Podrobnosti
Kategorija: Novice

Pri nekaterih na severovzhodu Slovenije vzbujajo pomisleke, skeptiki pa svarijo celo pred projektom velike Madžarske.

Lendava – Zadnje slovensko mesto na vzhodu države postaja moderno mesto, ki se tudi z madžarskim kapitalom in čezmejnimi evropskimi programi razvija na področju turizma in kulture. Odločna madžarska vlada krepi madžarsko manjšino in investira tudi na slovenskem ozemlju. Prvi korak, ki je nakazoval večjo prisotnost madžarskega kapitala v to okolje, je bil narejen pred dvema letoma, ko so v Lendavi odprli generalni konzulat, ki skrbi predvsem za gospodarski razvoj regije.

V Lendavi letos napovedujejo desetodstotno turistično rast, lani so imeli rekordnih 140.000 nočitev. Paradni konj lendavskega turizma Terme Lendava, ki delujejo v okviru Save Turizma, prehajajo v madžarske roke. Za Terme Lendava se je po naših informacijah potegovalo sedem ponudnikov. Madžarski sklad Comitatus Alapítvány je Savi Turizmu ponudil devet milijonov evrov ali tri milijone več kot drugi najboljši ponudnik, ki je za terme ponudil šest milijonov.
 
Veliki igralec v malem mestu

Madžarski sklad, ki osvaja turizem v kraju z 11.000 prebivalci, deluje pod okriljem holdinga MNV. Ta je madžarska različica slovenskega državnega holdinga in upravlja državno premoženje, ki je vredno več kot 48 milijard evrov. Bruto domači proizvod Madžarske je lani znašal 120 milijard evrov, slovenski BDP pa skoraj 40 milijard evrov.

MNV je v stoodstotni lasti madžarske države, zato nekateri opozarjajo na invazijo Madžarov na Pomurje. Lendavski župan Anton Balažek nevarnosti za to ne vidi. »Tukaj lokalna skupnost ni neki igralec, vesel sem, da se stvari dogajajo, saj je najslabše, če ni nobene investicije in nobenega interesa. Mene ne moti lastniška struktura. Mislim, da nobenega ne bi smela motiti, če je vsebina prava in če je odnos korekten. Seveda pa se povzroča tudi neka paranoja. Verjetno lastniki vedo, kaj počenjajo,« meni Balažek.
 
Zakaj Sava Turizem prodaja?

Za prodajo Term Lendava, ki vključujejo 120 hotelskih sob, pet hotelskih bazenov, velnes, apartmajsko naselje s 84 sobami, kamp z 90 kampirnimi mesti in še nepozidano zemljišče, so se v Savi Turizmu odločili ob pripravi strateških smernic družbe za obdobje 2018–2022. Analiza razvojnih potencialov posameznih destinacij znotraj Save Turizem je pokazala, da so Terme Lendava in Terme Banovci primerna za prodajo, so nam sporočili iz Save Turizma. V nasprotju s Termami Lendava, za katere je bilo veliko povpraševanja, so za Terme Banovci dobili le eno ponudbo za okoli 3,5 milijona evrov.

Prodaja Term Lendava je v sklepni fazi, Term Banovci pa v začetni, pojasnjujejo v Savi Turizem, kjer poslov do realizacije sicer ne želijo komentirati. Kupnino namerava Sava Turizem nameniti za obnovo in vlaganje v preostale destinacije.
 
Madžarske naložbe v slovenski nogomet

Madžari se bodo po naših informacijah osredotočili predvsem na športni turizem. Iz sosednje države že prihaja pokrovitelj nogometnega kluba, v bližini term pa bodo v prihodnjih mesecih gradili nogometno akademijo. Madžarska vlada je lendavskemu drugoligašu Nafti namreč namenila dobrih šest milijonov evrov za gradnjo sodobne nogometne akademije.
Že od leta 1996 je na slovenskem trgu navzoča madžarska naftna družba MOL, ki je lani ustvarila 272 milijonov evrov prihodkov od prodaje. Konec leta 2016 je madžarska vlada nakazala dva milijona evrov Pomurski madžarski samoupravni narodni skupnosti.
Sredstva so bila zaradi lažje izvedljivosti projekta ter zagotavljanja strokovnosti na športnem področju prenakazana na posebni račun nogometnega kluba Nafta 1903. Pozneje se je izkazalo, da je dva milijona evrov premalo za celotno investicijo, zato je madžarska vlada nakazala še dodatne štiri milijone evrov. Od teh naj bi bilo okoli 3,3 milijona evrov namenjenih gradnji dijaškega doma in trem pomožnim igriščem, preostala sredstva pa bodo porabljena za normalno delovanje.
 
Prijatelji Viktorja Orbána segajo čez državne meje

»Igrišča z umetno travo, naravno travo, ogrevana igrišča, vse to se bo pri nas zgodilo v prihodnjih mesecih, in to seveda daje nove priložnosti,« pojasnjuje lendavski župan Balažek. Madžarska vlada v zadnjem času veliko sredstev vlaga v nogomet tako znotraj kot zunaj meja svoje države. Lendava ni osamljen primer, podobno je tudi v NK Osijek, kjer je večinski lastnik kluba Lőrinc Mészáros, po nekaterih podatkih peti najbogatejši Madžar, prijatelj premiera Viktorja Orbána in član njegove stranke Fidesz. Tudi Gábor Végh, predsednik lendavske Nafte 1903, je menda Orbánov prijatelj.

Végh in Mészáros imata poleg nogometa še eno skupno točko – gradbeništvo. Predsednik Nafte in lastnik podjetja Pharos 95 spada med gradbince, ki jim je bilo v okviru vladnega programa v preteklih letih zagotovljenih več poslov. Omeniti je treba, da želi Madžarska do leta 2020 zgraditi kar 32 nogometnih stadionov, vrednost celotnega vladnega programa pa znaša 686 milijonov evrov.

Sklad, ki vlaga v Lendavi, je del madžarskega holdinga MNV.
MNV upravlja premoženje Madžarske, vredno več kot 48 milijard evrov.
Madžari vlagajo v nogomet doma, v Sloveniji in na Hrvaškem.
Območjem z madžarsko manjšino so lani namenili 1,5 milijona evrov.

Tako Nafta kot Osijek, torej kluba zunaj meja Madžarske, sta od madžarske vlade prejela podobno vsoto denarja. Osijek je dobil 6,6 milijona evrov, Nafta pa okoli dvesto tisočakov manj.

Sodobna nogometna akademija – celoten kompleks z nastanitvijo in sodobnim vadbenim centrom, tri igrišča z umetno travo, manjša tribuna, igrišče za odbojko ter igrišče z mivko – v Lendavi pa bo predvidoma dograjena konec leta 2019.
 
Nepovratna sredstva

Madžarska vlada pa ne pomaga le Lendavi, ampak celotnemu dvojezičnemu območju. Tako je za financiranje madžarske narodne skupnosti ob meji ustanovila poseben sklad za razvoj naložb in novih delovnih mest, s čimer želi hkrati ohranjati navezanost manjšine na madžarski jezik in kulturo. Da bi lahko izvedli razpisne pogoje, je bil ustanovljen tudi zavod za regionalni razvoj madžarske narodnosti.

