tako velika enkratna podražitev ogrevanja po njegovem mnenju zelo obremenjujoča za majhnega uporabnika.

    Stanovanjsko podjetje Lendava je kot upravljavec v večstanovanjskih stavbah obvestilo Petrola Geoterm o novih tarifnih postavkah prejelo zadnje dni septembra, o dvigu cene pa je potem obvestilo tudi člane kurilnega odbora. Ti so se pokazali dejavni predvsem novembra lani, ko se je prvič po sklenitvi koncesijske pogodbe ogrevanje občutno podražilo tako zaradi drugačne metodologije izračuna kot tudi nekaterih napačnih izračunov, to pa je pri stanovalcih sprožilo veliko nezadovoljstva.

    Vse v pristojnosti agencije
    Koncesijo za daljinsko ogrevanje z geotermalno energijo je lendavska občina podelila podjetju Petrol Geoterm novembra 2015, takrat pa je imel občinski svet tudi zadnjo možnost odločati o ceni ogrevanja, saj so zdaj vse spremembe v pristojnosti Agencije za energijo. Agencija je soglasje za zadnjo podražitev Petrolu Geoterm dala že avgusta, in sicer za fiksni del v višini 3723,1 evra za MW na mesec ter za variabilni del cene 22,80 evra za MWh, to ceno pa bi dobavitelj toplote lahko uveljavil že septembra. Prav tako je Agencija za energijo izdala odločbo, po kateri fiksni strošek ogrevanja znaša 68 odstotkov celotnega stroška ogrevanja, dejanska poraba pa le 32 odstotkov. Osnovo za takšno razmerje daje uredba o oblikovanju cen daljinskega ogrevanja, ki izhaja iz tega, da geotermalna energija terja veliko večja vlaganja v sistem in delovanje omrežja v primerjavi z daljinskim ogrevanjem, kjer se uporabljajo drugi viri energije. Spremembo tega razmerja, ki ima velik vpliv na stroške ogrevanja, bi lahko dosegli samo s spremembo zakonodaje, vendar so se ta prizadevanja lendavske občine v minulem letu očitno izjalovila.

    "Razlogov za podražitev ni"
    S čim je Petrol Geoterm utemeljil svojo vlogo za podražitev? Z ničimer. Sistem je nastavljen tako, da mu tega ni bilo treba. Zahtevo po izdaji soglasja za izhodiščno ceno je namreč vložil na poziv Agencije za energijo, ker je ta ugotovila, da tega kot distributer z lastno proizvodnjo toplote še ni storil. Agencija je odobrila podražitev, saj je bila – tako so nam sporočili iz podjetja – dosedanja cena ogrevanja za fiksni del 25 odstotkov nižja, kot jo je potrdila Agencija za energijo že decembra 2015. Skratka, podlaga za zviševanje cene ogrevanja z geotermalno energijo je bila pripravljena že pred skoraj tremi leti. Ob tem pa vzbuja pozornost še to, da s tokratno podražitvijo še vedno ni dosežena potrjena cena iz leta 2015. Ta je namreč za fiksni del 4102,4 evra za MW na mesec. Ali je to osnova za podražitev prihodnje leto?

    "Ekonomskih razlogov za podražitev ni," je prepričan Kolenko. Če je podjetje Petrol Geoterm dve leti uspešno poslovalo z nižjo ceno ogrevanja od priznane in ob tem ustvarilo dobiček, potem, tako Kolenko, ni razlogov za dvig fiksnega dela cene niti sedaj. Sam informacije o tem, ali podjetje načrtuje vlaganje v sistem daljinskega ogrevanja ali njegovo širitev, nima, gotovo pa se v tem ali prihodnjem letu ne predvidevajo novi priključki večstanovanjskih objektov ali zavodov.

