bčina Lendava razmišlja o tožbi projektanta, izvajalca in nadzornika, ker so zgradili objekt, ki brez podpornega zidu ni varen. Država obljubljenega denarja za opremo še ni zagotovila.
Lendavska občina je zgradila nov objekt za potrebe delovanja gasilcev, Rdečega križa in civilne zaščite, vendar je Center za zaščito in reševanje (CZR) Lendava, ki so ga slovesno odprli junija letos, še vedno prazen. "To je res, za kar pa mi je zelo žal," je dejal Janez Magyar, lendavski župan. Toliko bolj, ker je naložba lokalno skupnost stala 1,273.000 evrov, organizacije, ki so v službi zaščite in varovanja ljudi ter premoženja, pa še naprej delujejo v nemogočih prostorih. Območno združenje Rdečega križa Lendava ima celo odločbo inšpektorja, da se mora izseliti iz prostorov opuščene srednje šole, saj so ti za opravljanje humanitarne dejavnosti povsem neprimerni. Razlog za to, da je sodobni objekt še vedno prazen, je neopremljenost, saj država za opremo ni zagotovila denarja.

Tudi Marjan Šarec prerezal trak
Magyar je spomnil, da je Anton Balažek, prejšnji lendavski župan in do nedavnega tudi občinski svetnik, na prvi obravnavi letošnjega proračuna predlagal, da se vanj vključijo sredstva za opremo CZR v višini 130 tisoč evrov, kar so tudi upoštevali. Kajti minister za obrambo Karl Erjavec je ob položitvi temeljnega kamna za objekt obljubil, da bo država zagotovila denar za notranjo opremo. "Kmalu po odprtju centra sem prosil za srečanje z ministrom, pismo s prošnjo, naj država zagotovi denar, da bomo lahko čim prej pripravili javni razpis, sem poslal tudi vladi. Toda odgovora nisem dobil nobenega," pove Magyar. Kljub temu da je na odprtje prišel tudi predsednik vlade Marjan Šarec in skupaj z županom in predsednikom Gasilske zveze Lendava Srečkom Prendlom prerezal trak.

Na druženju, ki je sledilo slovesnosti, se Magyar in Šarec nista posebej pogovarjala o sofinanciranju, je pa župan predsednika seznanil s tem, da je objekt v celoti zgradila lokalna skupnost. "Predsednika nisem prosil za sofinanciranje, ker sem verjel besedam ministra, to, kar je obljubil, pa je bilo objavljeno tudi na spletni strani ministrstva," je pojasnil župan, ki pričakuje, da bodo obljubljeni denar dobili do konca leta.

Stavbo je treba zavarovati pred morebitnim plazom z bližnjega hriba

Odgovornosti ne prevzema nihče
Četudi bo država kmalu izpolnila dano obljubo, zagat občine zaradi CZR Lendava še ne bo konec. Kmalu po odprtju objekta, ki sicer ima vsa potrebna dovoljenja, je namreč izbil problem ogroženosti objekta. Treba ga je zavarovati pred morebitnim plazom z bližnjega hriba z varovalnim zidom. Projekt se je po pogodbi izvajal "na ključ", je poudaril župan, kar pomeni, da občinska uprava v času izvedbe ni imela vpliva nanj. Ko pa je pregledala dokumentacijo, se je odločila, da bo pridobila še drugo geomehansko poročilo, ki si ga je sicer že pridobil tudi izvajalec gradbenih del, podjetje Legartis. "Ugotovitveno poročilo, ki smo ga naročili, smo prejeli konec junija. V njem je navedeno, da objekt brez podpornega zidu ni varen," je izjavil župan. Zaradi tega so v zadevo vključili odvetnika, ki je projektantu Atriju iz Črenšovcev, nadzorniku, samostojnemu podjetniku družbe Gradbeni nadzor in svetovanje Jerneju Smrekarju, in izvajalcu del Legartisu poslal dopis, naj dajo mnenje o geomehanskem poročilu, ki si ga je pridobila občina. "Julija smo dobili odgovore, vendar nobeden od naštetih ni prevzel odgovornosti," je povedal Magyar. Zaradi tega zdaj proučujejo možnost, da bodo zoper odgovorne pri izvedbi projekta vložili tožbo. Občinska uprava namreč na osnovi dokumentacije meni, da so za domnevno neustrezno izvedbo projekta odgovorni vsi trije.