Za upravičena področja, natančneje dvojezične občine Hodoš, Šalovci, Moravske Toplice, Dobrovnik in Lendava, so naši sosedje samo lani namenili 1,5 milijona evrov razpisnih sredstev, s katerimi naj bi se napajali turistični, gospodarski in kmetijski projekti. Gre za nepovratna sredstva v višini do 20.000 evrov za posameznika, pri čemer mora prosilec zagotoviti četrtino lastnega deleža in plačati DDV. Do razpisanih sredstev so bile upravičene na dvojezičnem območju živeče fizične osebe in podjetja s sedežem na tem področju, pogoj pa je bilo znanje madžarskega jezika ali pripadnost manjšinskemu prebivalstvu, pri podjetjih pa 50-odstotno lastništvo ali zaposlovanje.
 
Brez pretirane birokracije

Zanimanje za projekt je bilo veliko, verjetno tudi zaradi zelo preproste prijave na razpis. Zavod za regionalni razvoj madžarske narodnosti je za prijavitelje namreč organiziral tudi skupinske termine za pomoč pri prijavi. Prijava je potekala po spletu, pred odobritvijo sredstev pa so odgovorni prišli na ogled. Prijavitelji take prakse pri slovenskih razpisih niso vajeni.

»Treba je bilo izpolniti le štiri strani prijavnega obrazca, ki pa je bil zelo enostaven, potrebna je samo dobra poslovna ideja,« je pojasnil Emil Laslo, lastnik gostilne Pri Lujzi v Dobrovniku, ki se je dvakrat prijavil na razpis in bil obakrat uspešen. Laslo si je z razpisnimi sredstvi temeljito prenovil svoj gostinski lokal, ki se je manj kot pet kilometrov od madžarske meje ob regionalni cesti med Mursko Soboto in Lendavo. V prvem krogu so od madžarske vlade prejeli 20.000 evrov in v drugem 15.000 evrov. S tem so kupili novo opremo za kuhinjo, na razpis pa se bodo poskusili prijaviti tudi tretjič.

Ferenc Horváth, predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti in poslanec madžarske narodne skupnosti pravi, da so za pomursko regijo vse naložbe dobrodošle, »ne glede na to, kakšnega izvora so, v tem primeru pa gre v celoti za denar iz madžarskega proračuna in izvor sredstev ni vprašljiv«. Razpis naj bi bil ponovno odprt že v prihodnjih mesecih, ko bo madžarska vlada spet delila denar upravičencem.

 

VIR: delo.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Po mestnem jedru se je sprehodilo 58 društev oziroma skupin iz Slovenije, Madžarske in Hrvaške, ki so pripravile predstavitev domačih običajev in vinogradniških opravil, ter s svojim nastopom privabile več tisoč obiskovalcev

39. Lendavska trgatev je po Bogračfestu postregla še z drugim vrhuncem letošnjega Festivala Vinarium. V tradicionalni povorki je sodelovalo več kot 800 nastopajočih, po mestnem jedru se je sprehodilo 58 društev oziroma skupin iz Slovenije, Madžarske in Hrvaške, ki so pripravile predstavitev domačih običajev in vinogradniških opravil, ter s svojim nastopom privabile več tisoč obiskovalcev. Popoldan je bil rezerviran za druženje ob glasbi in kulinarični ponudbi, v starem mestnem jedru, za degustacijo lokalnih dobrot in prijeten klepet ter zabavo je bilo poskrbljeno tudi pri Ribiškem domu, kjer sta za koncertni zaključek poskrbeli skupini Skok in Kingston.

Vremenska napoved ni predstavljala ovire za organizatorje in obiskovalce 39. Lendavske trgatve. Čeprav je bilo sprva načrtovano, da se na povorki predstavijo samo vinogradniški običaji, pa se že nekaj let najde prostor za vse ostale običaje in kmečka opravila, ki so ravno tako pomembni za ohranjanje slovenske in tudi tuje kulturne dediščine. Vsekakor pa je namen prireditve ohraniti tradicijo in izročilo, ki je značilna tako za Lendavo kot tudi okolico.

Več kot 800 nastopajočih v povorki
V dopoldanskem delu je potekala tradicionalna povorka skozi staro mestno jedro Lendave, kjer se je predstavilo 58 skupin. Med okoli 800 udeleženci povorke so sodelovali vitezi vina iz Slovenije in Madžarske, množici obiskovalcev pa je pomahala tudi ptujska vinska kraljica, Eva Gašperšič. Povorka, ki je vključevala 16 vozov, je prikazovala domače običaje in vinogradniška opravila. Obiskovalci so si lahko ogledali, kako so se nekoč pripravljali na trgatev, kakšni so bili stari običaji na vasi, kako je potekalo prešanje in katere pesmi so se ob tem pele. Prikazano pa je bilo tudi mlinarstvo na Muri, luščenje fižola, košnja trave in spravilo sena ter mnogo drugih opravil.

Praznik vinogradnikov je popestrila tudi kulinarična ponudba, ki so jo spremljala odlična lendavska vina v Kulinarični ulici in pri Ribiškem domu. Manjkala ni niti pestra otroška animacija, saj so se najmlajši obiskovalci zabavali na Pravljičnem dvorišču pri lendavski knjižnici ter v parku Roža Lendave. Prav tako je v sklopu Lendavske trgatve že drugo leto zapored potekala mednarodna mini likovna kolonija.

Prireditev se je nadaljevala pri Ribiškem domu, kjer je goste najprej zabavala glasbena zasedba Romano Glauso. Nato so obiskovalci uživali ob zvokih skupine Skok, ki je z glasbo za vse priložnosti pričarala dobro vzdušje. Sledili so jim Kingstoni, ki so z znanimi uspešnicami ogreli ozračje in poskrbeli, da kljub slabemu vremenu nikogar ni zeblo.

Lendava v znamenju ljubiteljske kulture
Na dan prireditve, ki je posvečena ljubiteljski kulturi, etnologiji in lokalni kulinariki, je bil predstavljen tudi koncept projekta Lendava - Evropska prestolnica kulture 2025 v delu, ki je vezan na ljubiteljsko kulturo. Občina Lendava je namreč že na predvečer Bogračfesta podpisala sodelovanje s Svetom pomurske razvojne regije, Međimursko županijo (Hrvaška) in Zalsko županijo (Madžarska) ter regionalnimi središči Murske Sobote, Čakovca in Zalaegerszega. Občina verjame, da lahko mednarodno sodelovanje samo okrepi njihove odnose. Ljubiteljska kultura je v Lendavi izrednega pomena za ohranjanje kulturne dediščine, prenašanje izročila in nenazadnje tudi turistični utrip kraja.

Predsednica Zveze kulturnih društev Lendava Danijela Hozjan je poudarila, kako zelo pomembno je ohranjanje kulturne dediščine. Ljudje lahko z njo rastejo, se razvijajo in pišejo skupne, tudi mednarodne zgodbe. »Ljubiteljska kultura je vedno prisotna. Potrebno je vložiti ogromno truda in tudi vaj, da vse to ostane del nas in da vse stare običaje spoznajo tudi mlajše generacije,« je še dodala.

Župan Občine Lendava mag. Anton Balažek je po povorki čestital vsem organizatorjem za profesionalno izvedbo 39. Lendavske trgatve. Izrazil je veselje nad številom obiskovalcev, med katerimi je bilo tudi veliko turistov, zato je pomembno, »da bomo razvili res dobro ponudbo kulturnega turizma na tem koncu Slovenije«.

