Gradnja dveh nogometnih igrišč z umetno travo za potrebe lendavske nogometne akademije še traja, čeprav bi morala biti končana najpozneje do septembra. Tako je bilo namreč rečeno ob položitvi temeljnega kamna maja letos.
Igor Magdič, ki je pri Nogometnem društvu Lendava 1903 odgovoren za stike z javnostjo, je dejal, da je do zamika prišlo zato, ker je bilo treba zaradi bližine transformatorja spreminjati projektno dokumentacijo, počakati pa so morali tudi na prostega gradbinca. Nogometna igrišča zdaj gradi lendavsko gradbeno podjetje Legartis, ki je tudi sponzor Nogometnega kluba Nafta 1903, dela pa naj bi bila končana, tako Magdič, konec oktobra. V ponudbi, ki jo je nogometno društvo poslalo na razpis občine za podelitev stavbne pravice za zemljišče ob šoli, kjer gradijo igrišči, je bilo navedeno, da bo gradnja stala milijon evrov bruto, Magdič pa je dejal, da jo bodo izvedli za manjši znesek.
Društvo ima na računu štiri milijone evrov
Informacija, ki se je razširila v nekaterih poznavalskih krogih, da naj bi za naložbo že zmanjkovalo denarja in da mora zato gradbinec optimizirati izvedbo, je bila za Magdiča presenečenje. Dejal je, da ima društvo na svojem računu nekaj več kot štiri milijone evrov, ki jih je madžarska država namenila za postavitev infrastrukture za delovanje nogometne akademije. Podrobnosti o toku denarja mu sicer niso znane, prav tako ne, ali bo društvo prejelo še dodatni denar Madžarske, glede na to, da je madžarska vlada konec lanskega leta za projekt nogometne akademije in postavitev dijaškega doma odobrila dodatnih nekaj več kot štiri milijone evrov. Že prej, leta 2016, pa je odobrila dva milijona evrov. Ta denar je bil prek transakcijskega računa Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti (PMSNS) nogometnemu klubu nakazan septembra lani, in sicer 1,8 milijona evrov. Prenos sredstev so opravili na osnovi sklenjene tripartitne pogodbe med PMSNS, skladom za zamejske Madžare Bethlen Gabor Alap in Nogometnim društvom Lendava 1903, enaka pogodba pa naj bi bila sklenjena tudi za štiri milijone evrov. »Te pogodbe ni bilo,« je zdaj povedal Ferenc Horvath in še, da PMSNS ni več vpeta v projekt nogometne akademije. Horvath tudi ne ve, s kom je nogometno društvo, ki mu predseduje Madžar Gabor Vegh, podpisalo pogodbo o pridobitvi sredstev, niti, kdaj so dobili denar.
VIR: vesnik.si / Majda H.
“Napredek, ki smo ga dosegli v septembru, nas navdaja z optimizmom. Verjamem, da bomo v nekaj tednih dobili okoljevarstveno dovoljenje (IPPC).”
To je v začetku prejšnjega tedna vlagateljem na londonski borzi razkril Colin Hutchinson, prvi mož angleške družbe Ascent Resources, ki ima zagotovljeno pravico do 75 odstotkov prihodkov, ustvarjenih s črpanjem plina na območju Murske depresije v Petišovcih.
V Ascent Resources so sicer letos spomladi oznanili, da iščejo novega strateškega partnerja in denar za razvoj petišovskega projekta.
– prvo se nanaša na črpanje plina s hidravlično stimulacijo majhnega obsega. S tem bi občutno povečali zmogljivosti obstoječih dveh vrtin oziroma podaljšali njuno življenjsko dobo. Upajo, da jim bodo dovolili posege, ne da bi za to potrebovali okoljevarstveno dovoljenje;
– drugo pa je dovoljenje za postavitev naprave za čiščenje surovega zemeljskega plina in ločevanje nafte, ki jo Agencija za okolje (Arso) melje že od leta 2014, pri čemer je bilo prvo dovoljenje leta 2016 po pritožbi okoljevarstvenih organizacij odpravljeno.
Za oba postopka pričakujejo, da bosta zaključena v najkrajšem mogočem času, so nam pojasnili v družbi Geoenergo, ki je nosilka projekta v Petišovcih, njena lastnika pa sta Petrol in Nafta Lendava.