Kolarič pravi, da je občina vedela od začetka
Anton Kolarič, direktor projektantske družbe Atrij, pravi, da odgovornosti ne prevzemajo, ker je bil CZR Lendava zgrajen, ne da bi prej brežino zavarovali s podpornim zidom. "Projektna dokumentacija se je izdelovala na osnovi projektne naloge, ki nam jo je posredovala Občina Lendava in ni predvidevala ureditve zaščite zaledne brežine. Predmet projektne dokumentacije je bil projektiranje objekta CZR Lendava. Zaščita brežine ni bila predmet projekta. V fazi izdelave projektne dokumentacije ta problem ni bil zaznan. Potreba po zaščiti brežine se je pojavila v času gradnje, kjer pa kot projektant nismo sodelovali, saj nismo bili vabljeni na operativne sestanke niti nismo dobivali zapisnikov s teh sestankov," je še navedeno v odgovoru.

Projektanta je izvajalec gradbenih del povabil k objektu maja letos z namenom, da se pripravi projektna dokumentacija izvedenih del, in takrat je ta tudi zaznal problem brežine za objektom. "Takoj smo obvestili izvajalca, nadzornika in investitorja, da je potrebna zaščita brežine. Takrat nam je izvajalec poslal poročilo geomehanika, ki je bilo izdelano že decembra 2018 (v začetni fazi gradnje). V poročilu je geomehanik predlagal zaščito zaledne brežine, o čemer so bili obveščeni izvajalec, nadzornik in investitor. Nas kot projektanta o tem niso obvestili.

Zakaj investitor ni že v času gradnje zaščitil brežine, čeprav je bil že v začetku gradnje obveščen, da je potrebna njena zaščita, nam ni znano," je še navedel Kolarič. Direktor gradbenega podjetja Legartis Matjaž Hozjan pa pravi, da odgovornosti ne morejo prevzeti za dela, ki niso bila zajeta v sklenjeni pogodbi.

Občina bo naredila zid
Občina sredstev za gradnjo podpornega zidu v proračunu ni načrtovala. Ne glede na to, ali bo vložila tožbo ali dosegla poravnavo, bo varovalni zid treba postaviti, vprašanje pa je, koliko več bo vse to stalo zaradi težke dostopnosti. Stena CZR je namreč le tri metre in pol odmaknjena od pobočja hriba. Objekt je umeščen v prostor tako, da so morali pred gradnjo odstraniti del brežine, s tem pa se je tudi povečala nevarnost plazov.

vir: vecer.com

Zaradi boljše pretočnosti prometa so cestišče razširili in uredili sistem odvajanja padavinskih voda.
Občina Lendava je v novembru predčasno zaključila dela na projektu Sanacije dveh plazišč ob cesti proti Cerkvi Svete trojice. Dela, ki so se izvajala pred in za gornjim pokopališčem so končana, tako da je cesta ponovno odprta za promet. Ob sanaciji so na tem delu cestišča, zaradi boljše pretočnosti prometa, razširili cestišče in uredili še sistem odvajanja padavinskih voda. Občina Lendava je za sanacijo pridobila del sredstev od Ministrstva za okolje in prostor v višini 73.800 evrov.

vir: radio1

Sedemnajst okoljevarstvenih organizacij je na Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) oddalo prijavo zoper protipravne prakse britanskih investitorjev pri projektu Petišovci. Šest zatrjevanih kršitev smernic OECD, ki jih ta predpisuje multinacionalnim podjetjem, se dotika predvsem spoštovanja okoljskih standardov ter zaščite zdravja in neprimernih poskusov vpliva, da bi dosegli zanje ugodno regulacijo. Okoljevarstvene organizacije zahtevajo ukrepanje nacionalnih točk OECD Slovenije in Britanije.