Na Festivalu Vinarium bo pestro vse do 9. septembra 2018. Do takrat se lahko udeležite koncerta na letnem odru in v Gledališki in koncertni dvorani ter pri Ribiškem domu.

VIR: Prlekija-on.net

Podrobnosti
Kategorija: Novice

NAFTA 1903 – DRAVA DAKINDA PTUJ 1:1 (1:1)
Po 5. krogu druge nogometne lige v Sloveniji ne bo več ekip, ki bi se lahko pohvalile s stoodstotnim izkupičkom. Nafta je v derbiju kroga remizirala s ptujsko Dravo (1:1) in na domačem terenu vknjižila točko. Da se srečanje ni izšlo najbolje so poskrbeli sodniki in njihove sporne odločitve …

V petem krogu 2. SNL je bil v Lendavi na sporedu derbi med Lendavo in Dravo. Tekma se je končala z izidom 1:1 (1:1), Lendavčani pa so s tem izgubili letošnji prvi prvenstveni točki in ostajajo na drugem mestu razpredelnice. Gostitelji so v 31. minuti povedli, ko je gol dosegel Vedran Vinko, toda v 35. minuti so zaradi grobega prekrška Žige Živka ostali z igralcem manj na igrišču, kar so gostje izkoristili in izenačili. V drugem polčasu je kakih 1000 gledalcev videlo priložnosti na obeh straneh, toda izid se ni spremenil.

Lendava, gledalcev 1000, sodniki: Antić, Agibović, Gornik.
Strelca: 1:0 Vinko (31.), 1:1 Rešek (43.).
Nafta: Radoha, Malešević, Novinič, Zeljko (od 76. Ploj), Paku, Živko, Vinko, Cekovski, Cvrtila (od 56. Šeruga), Leuštek, Roginić (od 70. Oštrek).
Drava: Šeliga, Vezjak, Kukovec (od 78. Čeh), Fanimo, Šporn, Bizjak, Pirtovšek, Rešek (od 85. Cuffaro), Mate, Martić, Lovenjak (od 83. Filipović).
Rumeni kartoni: Cvrtila, Leuštek, Roginić, Vinko; Vezjak, Rešek, Martić.
Rdeč karton: Živko (35.).

VIR: nafta1903.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Melita Kontrec. Simpatična, zgovorna televizijska voditeljica, nepogrešljiva na kulturnih dogodkih, na katere vas popelje v oddaji Poletna scena. Rojena Lendavčanka soustvarja tudi program za pripravo Lendave na kandidaturo za evropsko prestolnico kulture 2025. Želi si, da se kultura spet vrne v mesto in zaživi, kot je v času njene mladosti, ko je nastopala v domačem gledališču.

Poletna scena. Do kod seže vaša oddaja, samo po Sloveniji ali tudi širše?

Trudimo se, da pokrijemo čim več dogajanja, v skladu z dopisništvi in produkcijskimi zmožnostmi seveda. Smo veseli, ker nam kdaj uspe tudi kakšen skok v tujino. Radi dajemo vpogled v nove lokacije in dogodke tudi na manj obljudenih koncih.

Je dogajanje centralizirano v prestolnici ali opažate morda rast dogodkov tudi po manjših krajih?

Prestolnica še vedno prevladuje, kar je nekako logično in se mi zdi tudi prav, saj je tukaj največji pretok ljudi, opažam pa, da se kulturnemu dogajanju pridružujejo številne manjše skupnosti in se je zadnja leta pojavilo precej novih festivalov. Letos je bil recimo zanimiv festival v Kostanjevici na Krki, pa Poletje z biseri v Kopru, navsezadnje se prebuja tudi Lendava s pripravami na kandidaturo za evropsko prestolnico kulture. Glede na to, da sem Lendavčanka, tako z veseljem sodelujem v programskem svetu za pripravo, v konkurenci za naziv pa sta še Ljubljana in Nova Gorica. Sem kar malo ponosna, da lahko vsa ta leta izkušenj in znanja, ki sem jih nabirala, sedaj nekako vrnem mestu. Navsezadnje sem tam začela s svojo prvo gledališko skupino, ko Lendava še ni imela niti kulturnega doma oziroma niti enega poštenega odra, pa nas je vseeno vodilo navdušenje do ustvarjanja.

Držimo pesti za Lendavo. Kje kot domačinka vidite prednosti svojega mesta, da dobi naziv Evropska prestolnica kulture 2025?

Gre za mesto z bogato zgodovinsko preteklostjo, kjer je dvojezičnost uradna, kulturno pa ta prostor bogatijo Slovenci, Madžari in Hrvati, pa tudi druge etnične skupine, denimo Romi. Tako stavim malo na medkulturno in mednarodno sodelovanje. Veliko ima za ponuditi, še posebno pa bi radi s tem projektom Lendavo približali Slovencem, da ne bo to le še eno mesto na vzhodu, tam nekje na koncu sveta, kot radi rečejo. Želim si, da se kultura spet vrne v mesto in da bo spet tako, kot je bilo v moji mladosti, na katero imam lepe spomine.

Se pogosto vrnete domov?

Moram reči, da premalokrat. Morda se bom zdaj več, zaradi službene dolžnosti. Čeprav sem v teh letih zdoma izgubila vse stike in tam nimam družabnega življenja, se vedno rada vračam. Že zaradi tega, da obiščem mamo.

Zdi se mi, da se Slovenci na področju kulture premalo povezujemo in vsak obdeluje svoj vrtiček, namesto da bi se povezali v en velik vrt. Kakšen je vaš pogled na to?

Osebno menim, da je tega premalo in bi bilo dobrodošlo. Nekateri imajo že dolgoletno tradicijo in vztrajajo v tem, da držijo svoj kos pogače, na drugi strani pa se organizira veliko novih festivalov s podobnimi vsebinami, ki bi morda lažje preživeli, če bi se združili. Ko se v enem manjšem kraju na isti dan zgodita dva podobna dogodka hkrati, vidiš, da se ljudje med sabo niti ne pogovarjajo, niti jih ne zanima, kaj počnejo drugi. Rezultat tega pa je seveda manjša obiskanost, ker ni tolikšne kapacitete ljudi. Malo več bi se lahko prilagajali drug drugemu.

A še vedno ima dogajanje v manjših krajih prav poseben čar, morda prav zaradi te velike zavzetosti organizatorjev in na drugi tudi obiskovalcev, ki so željni kulture.

Res je. Ljudje hrepenijo po kulturi, radi slišijo dober koncert, radi pogledajo dobro predstavo, in če tega ni pogosto, potem so takrat, ko je, toliko bolj navdušeni in z večjim žarom pričakujejo. Ker ni tolikšne poplave dogodkov. Spomnim se, da sem kot najstnica z vznemirjenjem pričakovala kakšen festival, saj jih ni bilo veliko. Podobno je tudi na strani lokalnih organizatorjev in zato vložijo velik del sebe v projekte.

Kakšni dogodki vas najbolj pritegnejo?

Rada imam gledališče in sodobno umetnost. Trenutno se zelo veselim festivala Mladi levi, rada si ogledam tudi kakšno likovno razstavo. Pa tudi v kino rada zaidem. Film si raje pogledam v kinu kot doma.