VIR: sloveniashop.si
Vrednost naložbe je 1,5 milijona evrov, center bi lahko bil osnova, da bi lokalna skupnost poskrbela tudi za požarno varnost v industrijski coni
Sredi oktobra bo podjetje Legartis začelo z gradnjo Centra za zaščito in reševanje Lendava, v katerih bo delovalo Prostovoljno gasilsko društvo Lendava in Gasilska zveza Lendava, lendavski Rdeči križ in Civilna zaščita. Vrednost gradbenih dela znaša 1,3 milijona evrov, vrednost celotne investicije skupaj z opremo in vozili pa naj bi znašala nekaj manj kot 1,5 milijona evrov. Objekt, ki ga v celoti gradi lendavska občina, bo dokončan do začetka maja 2019.
Gradnja centra za zaščito in reševanje je predvidena v načrtu razvojnih programov občine in je zanj v letošnjem proračunu zagotovljenih 755 tisoč evrov, zato bo potrebno zagotoviti dodatni denar prihodnje leto v višini 550 tisoč evrov. Center za zaščito in reševanje pomeni tudi združitev sil in opreme na področju gasilstva in civilne zaščite v občini, ki je zdaj razpršena med gasilskimi društvi in v skladišču civilne zaščite, občina pa si bo tudi prizadevala, da bi požarno varnost, ki jo zdaj zagotavlja poklicna industrijska gasilska enota Nafte Lendava, kar naj bi podprla tamkajšnje firme in država oziroma obrambno ministrstvo.
VIR: vesnik.si / Majda H.
Sava Turizem je ustanovila hčerinsko družbo Terme Lendava. Nanjo bo prenesla premoženje, da ga bo lahko prodala madžarskemu skladu Comitatus.
Postopek prodaje Term Lendava se nadaljuje. To lahko sklepamo po tem, da je Sava Turizem prve dni septembra ustanovila hčerinsko družbo Terme Lendava z minimalnim osnovnim kapitalom, pred dnevi pa so jo vpisali tudi v sodni register. Ta korak je potreben zaradi sklenitve posla, saj bo Sava Turizem na to družbo prenesla premoženja, ki ga bo nato prodala madžarskemu kupcu za približno devet milijonov evrov. Kupec premoženja, ki bo zajemalo hotel Lipa, apartmajsko naselje, kamp, hotelske bazene in zemljišče, naj bi bil sklad Comitatus v stoodstotni lasti madžarske države, ta pa deluje v sklopu MNV - Magyar Nemzeti Vagyonkezelő, Zrt, ki sodi pod okrilje madžarskega ministrstva za nacionalni razvoj.
Avgusta smo poročali, da ministrstvo za gospodarstvo postopkov prodaje lendavskih term, ki so bile pred leti pripojene Savi Turizem, ni ustavilo, ampak da so ti zastali na mrtvi točki. Takratni in zdajšnji gospodarski minister Zdravko Počivalšek je sicer prodaji nasprotuje iz treh razlogov - ker ta ni v skladu s strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma, ker gre za vprašljivo kapitalsko naložbo in ker gre za prodajo na obmejnem območju. A kot kaže njegovo zapoznelo mnenje glede prodaje in izbire kupca v kapitalskih krogih ter v SDH nima veljave.
VIR: vecer.com / Majda Horvat
V Ustanovi dr. Šiftarjevi fundaciji (UŠF) s sedežem v Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih v minulih dveh letih posebno pozornost namenjajo pripravam kandidature Občine Lendava za Evropsko prestolnico kulture (EPK) 2025, kajti UŠF podpira dejavnosti svojih ustanoviteljic - in Občina Lendava je med njimi - in ker je kandidatura sama po sebi pomembna akcija širših dimenzij. Lendava ima s svojim potencialom, premnogimi kakovostnimi vsebinami, bogato in raznoliko tradicijo, izjemno kulturno dediščino ter raznovrstnimi kulturnimi in drugimi uspešnimi projekti več kot odlične možnosti za osvojitev naziva evropske kulturne prestolnice, zato ima tudi sama kandidatura, vse aktivnosti za njeno pridobitev in seveda vse aktivnosti v okviru EPK in po njem velik pomen.