V prvi prijavi iz Slovenije znotraj mehanizma OECD, ki ga omogočajo smernice odgovornega poslovanja, prijavitelji opozarjajo na ravnanja podjetij znotraj konzorcija, ki vključuje Petrolova Geoenergo in Geoterm ter britansko investicijsko podjetje Ascent Resources s podružnico v Sloveniji. Prek Petrolovih podjetij, ki sta v preteklosti prevzeli tudi pravice Nafte Lendava, je mednarodni konzorcij prišel do možnosti izkoriščati rezerve fosilnih goriv na Petišovskem polju. Prijavitelji v prijavi spominjajo na pritiske, ki so jih ministrstvo za okolje in nekdanji okoljski minister Jure Leben prijavili tudi na policijo.

Opozarjajo, da nadaljevanje s postopki hidravličnega frakturiranja oziroma frackinga nasprotuje predvidnostnemu načelu, ki je del prava EU ter zahteva previdnostne ukrepe v primerih visokega tveganja, ko odsotnost nevarnosti za zdravje in okolje ni primerno podprta z znanstvenimi ugotovitvami. Okoljevarstveniki posebej opozarjajo na že obstoječe prepovedi in moratorije na fracking. Ti obstajajo na Irskem, v Franciji, Bolgariji, na Nizozemskem, v Nemčiji ter od preteklega tedna tudi v Britaniji.

Sedemnajst iniciativ in organizacij v pritožbi opozarja, da si je investitor za projekt v Petišovcih poskušal zagotoviti izjemo od vzpostavljenih pravil glede predhodne presoje vplivov na okolje za postopke, ki jih želi izvesti, ter da pri ocenah ni upošteval učinkov na podnebno krizo. Pritožbo iz Slovenije bodo spremljali tudi na mednarodni ravni, predvsem pri organizaciji OECD Watch, pravijo slovenski okoljevarstveniki, ki upajo, da "bo OECD prepoznal težo kršitev in od podjetja zahteval strogo spoštovanje smernic". Marian Ingrams iz omenjene organizacije je dodala, da je pritožba iz Slovenije priložnost, da OECD "vzpostavi pozitiven zgled za spodbujanje odgovornega poslovnega vedenja med nacionalnimi kontaktnimi točkami OECD".

Slovenske okoljevarstvene organizacije, med katerimi sta tudi društvo Focus in Civilna iniciativa Ustavimo fracking v Sloveniji, pravijo, da se že dlje zavzemajo za zakonsko prepoved frackinga po vzoru drugih držav. Organizacije PiC, Umanotera in Focus so zakonsko prepoved že avgusta predlagale ministrstvu za okolje, ki ga vodi Simon Zajc, pobudo pa ponovile še v septembru. Številčna naveza iniciativ in organizacij, dodajajo okoljevarstveniki, ni pionirska, saj se je široka fronta organizirala tudi pred leti v nasprotovanju TEŠ 6. "Pri frackingu gre za postopke, ki močno skrbijo številne ljudi," pojasnjujejo. Ob zavezah držav k razogličenju in opustitvi fosilnih goriv je dogajanje v Sloveniji neizogibno vprašanje prihodnosti.

VIR: vecer.com

Ena največjih bioplinarn v Sloveniji, ki se nahaja v Lendavi, bi po neuradnih informacijah naj tokrat vendarle dobila novega lastnika.
Dolgo časa je bioplinarna v Lendavi razburjala javnost zaradi smradu in mnogih nepravilnostih, končalo se je z odvzemom okoljevarstvenega dovoljena in stečajem Ecosa, družbe, ki je z bioplinarno upravljala. Premoženje družbe, vključno z bioplinarno, je romalo na javno dražbo, kjer pa kupca niso uspeli najti.

Navedeno premoženje je ocenila družba Cenilna družba d.o.o. in iz cenitvenega poročila izhaja, da znaša tržna vrednost bioplinarne 5.286.000 evrov in likvidacijska vrednost 3.700.000,00 evrov. Konec tega meseca bodo poskušali še tretjič z javno dražbo, izklicna cena je tokrat "samo" 600 tisoč evrov.