Veliko tega obiščete po službeni dolžnosti, a to najbrž ni enako, kot če se dogodka udeležite zasebno. Koliko se vam obisk kulturnih prireditev prepleta z delom ali greste kdaj kam tudi povsem brez obveznosti?

To je eno takšno večno vprašanje. Sicer sem vesela, da lahko združim službo s tem, kar imam rada, a kadar delam, je fokus povsem drugje in dogodka ne moreš doživeti v vsej svoji polnosti oziroma ga doživiš drugače, preko avtorjev. V glavi imaš vprašanja, h komu boš šel po izjavo, kako boš napisal tekst, zmontiral ... Res je, da večino zadev obiščem po službeni dolžnosti, in zato sem takrat, ko sem lahko doma, raje doma in se me težko spravi kam. Mora biti nekaj, česar resnično ne bi rada zamudila. Recimo Poletna muzejska noč, na njo grem vsako leto, mi je en tak poseben dogodek, ki ga obiščem povsem sproščeno.

VIR: vecer.com / Katja Štingl / Foto
Intervju je bil objavljen v reviji STOP

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Ljubiteljsko ljudsko petje in igranje negujejo v številnih društvih
Med množico manifestacij in prireditev, ki se letos odvijajo v Lendavi kot predpriprava na kandidaturo »Lendava - evropsko mesto kulture 2025«, je v dneh od 27. do 31. avgusta pred stolpom Vinarium v Lendavskih goricah potekal »Festival ljubiteljske kulture«, ki ga je pripravila Zveza kulturnih društev Lendava. Tako je v torek, 28. avgusta zvečer, nastopilo kar 118 ljubiteljskih pevcev in glasbenikov, ki se združujejo v 15 skupinah po Pomurju, pa tudi v sosednji Madžarski.

Nastopili so: mešani pevski zbor »Renkovski pevci« Kulturnega društva Anton Martin Slomšek Renkovci, ljudski godci »Gomilički Degaši« Kulturno-prosvetnega društva Pedal Gomilica, madžarski ljudski pevci Kulturnega društva Petöfi Sandor Dolina, madžarski ljudski pevci Turistično - kulturnega društva Tulipan Radmožanci, ljudske pevke Kulturnega društva Fran Saleški Finžgar Žižki, madžarske pevke iz Male Kaniže (Arvacska Dalkör Kiskanizsa) na Madžarskem, slovenske ljudske pevke Kulturno - turističnega društva Tulipan Radmožanci, pevke ljudskih pesmi Kulturnega društva Štefan Raj Turnišče, madžarski ljudski pevci Kulturnega društva Jozsef Attila Kapca, slovenski ljudski pevci Kulturnega društva Hotiza, ljudske pevke Kulturnega društva Renkovci, ljudska pevca (zakonca Donko) Kulturnega društva Bistrica, slovenski ljudski godci »Gaberski mantraši« Kulturnega društva Zarja Gaberje, vokalno - instrumentalna skupina »Cvetje v jeseni« pri Društvu upokojencev Tišina ter madžarske ljudske pevke Kulturnega društva Petöfi Sandor Čentiba.

Nastope sta povezovala napovedovalka v slovenščini ter napovedovalec v madžarščini, vsem skupinam je Danijela Hozjan iz ZKD Lendava izročila pisna priznanja, vsi pa si bili po svojem nastopu deležni še pogostitve z jedačo in pijačo.

VIR: http://novice.najdi.si/ Filip Matko Ficko

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Podpis pogodbe, ki utrjuje vezi in sodelovanje s številnimi občinami
Župan Občine Lendava Anton Balažek je z župani Murske Sobote, Čakovca na Hrvaškem in Zalaegerszega na Madžarskem podpisal dogovor o sodelovanju pri projektu Lendava – Evropska prestolnica kulture 2025.

K sporazumu so pristopili tudi Svet Pomurske razvojne regije (Slovenija), Međimurska županija (Hrvaška), Županija Zala (Madžarska), Knjižnica – Kulturni center Lendava, Hrvaško kulturno društvo Pomurje in Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost. S tem je projekt Lendava – EPK 2025 dobil regionalno in čezmejno razsežnost.

Dolga pot do kandidature
Slovenija in Nemčija bosta leta 2025 na vrsti, da eno od svojih mest razglasita za Evropsko prestolnico kulture. Pred dvema letoma je Lendava javno napovedala, da se bo potegovala za kandidaturo za EPK. Mesto želi Evropi ponuditi koncept EPK-ja, ki temelji na čezmejnem sodelovanju slovenskih, hrvaških, madžarskih in avstrijskih mest ter regij oziroma županij. Prednost sodelovanja je v jezikovni raznolikosti, številnih potencialih območja in v bogatem kulturnem sožitju.

Projekt bi si težko predstavljali brez podpore pokrajinskega središča Murske Sobote in Sveta Pomurske razvojne regije. Kraje povezuje bogata kulturna dediščina, številni ljudski običaji in navade, prekmurščina, prekmurska kulinarika, naravna dediščina z reko Muro ter ne nazadnje tudi skupni razvojni cilji. Cilj projekta je ohraniti bogate kulturne tradicije, oblikovati skupne kulturno – turistične ponudbe ter doseči pozitivne razvojne in demografske trende.

Podobna je tudi podlaga za vzpostavitev partnerstva s hrvaškim mestom Čakovcem kot pokrajinskim središčem in Međimursko županijo. Pomemben vezni most pri tem je Hrvaško kulturno društvo Pomurje, ki že vrsto let uspešno skrbi za ohranjanje narodne identitete hrvaške kulture in jezika.

Ker gre v Lendavi za narodnostno mešano območje, kar se kaže med drugim v aktivni uporabi madžarskega jezika, ohranjanju madžarske kulture in tradicije ter vsakodnevnim sobivanje v lokalnem okolju, je samo po sebi umevno povezovanje z madžarskim mestom Zalaegerszeg in županijo Zala. Pomemben prispevek k prijateljskim odnosom daje Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost, ki kot krovna organizacija Madžarov v Sloveniji tesno sodeluje z Županijo Zala in preostalimi madžarskimi mesti.

Župan Občine Lendava Anton Balažek je povedal, da je ideja o kandidaturi gotovo predrzna, vendar verjame, da jo je mogoče izpeljati, zlasti ob upoštevanju velikega potenciala v čezmejnem sodelovanju. "Vprašajmo se, ali je Evropa le prostor velikih mest ali imajo v njej prostor tudi majhna mesta. Pri tem projektu želimo izpostaviti ljudi, kulturo in življenje, ki ga živimo tukaj. Sam menim, da kandidatura za EPK ni politični, temveč predvsem gospodarski in turistični projekt. Morda se to komu ne zdi prav, vendar želimo s tem poudariti, da kultura ni nekaj, v kar je treba le vlagati, temveč nekaj, kar obilno daje."

Kmalu še avstrijski partnerji?
"Po današnjem podpisu sporazumov pa seveda ostajamo odprti za morebitne nove partnerje. Prav tako bomo v drugem krogu dogovorov k sodelovanju povabili tudi partnerje iz Avstrije. Kljub temu, da smo sosedje, pri nas ni tradicionalno nemško govoreče območje, zato menimo, da lahko z Avstrijo več kot na področju kulture naredimo na področju turizma."