Kandidatura Lendave za EPK 2025 je poleg tega kontinuirana aktivnost pomembna za občino, Prekmurje in pomursko regijo; odlična priložnost za afirmacijo, promocijo izjemnega zgodovinskega in kulturnega bogastva tega prostora, njegove izjemne večplastne multikulturnosti, vzornega sožitja med Slovenci, Madžari in drugimi tu živečimi manjšinami ter njenega še večjega uveljavljanja kot pomembnega razvojnega in povezovalnega potenciala; je lahko pomemben element večplastne identitetne politike; je izjemna priložnost za krepitev in bogatitev čezmejnega sodelovanja in utrjevanje pomurske regije v srednjeevropskem prostoru, na križpotju vzhoda in zahoda, severa in juga.
Iz vsega tega izhaja, da UŠF podpira dosedanja prizadevanja Občine Lendava pri pripravah za kandidaturo EPK 2025 in bo po svojih močeh to še naprej, saj verjamejo, da bodo pobuda in aktivnosti Občine Lendava prepoznane tudi v drugih okoljih - drugih lokalnih skupnostih v regiji, javnih ustanovah in civilno družbenih organizacijah in skupnostih - kot koristna, skupna akcija. Prav tako so prepričani, da je kandidatura lahko ena izmed najpomembnejših skupnih, povezovalnih projektov vseh različnih deležnikov v regiji, ki pomenijo skupno povezovanje lokalnih, regijskih in širših pobud in aktivnosti v javnem interesu in je vodilo nadaljnjega skupnega delovanja.
UŠF pozdravlja sklenitev Dogovora o partnerskem sodelovanju z Mestno občino Murska Sobota, lokalnimi skupnosti iz sosednjih prijateljskih držav Hrvaške in Madžarske in z več nevladnimi organizacijami. Po svojih močeh si bo UŠF prizadevala za širitev partnerskih povezav in vseh drugih oblik sodelovanja kar najširšega kroga različnih organizacij in ustanov, ki bi lahko s svojim delovanjem bogatili samo kandidaturo, aktivnosti v času EPK in tudi trajnejše vzajemno in širše družbeno ter čezmejno sodelovanje. UŠF bo še posebno pozornost namenjala prizadevanjem, da bo kandidatura Občine Lendava in njenih partnerjev prepoznana kot širše pomemben trajnostni projekt in zato tudi formalno sprejeta kot kandidatura Republike Slovenije za EPK 2025.
Dokument je uprava UŠF, ki jo kot predsednik vodi Ernest Ebenšpanger, predsednica njenega programskega sveta pa je dr. Klaudija Sedar, na podlagi več predhodnih razprav in potrditve v Programskem svetu, sprejela na svoji 6. seji 17. septembra letos.
Vir: prlekija-on.net
Zaposlitev najprej za osem delavcev. Pričakovanja glede zasedenosti in prihodkov so realna tudi pri lastniku. Prag rentabilnosti je nizek zaradi racionalne izvedbe obnove.
Urška Filipič, ki ji je Sandi Brezovnik, kupec lendavskega hotela Elizabeta, zaupal njegovo vodenje, je napovedala, da bodo obnovljeni hotel z novim imenom Cubis zagotovo odprli oktobra. Otvoritev hotela so sprva načrtovali za konec avgusta, torej pred tradicionalnimi prireditvami v Lendavi, vendar so se potem skupaj z investitorjem odločili za celovito obnovo in da bodo dela opravili z domačimi izvajalci, kar pa je porušilo načrte tudi glede otvoritve napovedane za september.
Ob domačnosti, ki jo želijo spet pripeljati v hotel, je ta zdaj urejen po meri potreb poslovnega sveta. "Lendava ima veliko manjših a zelo uspešnih podjetij, o katerih se po mojem mnenju tudi premalo govori, ti pa imajo številne poslovne partnerje, tudi tuje ali celo tuje lastnike. Kot vem ti zdaj iščejo prenočišča vse naokrog, zato smo se odločili za koncept mestnega hotela, kar je tudi po svojem zunanjem videzu," je povedala sogovornica. Zato bodo gostom, ki bodo prihajali v glavnem le za nekaj dni, ponudili predvsem dobre možnosti za informacijsko povezavo, pa tudi, tako Filipičeva, dobro vzmetnico, da se bodo naspali, in za prebujanje dobro jutranjo kavo. Prav zaradi takšne usmeritve so pri načrtovanju obnove hotela opustili prvotno namero, da bi imeli wellness, in namesto tega za poslovna srečevanja uredili sejno sobo.