Zemljišče bioplinarne veliko več kot 20 tisoč kvadratnih metrov
Bioplinska elektrarna je bila zgrajena leta 2008 in se nahaja v naselju Trimlini v občini Lendava ter že nekaj časa ni v uporabi. Velja za eno največjih bioplinarn v državi, premore pa 7,2 MW nazivne moči.

Nahaja se na 20.216 kvadratnih metrov velikem zemljišču in obsega šest fermentorjev, pisarniško-skladiščni objekt, skladišče suhega substrata, objekt za polnjenje suhe biomase, tri kogeneracijske enote na prostem in dva znotraj objekta ter pomožne objekte.
 

Banka premoženja ni želela, sedaj je na voljo za 600 tisoč evrov
Vso premoženje Ecosa v stečaju so sicer najprej želeli prenesti na ločitveno upnico banko Raiffeisen - Landesbank Steiermark, a ta premoženja v naravi ni hotela prevzeti. Zdaj pa je, po poročanju Dela, stečajni upravitelj Matjaž Nanut očitno našel resnega kupca za bioplinarno, vendar za veliko nižjo ceno od ocenjene vrednosti – kupec ponuja 600.000 evrov, ocenjena likvidacijska vrednost bioplinarne pa je 3,7 milijona evrov.

Sodišče se s ponujeno ceno strinja in banka Raiffeisen, kot ločitvena upnica, očitno tudi, zato je 23.10.2019 bila objavljena javna dražba z izklicno ceno 600 tisoč evrov. Javna dražba bo potekala 26.11.2019 v Komendi.

Na Delu poročajo, da jim imena skrivnostnega kupca stečajni upravitelj ni želel izdati, dejstvo pa je, da je bioplinarna v precej slabem stanju in z bremenom 21.000 kubičnih metrov trohnečega digestata v ustavljenih fermentorjih.

Bomo pa zagotovo izvedeli po 26.11.2019, ali bo javna dražba, ki bo potekala po načinu višanja cene, resnično uspela.

vir:sobotainfo.com

Po odhodu dr. Mihaela Kasaša je lendavski župan Janez Magyar imenoval tri nove podžupane, ki pa funkcije ne opravljajo poklicno. Ivan Koncut je zadolžen za področje turizma in športa, Igor Kulčar, ki se je na zadnjih lokalnih volitvah prav tako bojeval za županski stolček, za področje okolja ter gospodarstva, Otto Močnek pa za področje manjšine. A slednji je konec oktobra odstopil z mesta podžupana

Odstopna izjava Otta Močneka

Župan Očine Lendava Janez Magyar je 29. oktobra 2019 prejel odstopno izjavo Otta Močneka, člana občinskega sveta Občine Lendava (Lista SDS) in podžupana Občine Lendava. "Postopek imenovanja podžupana je potekal po zakonu in ustaljeni praksi in glede na to, da je Otto Močnek sam ponudil pripravljenost za sodelovanje z Občino kot podžupan, je župan Janez Magyar računal na njegovo pomoč in prispevek k še intenzivnejšemu sodelovanju med občani, institucijami, občinsko upravo in občinskim svetom.

Otto Močnek je 5. septembra 2019 na sestanku v Mestni hiši, na katerem sta bila prisotna tudi takratni podžupan, dr. Mihael Kasaš in Generalni konzul Madžarske dr. Gyula Földes, županu Občine Lendava ponudil svoje sodelovanje v funkciji podžupana, pri čemer je naštel tudi področja, ki bi jih s svojimi znanji lahko opravljal. 16. septembra 2019 je župan izdal tudi sklepe o imenovanju treh novih podžupanov, Ivana Koncuta, Igorja Kulčarja in Otta Močneka. Podžupani so svojo funkcijo po tem sklepu nastopili s 1. oktobrom 2019. Imenovanje vseh treh podžupanov je bilo objavljeno v Uradnem listu 27. septembra 2019.

Po uradnem nastopu funkcije so podžupani 10. oktobra 2019 prejeli tudi sklepe o določitvi plače za opravljanje funkcije podžupana, nato pa še pogodbe o delu, ki med drugim določajo tudi področja, ki jih kot podžupani opravljajo. Na pogodbo je Otto Močnek imel nekaj pripomb, župan pa je izrazil pripravljenost za pogovor glede vsebine pogodbe; prvi razgovor glede pripomb in vsebine je opravila Občinska uprava.