Župan Mestne občine Murske Sobote Aleksander Jevšek je povedal, da se je povabilu Lendave nemudoma pritrdilno odzval, saj je prepričan, da ima pojekt velik potencial in možnosti za uspeh. "Lendava na mnogih področjih odstopa od povprečja, naj omenim le drzne projekte, kot so stolp Vinarium, uspešne razstave svetovnih umetnikov na gradu in, ne nazadnje, kandidaturo za EPK. Zato se zavezujem, da bom s sodelavci pomagal pri projektu, pri katerem sem prepričan, da bomo kot regija uspešni."

Župan mesta Čakovec Stjepan Kovač je poudaril, da podpis sporazuma dojema kot nadaljevanje sodelovanja v okolju, ki ima bogato skupno kulturno zgodovino. "Veseli nas, da ste izbrali ravno Čakovec. Leto 2025 ni tako daleč, kot se zdi, zato je treba pričeti delati in prepričan sem, da bo ta čas rodil veliko dobrih idej in izpeljanih projektov."

Župan mesta Zalaegerszeg Zoltán Balaicz je poudaril, da se veselijo sodelovanja pri projektu in da je prepričan, da bo tudi njihovo mesto od tega imelo koristi. "Zalaegerszeg šteje 60.000 prebivalcev, a se lahko veliko nauči od male Lendave, na primer, kako pripraviti velike umetniške razstave ali kako delovati na področju turizma. Seveda bomo Lendavi nudili pomoč, kjer je to le mogoče, saj bomo s tem pridobili vsi. Če bo uspešna Lendava, bodo uspešni tudi kraji v širši okolici."

VIR: prlekija-on.net

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V Lendavi se je znova odvil tradicionalni Bogračfest. Na največjem tekmovanju v kuhanju bograča se je zbralo 84 tekmovalnih ekip in več tisoč obiskovalcev.

Kulinarična prireditev že skoraj dve desetletji poskrbi, da v mestnem jedru zadiši po tej priljubljeni jedi na žlico. Ocenjevalna komisija je za najboljši bograč v kategoriji "Mojstri bograča" letos razglasila ekipo Turistično društvo Hoče.

Na Bogračfestu obiskovalcem ni na voljo le bograč, pač pa tudi druge domače dobrote, kot so lendavski pereci in ocvirkove pogače. Organizatorji so vsem tekmovalnim ekipam letos priskrbeli drva ter kotle, pripravili pa so tudi vse sestavine, ki so potrebne za pripravo vrhunskega bograča: tri vrste mesa, čebulo, česen in olje ter vse potrebne začimbe.

V časih, ko je kuhanje pravi modni trend, je naziv "mojster bograča" izredno veliko priznanje, zato so tudi letos ekipe prišle dobro pripravljene, sporočajo organizatorji. Šestčlanska komisija je priznala, da je bila odločitev zelo težka, saj so bili letošnji bograči neverjetno dobri.

Kar 10 ekip je odneslo domov zlato priznanje, zmagovalni bograč pa je dosegel kar 49 točk od 50. Drugo mesto si je prislužila ekipa Virs, na tretjo stopničko pa je stopila ekipa Moto klub Lendava.

VIR: rtvslo.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V romskem naselju Dolga vas so danes tudi uradno predali namenu Večnamenski romski center Dolinsko (VNRC Dolinsko), kjer se bodo odvijale različne aktivnosti, namenjene bo predvsem otrokom, kot je projekt učne pomoči romskim učencem in dijakom. Zbrane je nagovoril tudi predsednik države in poudaril, naj ta hiška simbolizira močno hišo sožitja.

Gre za manjšo investicijo, ampak pomembno pridobitev in veliko gesto, je ob tem povedal lendavski župan Anton Balažek. Zbrane pa je nagovoril tudi predsednik države Borut Pahor in poudaril, da si želi, da bi ta majhna hiška, ki tematizira druženje romskega in neromskega prebivalstva, dobro služila svojemu namenu ter spodbujanju sožitje in spoštovanje.

Sam namreč opaža, da je strpnost, pa ne toliko v Sloveniji bolj v širšem družbi, vse redkejša in da je vse več surovega in žaljivega govorjenja, žrtve nestrpnosti pa so predvsem manjšine. »Nestrpnosti, ki jo širimo ali spregledamo, smo lahko slej ko prej deležni tudi sami.« Povedala je še, da so tudi Romi pogosto deležni diskriminacije in so v Evropi še vedno bolj ali manj diskriminirani. Predstavniki te 10, 12 milijonske po celem svetu razseljene skupnosti, pa nimajo niti približno enakih pogojev za kakovostno bivanje kot ostalo prebivalstvo. Ker so Romi tudi žrtve vseh treh totalitarizmov, je prav, da se 23. avgusta, na evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, spomnimo na Rome, tudi zato, ker jih zgodovinski spomin velikokrat pozablja.

VNRC Dolinsko je tudi prostor, kjer se bodo izvajali različni programi, že od postavitve dalje pa tu sodelujejo vsi občani ne glede na to ali so Slovenci, Romi ali Madžari, je povedal Balažek. Ta objekt  je namenjen vsebinam, ki so univerzalne, in za Lendavo kot večjezično in več kulturo skupnost velikega pomena. Balažek: »Želim pa si, da Evropska skupnost uvidi, da ima take biserčke in da obstajajo območja in regije, kjer se o multikulturnost samo ne govori, ampak tudi v resnici funkcionira. Tako je tudi v Lendavi.«

Občina Lendava je za ta projekt namenila 20 tisoč evrov, hkrati pa skrbi tudi za urejanje in modernizacijo naselja, v katerem živi 150 prebivalcev. Imajo urejene priklope na pitno vodo, elektriko, ulično razsvetljavo, kot največji problem pa je Balažek izpostavil legalizacijo objektov v naselju. Ampak podobne zgodbe povezane z legalizacijo poznamo tudi v drugih krajih po Sloveniji in jih je potrebno urediti na nacionalni ravni, kajti dokler se to ne bo uredilo, bodo črne gradnje rasle še naprej.

Da je občina podprla in pomagala uresničiti idejo o skupnih prostorih v romskem naselju pa je zelo hvaležna tudi Nataša Horvat, občinska svetnica in spodbujevalka  VNRC Dolinsko, ki dela z otroki in si prizadeva za njihovo boljšo izobrazbo. »Tudi s pomočjo različnih projektov in učne pomoči bodo imeli naši otroci več možnosti, da v svojih življenju uspejo,« je dejala.  Zadovoljni pa so, da je med Romi v naselju 100 odstotni vpis v programe predšolske vzgoje in da prav vsi osnovnošolci nadaljujejo šolanje v srednješolskih programih. Poleg hiše in športnega igrišča pa je podjetje CEROP postavilo še otroško igrišče, ki je namenjeno najmlajšim, in pomeni prvi korak na poti odraščanja in pomemben element zgodnje socializacije.

VIR: vesnik.si / Foto Natasa Juhonov

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Na letošnjem taboru sodeluje skoraj 60 otrok v starostnem razponu med 5 - 16 let starosti, kar je največ doslej
Odbojkarski klub Lendava že tretje leto zapored izvaja Odbojkarski tabor Lendava - Volleyball camp Lendava. Na letošnjem taboru sodeluje skoraj 60 otrok v starostnem razponu med 5 - 16 let starosti, kar je največ doslej.