Na razpis za prosta delovna mesta, ki jih bo najprej osem, so prejeli dovolj prijav oziroma bodo lahko med prijavljenimi celo izbirali. Pozneje bodo število zaposlenih povečevali, odvisno tudi od tega, kako bo hotel zaživel. "Zaenkrat nimamo prevelikih ciljev, realna pričakovanja glede zasedenosti in prihodkov pa ima tudi gospod Brezovnik. Prag rentabilnosti je kar nizek, to pa tudi zaradi racionalne izvedbe obnove. Zelo smo pazili na stroške, veliko dela pa smo opravili sami," je povedala Filipičeva. Obnova hotela je bila izvedena pod okriljem njenega podjetja, ki je registrirano kot s. p. ,hotel pa bodo vodili po principu družinskega hotela.
VIR: Vecer.com / Majda Horvat
Trideset zaposlenih v podjetju Virs je skupaj z vodstvom v goste povabilo preko dvesto družinskih članov in prijateljev na dan odprtih vrat.
Lendavsko podjetje Virs je v soboto gostilo preko dvesto družinskih članov, prijateljev in znancev zaposlenih, z namenom, da se jim ti skupaj z vodstvom zahvalijo za pomoč in podporo, medtem ko se sami posvečajo delu v podjetju, na primer, da popazijo njihove otroke, če se dlje časa zadržijo na terenu, ter jih nasploh spodbujajo pri opravljanju službenih nalog in jih razumejo. "Zato ste tudi vi del naše zgodbe," je zbranim dejal direktor podjetja Renato Pahor, ter se jim zahvalil za njihovo prispevek ter za obisk. V podjetju Virs dela okoli 30 delavcev, ki so sami vabili v podjetje na dan odprtih vrat.
Povabili pa smo vas tudi zato, pove Pahor, ker me ljudje pogosto sprašujejo: kaj pa vi sploh delate. In čeprav se trudi z razlago, si marsikdo povedanega ne more prav predstavljati.
Še preden so se gostje odpravili na ogled proizvodnih in poslovnih prostorov, je proizvodnjo na kratko predstavil prokurist podjetja Virs Aleš Puklavec. Povedal je, da se podjetje ukvarja z zastopstvom in servisiranje kompleksnih ter v svetovnem merilu vrhunskih CNC naprav, drugo področje pa je proizvodnja robotskih sistemov avtomatiziranega varjenja prav tako na najvišjem tehničnem nivoju. Podjetje deluje na globalnem trgu, saj njihovi partnerji prihajajo na primer iz Japonske, Kanade, Nemčije, Slovaške, Švice in od drugod.
"Naši sodelavci, vaši možje in žene, komunicirajo s celim svetom o izdelkih na najvišji tehnični ravni," je še povedal Puklavec, in se prav tako zahvalil vsem za njihov prispevek k razvoju in rasti podjetja. Sledil je ogled prostorov in naprav, zaposleni pa so gostom tudi podrobneje predstavili svoje delo in proizvodnjo.
Letos so v podjetju Virs dan odprtih dan spremenili kar v tridnevno dogajanje. V sredo so se s predavanjem in predstavitvijo proizvodnje predstavili poslovnim partnerjem iz Madžarske, v četrtek in petek pa še iz Slovenije in drugih tujih držav, skupaj pa jih je obiska preko sto.
VIR: vesnik.si / Majda H.
Derbi 7. kroga 2. slovenske nogometne lige med Nafto 1903 in Bravom je dobila Nafta in tako prevzela vodstvo na lestvici. Bravo, ki je tretji, je doživel sploh prvi poraz v sezoni, ima pa še tekmo v dobrem.
NAFTA 1903 - BRAVO 3:2 (0:1)
* Lendava, gledalcev 700, sodniki: Glažar, Šprah in Bezjak.
* Strelci: 0:1 Brekalo (33.), 0:2 Nukić (54.), 1:2 Zeljko (57.), 2:2 Prahić (73.), 3:2 Roginić (77.).