    Občina ostala praznih rok
    Z novimi tarifnimi postavkami, ki pomenijo podražitev za uporabnike, je bila seznanjena tudi občinska uprava. Občina Lendava je od Petrola Geoterm prejela predlog letnega programa izvajanja gospodarske javne službe daljinskega ogrevanja za leto 2019, ki ga bo obravnaval občinski svet in iz katerega je tudi razvidno povišanje cen, ki ga je odobrila Agencija za energijo. "Občina je izvajalca Petrol Geoterm pozvala, naj načrtovano povišanje ponovno preuči ter to pojasni in uskladi z uporabniki," so nam sporočili iz urada župana. Zapisali so še, da je izvajalec upošteval dveletni moratorij za dvig cene ogrevanja, kakor so se dogovorili ob podelitvi koncesije, ter da o dvigu cen zdaj odloča Agencija za energijo in ne občinski svet. Poudarili so, da je cena daljinskega ogrevanja v Lendavi v primerjavi z drugimi ponudniki v Sloveniji ugodna.

    Občina je s podpisom koncesijske pogodbe o ogrevanju z geotermalno energijo zavlačevala vsaj dve leti, saj je želela, da bi ob oskrbi s toploto Petrol Geoterm sodeloval tudi pri vzpostavitvi kompetenčnega centra za razvoj geotermalne energije. Občina s tem ni uspela, koncesijsko pogodbo za izvajanje javne gospodarske službe daljinskega ogrevanja pa je podpisala tik pred iztekom rokov. Takrat je bilo tudi rečeno, da občina z njo postavlja v ospredje koristi uporabnikov in jih varuje pred visokimi stroški ogrevanja, z daljinskim ogrevanjem ter izrabo geotermalne energije pa prispeva k varovanju ozračja.

    VIR: vecer.com / Majda H.

  • V prostorih Galerije – Muzeja Lendava so pod okriljem cikla Velikanov svetovne likovne umetnosti na lendavskem gradu na ogled stvaritve Christa in Jeanne-Claude.  Christo, rojen v Bolgariji, in njegova žena, Francozinja Jeanne-Claude, sta najbolj znana umetnika »prekrivanja« umetniških in kulturnih stvaritev ter poslopij. Vse do smrti Jeanne-Claude leta 2009 nista bila le življenjska sopotnika, temveč tudi umetniška. V več desetletjih skupnega ustvarjanja sta zaslovela po monumentalnih projektih, kot je npr. ovitje berlinskega Reichstaga leta 1995. Po ženini smrti je Christo upočasnil svoj tempo dela, vendar še vedno ostaja aktiven. Leta 2020 bo uresničil svojo dolgoletno željo, prekril bo pariški Slavolok zmage. 

    Pred odprtjem razstave je zbrane nagovoril direktor Galerije-Muzeja Lendava, Dubravko Baumgartner, ki je med drugim dejal: ''Kultura je eden od temeljev razvoja slehernega kraja in v Galeriji  - Muzeju Lendava se trudimo prispevati  čim več kamenčkov h kulturnemu dogajanju na tem skrajnem vzhodu države. Pod okriljem cikla Velikani svetovne likovne umetnosti na lendavskem gradu, smo v naših prostorih gostili že vrsto svetovno znanih imen. Pred dnevi smo se poslovili od razstave  Hundertwasserja in Hasegawe z naslovom Vzhod in Zahod , ki si jo je ogledalo nekaj več kot 20.000 obiskovalcev.  Bistvo je očem nevidno, - te in druge smele misli Malega princa zagotovo vsi poznate. Včasih je potrebno na dogodke, prostor in nenazadnje umetnost  - pogledati drugače, s srcem. To je tudi vodilo pri ustvarjanju  umetnika, katerih dela gostimo tokrat.'' Je sklenil Baumgartner.

    Župan občine Lendava Janez Magyar, je ob odprtju izpostavil, da je čas ki ga živimo neusmiljeno hiter in da redko najdemo čas za uživanje v lepoti trenutka, ki ga lahko najdemo v naravi, sočloveku ali v umetniškem delu, ter dodal: ''Umetniško delo izraža tudi umetnikova razmišljanja, njegove ideale, prepričanja, občutke in njegov pogled na svet. Morda nastavi tudi ogledalo sveta, ki ga v naglici in obilici informacij vidimo izkrivljenega in več ne zaznavamo njegovih pravih vrednosti, težav ali lepot. Tako kot umetniki, moramo tudi mi v vsakdanjem življenju zaupati vase. Vsaka razstava, ki jo odpiramo v Galeriji-Muzeju Lendava je dokaz, da smo na pravi poti. Avtorji del na razstavah ponesejo ime naše galerije širom Slovenije in izven meja.''  