Na seji občinskega sveta 16. oktobra 2019 so novoimenovani podžupani tudi protokolarno prevzeli sklepe o imenovanju ter s tem javno izkazali funkcijo podžupana Občine, zato je župan Janez Magyar presenečen nad odločitvijo Otta Močneka, še posebej, ker je računal na njegovo sodelovanje, izkušnje in znanja na različnih področjih. Župan Janez Magyar sprejema njegov odstop in mu želi vse dobro pri nadaljnjem delu in udejstvovanju v lokalni skupnosti," so zapisali na spletni strani občine Lendava.

Po številnih pritožbah nezadovoljnih spremembe odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
Lendavska občina sprejema nov odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), s katerim bo občutno zmanjšala prispevek za nezazidana stavbna zemljišča ter natančno opredelila vse dejavnike in okoliščine, ki vplivajo na izračun višine prispevka oziroma oprostitev plačila. S tem se je občinska uprava odzvala na številne pritožbe, ki so jih zaradi višine nadomestila letos vlagali občani na finančni urad, in tudi ugotovitev, da je področje zaračunavanja te dajatve zelo neurejeno in nepravično. To je že avgusta, ko je bilo nezadovoljstvo zaradi plačila med občani največje, ugotavljal župan Janez Magyar in hkrati napovedal prednostno urejanje tega področja z novo opredelitvijo izhodišč za izračun višine nadomestila.

Murskosoboški finančni urad je julija izdal 6672 odločb za odmero NUSZ, od tega 209 za pravne osebe, ter zoper njih prejel 152 pritožb fizičnih oseb in 20 pravnih. Pritožniki so se sklicevali predvsem na to, da gre za nezazidana stavbna zemljišča ali zemljišča, na katerih nikoli ne bo mogoče zidati iz več razlogov. Največji kamen spotike je bilo prav plačilo nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča, ki ga lendavska občina sicer ima opredeljenega v zdaj veljavnem odloku, vendar ga doslej na osnovi sklepa občinskega sveta in zaradi visoke stopnje brezposelnosti niso odmerjali.

Predlog odloka, ki ga je v prvem branju že obravnaval občinski svet, torej prinaša več sprememb, med pomembnejšimi pa so natančna opredelitev zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč, sprememba korekcijskega faktorja za nezazidana stavbna zemljišča s sedaj 1 na 0,003, na novo so opredeljene tudi spremembe okoliščin pri zavezancu glede odmere in povsem na novo predvidena možnost zmanjšanja plačila nadomestila tudi za pravne osebe in samostojne podjetnike. Pogoj je, da so ti v letu pred odmero nadomestila vsaj za obdobje dveh let zaposlili nove delavce s stalnim prebivališčem v lendavski občini, ki so bili registrirani kot iskalci zaposlitve. Če bo lendavski občinski svet predlog odloka podprl, bo začel veljati že prihodnje leto. S tem se bodo prihodki občine od NUSZ zmanjšali, finančni učinek pa še ni znan.

vir:vecer.com

Pred Dvojezično srednjo šolo Lendava je te dni stekla ureditev parkirišča in infrastrukture. Za izvajalca del je kot najugodnejši ponudnik bilo izbrano podjetje Nograd iz Hotize.
Ob Dvojezični srednji šoli Lendava naj bi že kmalu nastala parkirišča za avtobuse, invalide in osebne avtomobile. Naročnik oziroma investitor del, Občina Lendava, je s projektom pristopil k ureditvi parkirišča v starem mestnem jedru, ob občinski lokalni cesti LK 207241.

V sklopu posodobitev je predvidenih 10 parkirišč za avtobuse, 8 parkirišč za invalide in 23 parkirišč za osebna vozila, odvodnjavanja meteorne vode, dovozna cesta, javna razsvetljava, tlakovanje in zasaditve območja.

Prvo javno naročilo neuspešno
Dela na gradbišču, ki je že zavarovano s panelnimi ograjami, bi se po prvotnem načrtu pravzaprav morala zaključiti že do konca minulega meseca, a so se precej zamaknila.