* Nafta 1903: Raduha, Šeruga, Oštrek (od 58. Cvrtila), Malešević, Novinič, Zeljko (od 73. Ploj), Prahić, Paku, Živko, Vinko, Roginić (od 90. Cekovski).
* Bravo: Vekić, Trontelj, Kurtovič, Brekalo, Žinko, Salaj (od 80. Turkuš), Đajič (od 80. Križan), Agboyi, Nukić, Jugovar, Jašaragič (od 59. Ihbeisheh).
* Rumeni kartoni: Paku, Cvrtila, Raduha; Žinko, Kurtovič, Trontelj, Salaj, Ihbeisheh, Križan.
VIR: nzs.si
V četrtek, 13. septembra, je v lendavski sinagogi potekala prireditev literarnega natečaja z naslovom "Strici so mi povedali."
Na prireditvi so nagradili literarne ustvarjalce. Prireditev so popestrili: Bara banda iz Kulturnega društva Miška Kranjca, Folklorno društvo Prekmurje Lendava, pevka Tjaša Šimonka in igralec Rajko Stupar.
Prireditev sta vodila Romana Glavač kot Mankica in Damjan Hozjan kot Miško.
VIR:Pomurec.com
Več kot leto dni je bilo potrebnih za to, da so postavili in vključili dvigalo pri lendavskem zdravstvenem domu. Dvigala so se najbolj razveselili gibalno ovirani bolniki, ki lahko zdaj pridejo v ambulanto svojih zdravnikov.
Po vseh težavah povezanih z izgradnjo in pridobivanjem uporabnega dovoljenja je lendavski zdravstveni dom končno dobil dvigalo. Vključili so ga pred dobrim tednom dni, vozi pa vsak delavnik od šeste ure zjutraj do osme zvečer. Ob koncu tedna ni vključen, saj je takrat organizirana dežurna zdravstvena služba v pritličju v prostorih nujne medicinske pomoči. "Zadovoljstvo pacientov je zelo veliko," je povedala direktorica zdravstvenega doma Olga Požgai Horvat. Dvigala so se še posebej razveselili gibalno ovirani bolniki, ki obiskujejo šolski dispanzer, saj so zdaj lahko prišli v ambulanto svoje zdravnice. Doslej je namreč zdravnica zanje prihajala v ambulanto v pritličju. Uradna predaja dvigala bo v soboto 6. oktobra, ko bodo imeli tudi Dan odprtih vrat zdravstvenega doma.
Kot smo že poročali, je lendavska občina razpis za postavitev dvigala pri zdravstvenem domu z gradnjo pripadajočega objekta objavila avgusta lani, naložba vredna približno 132 tisoč evrov pa bi morala biti končana marca letos. Do zamika je najprej prišlo pri izvajalcu gradbenih del podjetju Legartis in sicer zaradi slabega vremena ter zamude pri dobavi dvigala, na koncu pa še pri projektantskem podjetju Projektivni biro Lazar, ki je kot pooblaščeno podjetje občine neažurno vodilo postopek pridobivanja uporabnega dovoljenja.
VIR: Vestnik.si / Majda Horvat
V mestnem parku bo postavljen fotografski studio, fotografiranje bo potekalo v stilu 50. let prejšnjega stoletja, poskrbljeno bo za profesionalno pinup ličenje in urejanje pričeske.
Kulturno društvo – Foto-video klub Lendava v sodelovanju z Digifotom, Poleti v Lendavo in revijo Digitalna kamera ta konec tedna prireja Dneve fotografije v Lendavi. Tri dni se bo v mestnem parku in središču mesta vse vrtelo okoli fotografije. Prireditev je odprla razstava fotografij treh članov FVKL, razstavljajo Biserka Sijarič, Nataša Kos in Kristijan Jesenović. S tem se je odprlo tudi razstavišče v lendavskem parku. Zbrane je pozdravil predsednik FVKL Ladislav Sobočan, tri fotografe pa je predstavil Igor Ternar, ki je razstavo nato tudi uradno odprl.