"Verjamemo, da smo nekatere udeležence z odbojko tudi navdušili in upamo, da se nam bodoče odbojkarice pridružijo v klubu", pravijo v klubu, na taboru pa so nekateri kot začetniki, drugi pa svoje znanje še nadgrajujejo.

Tabor vodi trener Odbojkarskega kluba Lendava, Spasoje Todorović, ob pomoči trenerjev Andreja Gruta in Sare Saković, aktivno pa pomagajo tudi igralke kluba.

Tabor je nadaljevanje celoletnega dela v klubu in zadnja skupna promocija odbojke pred novim šolskim letom.

Med letom so izvajali predstavitve odbojke po šolah na območju upravne enote Lendava in verjetno je odlična udeležba na taboru, tudi odraz teh promocij. Prav predstavitve so jim omogočile, da odbojko že izvajajo na nekaterih osnovnih šolah, z novim šolskim letom pa bodo dejavni še v več šolah.

Tabor organizirajo z namenom otrokom v počitniškem času omogočiti čim več zdravega gibanja in pristnega druženja z vrstniki, ob tem pa predstaviti odbojko kot šport.

Torkovega treninga na taboru se je udeležil tudi dr. Marko Zadražnik, profesor na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani, ki te dni v Lendavi predava na usposabljanju vaditeljev odbojke, ki ga je organiziral Olimpijski komite Slovenije v sodelovanju z Odbojkarsko zvezo Slovenije.

Tabor je razdeljen v tri sklope: jutranje zbiranje udeležencev z animacijo in zajtrkom, drugi del je vadbeni del, trening odbojke, po kosilu pa se udeleženci tabora odpravijo v kopališče Term Lendava, kjer se kopajo in igrajo odbojko na mivki.

Ker si želijo aktivno sodelovati z domačimi javnimi zavodi tudi letos sodelujejo z Vrtcem Lendava in Dvojezično srednjo šolo Lendava. Odbojkarski tabor Lendava je podprla Občina Lendava.

VIR: vesnik.si / Foto Sven Sarjas

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Z mednarodno konferenco Znanje kot steber osebne moči se je v Lendavi pričel festival romske glasbe, plesa in kulinarike, ki bo od ponedeljka do četrtka potekal na različnih lokacijah po Lendavi in okolici. Festival pa ni namenjen le pomociji romske kulture, temveč so že uvodoma dali največji poudarek znanju in izobraževanju. Pokazali so, da prav mladim Romom, ki so v življenju nekaj dosegli, ni vseeno in da so pripravljeni pomagati v svoji skupnosti.

Kot smo lahko slišali, se je doslej v romski skupnosti dajal velik poudarek kulturi in kulturnemu ustvarjanju, prihaja pa čas, ko to ni več dovolj, ampak je potrebno razumeti in dojeti znanje in izobraževanje kot tisti temelj, ki omogoča večji napredek romske skupnosti in njihovo suverenejše vključevanje v družbo.

Občina Lendava veliko naredila za izboljšanje kakovosti bivanja Romov, tako so vsi objekti v romskem naselju Dolga vas, kot je dejal podžupan Stanislav Gjerkeš, priključeni na vodovodno omrežje in na elektriko. Da bodo tamkajšnji ljudje imeli še bolje pogoje za delovanje pa so v romskem naselju postavili večnamenski prostor, v katerem se bodo odvijale aktivnosti projekta Večnamenski romski center Dolinsko (VNRC Dolinsko) ter učna pomoč romskim dijakom in učencem. Financirala ga je Občina Lendava, slavnostni govornik ob otvoritvi v četrtek pa bo predsednik države Borut Pahor.

Kako pomembna, pravzaprav ključna je učna pomoč za mlade Rome, ki velikokrat nimajo prave spodbude, saj Romom izobrazba največkrat ni na prvem mestu, pa so izpostavili tudi drugi govorci. Med drugim je Nataša Horvat, članica občinskega sveta in romska aktivatorka v okviru projekta VNRC Dolinsko, dejala, da je tudi sama, ki je predčasno zaključila šolanje, kasneje spoznala, da se, če ne bi pridobila vsega potrebnega znanja, nikakor ne bi mogla spopasti z vsemi izzivi, s katerimi se vsak dan srečuje. Po svojih močeh pa danes pomaga romskim otrokom, da si pridobijo znanje in izobrazbo.  

Festival, v sklopu katerega je potekala mednarodna konferenca, prireja Romsko kulturno društvo Romnji v sodelovanju z Ljudsko univerzo Lendava, Občino Lendava, Zvezo za razvoj romske manjšine Preporod, Klub študentov Lendava in Romskim akademski klubom.

Že deset let pa otroke in mlade k izobraževanju spodbuja Romski akademski klub, katerega vodenje je nedavno prevzel Marcel Baranja, absolvent arhitekture. Pravi: »Mi moramo biti steber in spodbujati mlade, da se bodo zavedali, kako pomembna je izobrazba in moramo biti tisti, ki jih bomo motivirali, da ne bi obupali, ko bo morda kaj šlo narobe.« Da bi jih pritegnili bo potrebno najti nove pristope in nove možnosti za delo z njimi, je še dejal.

S tem se je strinjal tudi Stanko Baloh, direktor Urada Vlade RS za narodnosti, ki je poudaril, da če želi družba doseči in pritegniti tiste, ki so izključeni iz izobraževanja, bo potrebno klasične načine dopolniti in nadgraditi. Kako pomembno je izobraževanje Romov pa se dobro zavedajo tudi na Ljudski univerzi Lendava, ki za Rome že vrsto let pripravlja vrsto aktivnosti. Dolgoletna prizadevanja in napredek je predstavila Rahela Hojnik Kelenc, direktorica LU Lendava. O tem, da je na terenu velikokrat popolnoma drugače, kot si zamišljajo v pisarnah, pa je odločno spregovorila Samanta Baranja, strokovna sodelavka Centra šolskih in obšolskih dejavnosti ter dala nekaj praktičnih nasvetov in napotkov, kako se Romom lažje približati in si pridobiti njihovo zaupanje. 

Festival, v sklopu katerega je potekala mednarodna konferenca, prireja Romsko kulturno društvo Romnji v sodelovanju z Ljudsko univerzo Lendava, Občino Lendava, Zvezo za razvoj romske manjšine Preporod, Klub študentov Lendava in Romskim akademski klubom. Na festivalu, ki bo trajal do četrtka, pa se bodo vsak večer na letnem odru kulturne dvorane Lendava predstavili glasbeniki, ki izvajajo romsko glasbo, v sredo pa bodo v sklopu promocije romske kulinarike predstavili tudi Gypsyburger.

VIR: Vesnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Kako je Galeriji - Muzeju Lendava v zadnjih letih uspelo na ogled postaviti dela Dalija, Mirója, Goye, Picassa in zdaj Chagalla, nam je povedal njen novi direktor Dubravko Baumgartner.