    V galeriji lendavskega gradu so na ogled najzanimivejši in najbolj znani projekti umetniškega tandema. Med drugim so razstavljeni projekti, kot so oviti pariški Pont Neuf (1975–1985), Senčniki, ki so jih postavili sočasno v Kaliforniji in na Japonskem (1984–1991), prekriti Reichstag (1971–1995) in Vrata iz leta 2005. Slednja so bila na ogled v newyorškem Centralnem parku. Več kot polstoletno ustvarjalno delo je prikazano s fotografijami, grafikami, kolaži in različnim predmeti, povezanimi z njunim ustvarjanjem. Razstavo je na kratko predstavil kustos v Galeriji-Muzeju Lendava Atilla Pisnjak: ''Megalomanskih projektov Christa in njegove življenjske in umetniške sopotnice Jeanne-Claude, ne moremo obravnavati kot izključno enkratne dogodke. To so bil namreč procesi, ki so se začeli z idejo. Nastale so skice, načrti, ki so nato prešli v inženirsko načrtovanje. Ko sta imela že dovolj konkretne predloge, so se pričela pogajanja z različnimi uradi, da bi pridobila  dovoljenja za stvaritve, hkrati pa se je začel tudi diskurz  s civilno sfero. Če in ko sta dobila zeleno luč od pristojnih služb, se je pričela izvedba, ki je včasih trajala celo več tednov, mesecev… Sama umetnina pa je bila na ogled relativno kratek čas. Vse kar je ostalo za temi velikimi projekti so originalne skice, grafike, razni dokumenti in fotografije (uresničenih) idej. Čeprav je zaradi minljivosti  njunih stvaritev izredno težko predstaviti umetnost Christa in Jeanne Cloude, smo se potrudili, da bi obiskovalci preko naštetih del dobili vpogled v to nenavadno umetniško ustvarjanje. ''  je med drugim povedal Atilla Pisnjak.

    Razstavo je odprla sekretarka na Direktoratu za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije Nada Zoran, ki je ob tej priložnosti med drugim dejala: ''Vsaka zbirka, predvsem zbirka sodobne umetnosti razveseljuje sodobnike in bogati bodoče rodove ter prispeva k spoznavanju in razumevanju sveta. Razstave so najznačilnejši del razstavne muzejsko galerijske dejavnosti so njihova trajna, torej  široko dostopna pripoved o dediščini, o  kulturi, o zgodovini območja. Razstave so tako posebej zahtevne, dragocene in kar najbolj odgovorni del galerijske dejavnosti v celoti. Iz njih so najbolj razvidni usmerjenost, podjetnost in prepoznavnost galerije. Prav na področju prepoznavnosti gradi lendavski muzej svojo zbirko oziroma svojo predstavitev. Visoko postavljen in jasen cilj vodstva muzeja ta vztrajno in velikopotezno izpolnjuje in ga nadgrajuje.''Razstava bo na ogled do zadnjega januarja 2020.

    VIR: vfocusu.com
    Foto: Nara Dominko in arhiv GML

  • V navzočnosti predsednika Vlade RS dr. Roberta Goloba, veleposlanice Švicarske konfederacije v Sloveniji Gabriele Schreier, ministra za gospodarstvo, turizem in šport Matjaža Hana, predsednika uprave Sandoza Richarda Saynorja ter predsednika uprave Leka Roberta Ljolja je simbolično stekla prva faza gradnje največje neposredne tuje naložbe v Sloveniji in ene najvišjih v slovenskem gospodarstvu doslej.
    Visokotehnološki center za biofarmacevtsko proizvodnjo v Lendavi v vrednosti najmanj 400 milijonov dolarjev je strateškega pomena za nadaljnjo rast samostojnega Sandoza, ki želi postati vodilno farmacevtsko podjetje v svetu za podobna biološka zdravila.
    Načrtujejo, da bodo v Lendavi vzpostavili najbolj učinkovito proizvodnjo učinkovin za biološka zdravila v Evropi, s čimer se bo še okrepila vloga Slovenije na tem hitro rastočem farmacevtskem področju.
    12. 12. 2023
    S sestavljanjem dvojne DNK-vijačnice so danes v Lendavi počastili 70-letnico njenega odkritja, ki je postavilo temelje za razvoj bioloških in nato podobnih bioloških zdravil, ter simbolično začeli prvo fazo gradnje novega Lekovega visokotehnološkega centra za biofarmacevtsko proizvodnjo.