Program se je nadaljeval s postavitvijo kamere obscure, na ploščadi pred gledališčem bodo na ogled stojnice z raznovrstno fotografsko opremo, ki jo bo mogoče tudi testirati. Svoje mesto bo dobila tudi analogna fotografija, na stojnicah bodo razstavljavci in ponudniki foto opreme predstavili tudi »vse za Lomografijo in analogno fotografijo, ki postajata med mladimi spet zelo popularni.« Sledita dve delavnici. V mestnem parku bo postavljen fotografski studio, fotografiranje bo potekalo v stilu 50. let prejšnjega stoletja, poskrbljeno bo za profesionalno pinup ličenje in urejanje pričeske.
Sledi delavnica »Natisnite svoje spomine« v Centru Banffy, ki jo omogoča podjetje Digifot. V poznejših popoldanskih urah se bosta predstavila dva foto kluba iz sosednjih držav, Foto klub Nagykanizsa in Foto klub Čakovec, oba bosta tudi razstavljala (v prostorih Centra Banffy in Sinagoge), ob 10-letnici delovanja lendavskega Foto-video kluba pa se danes ob 19h odpre razstava v preddverju Gledališke in koncertne dvorane Lendava. Dnevi fotografije se bodo zaključili v nedeljo, med 9. in 12. uro pa vabljeni vsi, ki bi si želeli čudovitih portretov, ljubitelji fotografije bodo takrat namreč brezplačno portretirali prostovoljce v starem mestnem jedru.
VIR: Vecer.com / Foto Anamarija Nađ
V Lendavi se je v okviru mednarodne likovne kolonije že 14. odvila delavnica odlivanja v bron. Gre za umetniško tehniko, ki se v Sloveniji v obliki likovne kolonije praktično ni uporabljala do leta 2005, ko so jo v okviru kolonije pripravili prvič.
Zdaj je že stalnica, skulpture iz brona pa posebnost, ki vedno znova vzbujajo pozornost strokovne in laične javnosti. Kdor se spozna na tovrstno tehniko, ve, da se že vrsto let avgusta v Lendavi in Čentibi dogaja nekaj, kar umetniško zmogljivost tega dela Slovenije dviguje na visoko raven. Letošnjo so zapečatili umetniki Colin Foster, Tamás Gaál, János Lestyán Goda, János Lipovics, Anže Jurkovič, Metod Frlic in domačin Ferenc Király.
Obdelava brona, tega starodavnega kiparskega materiala, je tudi za prekaljene umetnike izziv. Najprej izdelajo skulpturo iz gline ali mavca, jo odlijejo v vosek in ukalupijo. Nato kalup 48 ur žgejo pri 650 stopinjah Celzija, da izhlapi vosek. Sledi odlivanje v bron. "Mi moramo ta bron segreti na 1.300 stopinj Celzija, ga staliti, da teče kot voda. Takrat je ta žlahtna kovina primerna za odlivanje. Idealna temperatura je 1.250 stopinj," pravi umetniški vodja kolonije odlivanja v bron Franc Gerič.
"Pomembno je zaupanje med livarjem in kiparjem"
Pri odlivanju jim je pomagal tudi livar, sicer lastnik livarne Istmár, István Tróznai iz Monorja na Madžarskem. "To je zahteven proces, ki zahteva veliko tehničnega znanja, natančnosti in potrpežljivosti. Zaradi izjemno visokih temperatur je treba poskrbeti tudi za primerno zaščitno opravo in varnost pri delu, kar je na prvem mestu. Tukaj v Čentibi je res posebno ustvarjalno okolje, kjer se dela praktično na prostem. Zelo pomembno je tudi zaupanje med livarjem in kiparjem, da je končni izdelek tak, kot mora biti," pravi Tróznai.
"Nikoli ne veš, kako ti bo uspelo"
Po dobri uri hlajenja kalupe razbijejo in očistijo bronasti odlitek. To je najvznemirljivejši del, pravi domačin in eden izmed začetnikov zdaj že 46. mednarodne likovne kolonije in 14. odlivanja v bron, Ferenc Király. "Ko odliješ noter, nikoli ne veš, kako ti bo uspelo. Ampak natančnost mora biti. Vsaka faza v izdelavi zahteva svoj čas, tehnološko znanje, predvsem pa izkušnje. To tehniko odlivanja na prostem je od madžarskih kolegov prevzel Franc Gerič, nekdanji direktor Galerije-Muzeja Lendava, ki je že leta na čelu te kolonije. V Lendavi je kar nekaj neizkoriščenih prostorov v praznih industrijskih halah, ki bi bili morda primernejši za tovrstno ustvarjanje, ampak smo se nekako že navadili na to lokacijo, ki pa – moram priznati – ima tudi dušo."'