Lendava zadnja leta opozarja nase tudi z uspešno kulturno dejavnostjo. Galerija - Muzej Lendava vsako leto vabi ljubitelje umetnosti na razstavo enega od eminentnih svetovnih likovnih umetnikov, stolp Vinarium je v treh letih postal ena glavnih turističnih znamenitosti v državi, letos pa tam prvič poteka festival Poleti v Lendavo. Vsi ti projekti tlakujejo pot Lendave h kandidaturi za evropsko prestolnico kulture 2025. Pogovarjali smo se s slikarjem in kustosom Dubravkom Baumgartnerjem, ki je pred kratkim prevzel mesto direktorja v Galeriji - Muzeju Lendava (GML), kjer dela že od študentskih časov, zadnja leta pa je bil grafični oblikovalec in kustos. Lendava kaže, da je mogoče z bogato kulturno ponudbo pritegniti obiskovalce.

Srednjo šolo ste obiskovali na Madžarskem, likovno akademijo pa v Ljubljani. Potem ste se vrnili v rodno Lendavo. Vas ni zamikalo, da bi ostali zunaj?

Ne, preprosto nisem imel želje po velikem mestu. Ko v otroštvu začutiš svobodo, ki ti jo dajeta narava in življenje v malem kraju, tega ne pozabiš. Velika mesta imajo tudi svoj čar, a mene je vleklo nazaj, lahko bi rekel, da mi je srce tako narekovalo.
Lendava je poseben kulturni fenomen. Tako malo mesto, pa toliko kulture na kupu. V čem tiči skrivnost?
S tem vprašanjem sem se ukvarjal v svoji diplomski nalogi. Kaj je čar Prekmurja, kaj je ta genius loci? Kaj je tisto, kar je tukaj naredilo toliko umetnikov? Prav iz Lendave namreč izhajajo številni slikarji, kiparji, grafiki, kar je res svojevrsten fenomen. Poleg samega kraja na to gotovo vpliva narava, pa tudi multikulturnost, kar vse skupaj daje poseben zagon v umetniškem izražanju. Gre za nekega duha, ki živi v teh krajih in se naseli v človekovo podzavest.

Ga imate tudi vi v sebi?
Najbrž. Ne vem točno, kaj me je gnalo v umetnost, splet različnih okoliščin. Gotovo želja po ustvarjanju, imel pa sem tudi veliko srečo, da sem imel dobrega mentorja, ki je zelo zgodaj opazil te moje spretnosti in me že v osnovni šoli začel usmerjati v likovne vode.

Vaš osnovnošolski učitelj likovnega pouka?
Da, Franc Gerič, ki je bil tudi dolgoletni direktor GML, in še danes, ko je upokojen, aktivno sodeluje z nami. Pod vplivom vsega navedenega sem se vpisal na srednjo umetniško šolo v Sombotelu, smer grafika, pozneje pa na likovno akademijo v Ljubljani.
Ste poznali Štefana Galiča, ki velja za enega najpomembnejših lendavskih umetnikov?
Ko je umrl, sem začel obiskovati srednjo šolo. Prav Franc Gerič me je peljal k njemu v atelje, preden sem šel na sprejemne izpite v Sombotelu, da bi mi dal kakšen nasvet. Ko sva prišla k njemu, je sedel za mizo in delal in jaz sem ga tiho občudoval. Bil je umirjen človek in pripovedoval mi je kar med delom: Vzemi vedno formo, ki se ti zdi najlažja, na primer krompir. To je osnova, kako ga umestiš v prostor, kako izdelaš detajle, da ni videti kot kamen. Dal mi je preproste, a ključne napotke, ki jih še danes cenim in upoštevam. Bil je izjemen umetnik, med drugim je prejel nagrado grand prix v Tokiu, ki velja za najvišje svetovno grafično priznanje.

Ponos vaše galerije je gotovo cikel razstav Velikani svetovne likovne umetnosti na lendavskem gradu. Kako ste začeli s tem?
Lahko bi rekel, da smo bili v pravem času na pravem mestu. Leta 2009, ko se je madžarski Pécs pripravljal na EPK, je bil Franc Gerič ravno v mestu. Ko je slišal, da obnavljajo muzej in da bodo nekatera dela, med njimi madžarsko-francoskega slikarja Victorja Vasarelyja, med obnovo spravili v depoje, jim je ponudil, da bi jih raje v tem času razstavili v Lendavi. Madžari so ponudbo z veseljem sprejeli in tako se je rodil ta cikel.

Kaj pomaga, če v galeriji visi Marc Chagall, pa o tem nihče nič ne ve.

Kako pa sicer pridete do zbirk za razstave?
To je precej zapleteno. Težko je priti do zasebnih zbirateljev, pot do njih vodi tudi prek zvez ali priporočil. Naša galerija ima že dovolj ugleda, da sodeluje s prestižnimi galerijami in zasebnimi zbiratelji v Evropi. Richard H. Mayer, denimo, nas je poiskal sam oziroma njegova posrednica, ki je slišala za naše delo in nam ponudila sodelovanje. Pri nas smo iz njegove bogate zbirke razstavljali Dalija, Mirója, Goyo, Picassa in zdaj Chagalla.

170 prireditev se bo zvrstilo do konca festivala Poleti v Lendavo.

Kako se GML financira, ustanoviteljica je občina, je tudi glavno finančno breme na njej?
Financiramo se iz različnih virov, uspešno smo kandidirali pri ministrstvu za kulturo, naše delo pa izdatno podpira tudi občina Lendava. Pomemben delež dobimo z vstopninami, nekaj denarja pa primaknejo še sponzorji. Naše razstave sprva niso bile rentabilne, s povečanim obiskom pa zdaj že skoraj pokrivamo stroške.

Obisk galerije je za kraj, ki brez zaledja šteje nekaj manj kot 3000 prebivalcev, izjemen. Kaj je omogočilo takšen uspeh?
Obisk konstantno raste iz razstave v razstavo. Če si je Vasarelyjevo razstavo ogledalo več kot 2000 obiskovalcev, jih je bilo lani na Daliju že več kot 20.000. Letos smo jih na Chagallu od 18. maja, ko je bila razstava odprta, našteli že več kot 9000, tako da se nam obeta nov rekord. Gotovo so imena umetnikov magnet za ljubitelje likovne umetnosti. Navsezadnje pri nas nimamo ravno veliko priložnosti, da bi si ogledali dela svetovnih likovnih velikanov. K temu je treba prišteti še druge dejavnosti, nič namreč ne pomaga, če je v galeriji Chagall, pa o tem nihče nič ne ve. Na področju promocije smo v zadnjih letih veliko storili. Domačini spremljajo naše delo in prihajajo na odprtja v velikem številu, kar nas izjemno veseli. Seveda pa večina obiskovalcev prihaja iz drugih krajev, precej je tudi Madžarov, Avstrijcev in Hrvatov.

Katera razstava iz cikla Velikani je požela največ zanimanja?
Uh, težko bi se odločil, odvisno od tega, kaj vzamemo za izhodišče. Vrednostno je bil gotovo Victor Vasarely. Vsa razstavljena dela so bila vredna okoli šest milijonov evrov. V času razstave od skrbi skoraj nismo spali (smeh). Posamezni kosi so bili vredni tudi pol milijona evrov, tako da je bila ta razstava tudi z vidika varovanja velik zalogaj. Nerad razvrščam umetnike, ki smo jih razstavljali pri nas, po pomembnosti. Omenil bi Françoise Gilot, ki je bila, poleg tega, da je ena najprodornejših predstavnic umetnosti 20. stoletja, ena od Picassovih žensk. V GML je bilo na ogled 60 njenih olj in grafik. Gospa je danes stara 96 let in živi v New Yorku, a je kljub temu vedela, da je v Lendavi njena razstava, ki je omenjena tudi v njeni zadnji monografiji. Med razstavami, ki sicer ne spadajo v cikel Velikanov, imela pa je izjemen odziv, pa bi posebej omenil Šungo, erotiko v japonski umetnosti.