    Prvi od treh objektov, ki bodo zgrajeni na območju sedanje Lekove lokacije v Lendavi, bo namenjen generiranju energentov za obstoječo proizvodnjo in potrebe prihodnjega centra za proizvodnjo učinkovin za podobna biološka zdravila. Center bosta sestavljala še najsodobnejši proizvodni in skladiščni objekt. Skupne površine vseh bodo obsegale 40.000 m2 . Obratovanje centra bo predvidoma steklo do konca leta 2026.

    Podobna biološka zdravila omogočajo prihranke ter povečuje vzdržnost zdravstvenih sistemov. Biofarmacevtska proizvodnja je zahtevna in pogojuje najvišjo stopnjo čistosti, obenem pa so zanjo značilni nizki vplivi na okolje. Novi center je zasnovan tako, da vključuje najboljšo razpoložljivo tehnologijo za zmanjševanje porabe energije in naravnih virov.

    V Lendavi nameravajo vzpostaviti tudi najbolj učinkovito proizvodnjo učinkovin za biološka zdravila v Evropi. S tem bodo podprli Sandozove ambicije, da razširi delež podobnih bioloških zdravil v svojem portfelju ter odgovori na naraščajoče potrebe po zdravljenju z njimi, ki samo v Evropi ni dostopno več sto tisoč bolnikom[1]. S centrom, v katerem bo 330 novih zaposlitev, bo Pomurje vstopilo v najsodobnejšo vejo farmacije. Pridobitev bo pospešila medsektorsko sodelovanje in prispevala h krepitvi razvojne moči Vzhodne kohezijske regije.

    Predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob je ob današnji slovesnosti povedal: »Hvaležen sem Sandozu, da je prepoznal Slovenijo kot svojo ključno točko razvoja, na kateri bo gradil svojo prihodnost. Menim, da gre za zelo lepo simbiozo med Sandozom in Slovenijo in verjamem, da bomo skupaj znali to simbiozo izkoristiti v dobrobit obeh strani. Tako Slovenije, Prekmurja, Lendave kot tudi Sandoza in globalnega trga zdravil. Na področju bio farmacije nam je v Sloveniji že uspelo postati mala Švica. S tem, ko vlagamo v znanost in razvoj omogočamo, da se bodo podobne male Švice zgodile tudi na drugih področjih. Skozi znanost in razvoj namreč lahko ustvarjamo visokotehnološka delovna mesta, podprta z znanjem naših ljudi, ki bo prepoznano v celem svetu in zaradi katerega bo kapital iz celega sveta pritekel v Slovenijo. In seveda bomo na koncu imeli vsi od tega več, tako lokalno okolje kot tudi država. In to je ta pot, po kateri bomo hodili naprej.«

    Predsednik uprave Sandoza Richard Saynor je izpostavil: »Naložba v Lendavi temelji na močni tradicija Leka v Sloveniji in krepi razvojni potencial pomurske regije, zlasti glede na bližino naših obstoječih proizvodnih in komercialnih dejavnosti. Novi proizvodni center za podobna biološka zdravila bo še dodatno okrepil naše proizvodne zmogljivosti in podprl naše ambicije za spodbujanje nadaljnje rasti globalnega portfelja podobnih bioloških zdravil. Nov center in možnost nadaljnjih naložb in razširitev proizvodnje sta znak, da Sandoz še naprej ostaja zavezan Sloveniji.«