Király si pri spoštljivih osmih desetletjih in še malo ne predstavlja poletja brez odlivanja v bron. Čeprav je zaradi tega precej zdoma, ampak čar te kolonije odtehta ta davek, je povedal in dodal: "To mi je še vedno velik izziv, ker je nenehno prisotna neka vznemirjenost, ker praktično do konca ne vemo, ali nam bo skulptura uspela. Se je že zgodilo, da smo ga kaj "pokronali" vmes, potem pa končni izdelek ni bil tak, kot bi si želeli. Ampak na napakah se učimo, zato sem rekel, da je pomembna vsaka faza postopka. Koraki pa strpni, premišljeni in natančni. Ta kolonija je v slovenskem, lahko rečem tudi v evropskem merilu z vidika tehnologije in umetnosti zelo pomembna. Želim si, da bi mlajši kolegi nadaljevali to tradicijo," pravi kipar Ferenc Király. Tudi tokrat se je njegova skulptura posrečila. Zadovoljen pa je bil tudi njegov kolega in kipar Colin Foster, sicer profesor kiparstva na Univerzi v Pecsu. "Na mednarodni likovni koloniji v Lendavi sem nazadnje ustvarjal pred kakimi petindvajsetimi leti. Odlivanje v bron pa zame predstavlja poseben izziv, saj je prvenstveni material mojega umetniškega ustvarjanja in s katerim se ukvarjam praktično vse življenje – kamen. Nazadnje sem odlival v bron v času študija. To je bilo pred približno štiridesetimi leti. In izjemno dober je občutek spet ustvarjati s tehniko in materialom, s katerima se že dolgo nisem srečal," je povedal Foster.
"Po odlivanju smo se spet vrnili v prostore nekdanje meščanske šole v Lendavi, kjer dobijo stvaritve končno podobo šele po fini obdelavi oziroma cizeliranju, nad katerim bedi mojster Lázsló Gere. Umetnine bodo predvidoma konec novembra tudi javno na ogled v lendavskem gradu," je povedal umetniški vodja kolonije odlivanja v bron Franc Gerič.
Ustvarjanje v Lendavi nadaljujejo mladi umetniki na tradicionalnem LindArtu
"Za kolonijo, namenjeno mladim do 35. leta, je bilo do zdaj značilno, da so umetniki ustvarjali v naključno izbranih parih, ki so morali ustvariti skupno umetniško delo. Takšno sodelovanje je zagotovo bogatilo njihovo ustvarjanje. Predvsem pa je presegalo stereotipe o tem, da umetniki pri svojem delu niso pripravljeni sprejemati kompromisov. Letos pa smo se na LindArtu z grafično-slikarske tehnike premaknili v novo dimenzijo. V kiparstvo. Tokrat od julija do konca septembra sodelujejo trije kiparji in kiparka ter štirje profesorji – njihovi mentorji – akademij iz Ljubljane, Zagreba, Budimpešte in Pecsa. Mladi umetniki bodo ustvarili vsak svojo skulpturo večjih dimenzij, ki jih bomo umestili v mestni park in staro mestno jedro Lendave," je povedal direktor Galerije-Muzeja Lendava Dubravko Baumgartner in dodal, da mladim ustvarjalcem želijo omogočiti čim boljše ustvarjalno okolje.
"Ustvarjajo na lendavskem gradu in v nekdanji meščanski šoli v Lendavi. Slednjo je zavod Galerija-Muzej Lendava prejel letos v upravljanje od občine Lendava z namenom, da prostor napolnimo z novimi vsebinami in programi. Želimo si, da bi poslopje lahko uporabili za rezidenčne ateljeje in delavnice. Predvsem s tega vidika, da bi ga lahko ponudili mladim, obetavnim likovnim ustvarjalcem, ki so šele na začetku svojega umetniškega ustvarjanja, in jih tako spodbujali pri delu ter uveljavitvi. Postavitev skulptur letošnjega LindArta v mestu načrtujemo v oktobru, odprtje pa konec meseca," končuje Baumgartner.
VIR: rtvslo.si