S kom boste po Chagallu presenetili najbrž vse bolj razvajene obiskovalce prihodnje leto?
Prvič bomo gostili kar dve razstavi v enem letu, najprej bosta prostor v galeriji dobila avstrijski slikar in arhitekt Hundertwasser in japonski slikar in grafik Shoichi Hasegawa, v jesensko-zimskem obdobju pa bolgarski umetnik Christo, ki je znan po svojih megalomanskih projektih, med drugim je oblekel Kip svobode v New Yorku in nemški Reichstag.

GML je znana tudi po likovnih delavnicah, ki jih prirejate že več desetletij.
Vsako leto organiziramo dve večji delavnici. Kiparska delavnica odlivanja v bron, letos bo že 45. po vrsti, poteka avgusta in je namenjena akademskim kiparjem, ki tu ustvarjajo od osnutka do končnega odlitka, skulpture se vsako leto pridružijo že razstavljenim, ki so nastajale v preteklih letih in tako nastaja edinstvena stalna razstava malih bronastih plastik na lendavskem gradu. Druga delavnica je mednarodna kolonija LindArt, na katero vsako leto povabimo gostujoče umetnike iz Slovenije in tujine. Letos je kolonija, ki jo prirejamo že več kot dve desetletji, doživela korenito preobrazbo. K sodelovanju smo povabili akademije iz Ljubljane, Zagreba, Bratislave, Budimpešte in Pécsa. Z vsake univerze prideta po en študent in njegov profesor, tukaj ostanejo en mesec in v tem času ustvarjajo velike skulpture, ki bodo svoj stalni razstavni prostor našle po mestu. Posebnost letošnje kolonije so tudi tedenska srečanja umetnikov in njihovih mentorjev z domačini oziroma obiskovalci, pogovore vodijo domači in tuji umetnostni zgodovinarji in kritiki. Odkrivanju mladih talentov smo namenili delavnico LindArt Junior, na kateri se osnovnošolci pod vodstvom likovnih pedagogov in umetnikov seznanijo zlasti z različnimi slikarskimi in grafičnimi tehnikami.

Kakšna je vloga GML v pripravah na kandidaturo za evropsko prestolnico kulture 2025?
Ena osrednjih. Z razstavami in kolonijami privabljamo veliko obiskovalcev in umetnikov, seveda pa je treba za uspešno kandidaturo še marsikaj postoriti. Med drugim je v pripravi projekt za nov kulturni center s knjižnico, ki bo nastal v objektu nekdanje blagovnice v Lendavi. Sicer pa mesto letošnje poletje diha s festivalom Poleti v Lendavo, ki je tudi ena od stopnic na poti do kandidature. Gre za kulturno-umetniški festival, v okviru katerega vse poletje na različnih lokacijah v mestu potekajo številni dogodki, koncerti, filmske projekcije, delavnice, ogledi razstav, do septembra jih bo okoli 170. Eno od prizorišč je tudi lendavski grad, katerega dvorišče se je izkazalo za odličen prostor za druženje.

Vam poleg direktorskega dela ostaja kaj časa za slikarstvo?
Moje delo v galeriji zahteva celega človeka. Težko je pustiti delo na gradu, priti domov in sesti pred platno. V glavi se sicer nenehno rojevajo skice, ki čakajo, da lahko izbruhnejo, a po prevzemu položaja sem se odločil, da likovno ustvarjanje za nekaj časa odložim.
Pa vendar, pogrešate platno?
Pravzaprav nimam časa, da bi ga pogrešal. Moje delo je takšno, da se ves čas gibljem v umetniških krogih, ves čas sem v stiku in pogovorih z umetniki. Tudi to me bogati in v tem trenutku mi zadošča tudi v ustvarjalnem smislu.

VIR: slovenskenovice.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Terme Lendava prehajajo v madžarske roke, kar v pri nekaterih vzbuja pomisleke in celo paranojo. Investitorji naj bi se osredotočili predvsem na športni turizem.
Slovenski turizem letos ponovno beleži rekordno število obiskov in nočitev. Tako je tudi v Lendavi, kjer so v lanskem letu zabeležili rekordnih 140.000 nočitev, letos pa jim kaže še bolje in pričakujejo za še 10 odstotkov več nočitev. Paradni konj lendavske turistične namestitvene ponudbe, Terme Lendava, prehaja v madžarske roke. Nekateri imajo ob tem pomisleke ter celo svarijo pred projektom tako imenovane velike Madžarske. Prodaji nasprotuje tudi gospodarski minister Počivalšek.

Sedem ponudnikov, Madžari z daleč najvišjo ponudbo
Po naših informacijah se je za Terme Lendava potegovalo sedem ponudnikov. Madžarski sklad je ponudil devet milijonov evrov, kar tri milijone oziroma pol več kot drugi najboljši ponudnik, ki je za terme ponudil šest milijonov. Posel je v zaključni fazi, končal pa naj bi se šele v začetku prihodnjega leta.

Novi lastnik, madžarski sklad, je v stoodstotni lastni madžarske države. Nekateri zato opozarjajo na projekt obujanja velike Madžarske in invazijo Madžarov na Pomurje. Lendavski župan Anton Balažek, ki je pred nekaj dnevi predstavil rekordne podatke o obiskanosti občine, nevarnosti za to ne vidi.
 
"Mene ne moti lastniška struktura, pa mislim, da nobenega ne bi smela motit, če je vsebina prava in če je odnos korekten. Seveda pa se potem to tudi neka paranoja zganja in tako naprej, saj verjetno lastniki vedo kaj počenjajo", je prepričan Balažek.

Madžare zanima športni turizem
Po naših informacijah naj bi se Madžari osredotočili predvsem na športni turizem. Iz sosednje države že prihaja pokrovitelj nogometnega kluba, prav v bližini term pa se bo v naslednjih mesecih gradila nogometna akademija s tremi nogometnimi igrišči, od tega dvema ogrevanima, igrišče za odbojko ter dijaški dom. Tudi tu so investitorji Madžari.

"Igrišča z umetno travo, naravno travo, ogrevana igrišča, vse to se bo pri nas zgodilo v naslednjih nekaj mesecih in seveda to daje nove priložnosti", še pojasnjuje Balažek.

Počivalšek nasprotuje prodaji
Doslej je sicer veljalo, da so največ nočitev v države ustvarile ravno zdraviliške občine, kjer turistična sezona traja vseh 365 dni v letu, letos pa so jih po številu nočitev prvič prehitele gorske občine. Gospodarski minister Počivalšek zato meni, da je termalni turizem ena od strategij slovenske turistične ponudbe in nasprotuje prodaji term, a hkrati priznava da neposrednih vzvodov za vplivanje na prodajo nima.

VIR: Sobotainfo.com