    Robert Ljoljo, predsednik uprave Leka, se je zahvalil za dosedanjo podporo državi in poudaril razvojni potencial naložbe: »Slovenija in Sandoz bosta z izvedbo naložbe v Lendavi okrepila svojo vlogo pri dostopnem zdravljenju bolezni, ki jih klasična zdravila ne zdravijo. V polnem zagonu je že začetni tim naših strokovnjakov, v katerem je 35 izvrstnih sodelavcev. Postopoma se jim bodo pridružili visoko usposobljeni kadri z različnih področij, od farmacije, kemije in biokemije do informacijskih tehnologij in avtomatizacije procesov. Kot najuglednejši delodajalec se zavedamo naše soodgovornosti, da najboljše talente zadržimo doma.«

    Lendavska lokacija bo po začetku polnega delovanja ključnega pomena za proizvodnjo učinkovin za Sandozova podobna biološka zdravila za zdravljenje bolnikov na področju revmatologije, onkologije in imunologije.

    Ali veste?

    V Leku Lendava, kjer sedaj delujeta dve enoti, je 775 redno zaposlenih, med njimi več kot 30 % iz občine Lendava, več kot 85 % iz Pomurja. V enoti Antiifektivi Lendava poteka proizvodnja učinkovine najbolje prodajanega Sandozovega širokospektralnega antibiotika. Enota Trdni izdelki Lendava je največji obrat za pakiranje trdnih farmacevtskih izdelkov v Sandozu.
    Potrebe po tarčnem zdravljenju bolezni, ki jih klasična zdravila ne zdravijo, so zlasti na področjih imunologije, onkologije, revmatologije in endokrinologije.
    Podobna biološka zdravila so od leta 2006, odkar so bila uvedena, do leta 2022 ustvarila več kot 30 milijard evrov skupnih prihrankov v evropskih zdravstvenih sistemih in imajo ključno vlogo pri premagovanja neenakosti v dostopu do zdravljenja po svetu.
    Globalno povpraševanje po podobnih bioloških zdravilih strmo narašča. Do leta 2030 bo okoli 120 biološkim zdravilom prenehal patent. Predvidena je rast trga podobnih bioloških zdravil iz 29 milijard EUR v letu 2022 na 111 milijard EUR do leta 2031.

    Vir: lek.si
    [1] Vir: Deep Dive Report for Europe, Act4Biosimilars: https://www.sandoz.com/report-hundreds-thousands-patients-across-europe-miss-out-advanced-medicines-due-low-biosimilar/ .

  • Čebelarsko društvo Lendava in Občina Lendava sta se pridružili akciji sajenja medovitih rastlin, ki jo organizira Čebelarska zveza Slovenije.

    Lendavsko društvo je drevesa pridobilo na osnovi javnega razpisa nacionalne krovne organizacije. Člani društva so z zasaditvami pričeli že prejšnji teden, zdaj pa nadaljujejo še z urejanjem in zasaditvami pri učnemu čebelnjaku ob Dvojezični osnovi šoli I Lendava.

    Javno podjetje Eko park je zasadilo 50 lip ob novi kolesarski stezi med Dolgo vasjo in Slomškovim naseljem v Lendavi, prve lipe pa so simbolično posadili partnerji projekta za obnovo ogroženih habitatov, za vsako državo partnerico po eno lipo.

    Slovenski čebelarji se zelo dobro zavedajo pomembnosti ohranjanja čistega in zdravega okolja, saj že vsaka najmanjša sprememba v njem lahko zelo hitro vpliva na naravo, kar med prvimi občutijo naše čebele in ostali opraševalci. Zaradi tega se je Čebelarska zveza Slovenije lansko leto odločila, da naredi odločnejši korak in prevzame pobudo za zmanjševanje negativnega vpliva na okolje zaradi toplogrednih plinov, za katere smo vsi odgovorni. Tako je stekla akcija »Dan sajenja medovitih rastlin«, v kateri so čebelarji in podporniki projekta lansko leto s skupnimi močmi posadili več kot 200.000 medovitih rastlin za čebele in ostale opraševalce.

    vir: Vestnik.si