Občina je namreč prvo javno naročilo zaključila kot neuspešno in ga ponovila. Vseh pet prispelih ponudb je presegalo finančna sredstva naročnika za ta namen in ocenjeno vrednost naročila ter mejno vrednost 500.000 evrov brez DDV za izvedbo javnega naročila po postopku naročila male vrednosti, zato so bile zavrnjene.

V novem postopku oddaje javnega naročila je medtem kot najugodnejši ponudnik za izvedbo del bilo izbrano podjetje Nograd iz Hotize.

VIR: sobotainfo.com

V lendavski gledališki in koncertni dvorani je Občina Lendava ob 23. občinskem prazniku organizirala slovesnost s kulturnim programom in podelitvijo priznanj. V kulturnem programu so nastopili dijaki Dvojezične srednje šole Lendava, ki so skozi gledališke in glasbene nastope z zgodbami o dogodkih iz konca 19. in začetka 20. stoletja predstavili prvi tiskani medij v Lendavi Also-Lendvai Hirado/ Dolnjelendavske novice. Časopis je začel izhajati pred 130 leti, leta 1889.

Lendavski župan Janez Magyar je v nagovoru spomnil, da je mesto in okolica v preteklih desetletjih in stoletjih preživelo mnogi sprememb in prevratov, vendar so vedno našli pot in način za nove začetke, saj je želja po dobrem in kakovostnem življenjskem okolju močnejša od vseh težav: »Za vsem in vsemi je mnogi dela in energije, motivacije in ambicij, mnogokrat tudi dvomov in padcev, predvsem pa volje in upanja, da so, da smo na pravi poti. Zavedamo se, da je gospodarstvo generator razvoja lokalnega okolja, zato občina omenjeno področje podpira s številnimi ukrepi za razvoj stimulativnega gospodarskega okolja.«

Podelili so dve priznanji župan občine Lendava, pet spominskih listin župana, priznanje in plaketo občine ter priznanje za najlepše urejeno naselje. Bianca Belović je prejela priznanje župana občine Lendava, ker je s svojo risbico Kraljica sveta, nastalo pod mentorstvom vzgojiteljice Romane Lebar iz Vrtca Lendava, na razstavi ob mednarodnem kartografskem kongresu v Tokiu osvojila prvo mesto. Priznanje župana občine je prejelo tudi podjetje Virs iz Lendave, ki ga sestavlja ekipa vrhunskih strokovnjakov. Podjetje je dobitnik letošnje zlate gazele za najboljše in najhitreje rastoče podjetje v Sloveniji, so povedali v obrazložitvi.

Spominsko listino župana je prejel Lajos Bence za dolgoletno aktivno literarno ustvarjanje, družbeno aktivnosti ter prejeto visoko madžarsko državno literarno nagrado Jozsefa Attile. Teodor Lebar je prejel spominsko listino župana za prispevek razvoju krajevne skupnosti Radmožanci in aktivno vpetost v družabno dogajanje občine. Rajko Stupar je spominsko listino prejel za dolgoletno ustvarjalno delo na kulturnem področju in družbeno aktivnost. Med prejemniki je tudi Valeria Vörös Kalmar, ki so ji podelili spominsko listino za njeno pomoč pri prevodih, lekturah in pripravi različnih publikacij in gradiv v nemškem jeziku, ki jih je za lendavske zavode in institucije v preteklih desetletjih opravljala prostovoljno in brezplačno. Ljudska univerza Lendava pa je spominsko listino župana prejela ob 60. obletnici delovanja. Zavod se je v šestih desetletjih preoblikoval v izobraževalno središče, ki svoje delo opravlja strokovno in kakovostno.

Priznanje občine je prejel Beno Misja za izjemne športne dosežke v borilnem športu taekwondo. Štirikratni državni prvak je osvojil medalje tudi na mednarodnih turnirjih. Plaketo občine je prejela Glasbena šola Lendava ob praznovanju njene 60. obletnice in za aktivno vpetost v okolje. Podelili so še priznanje za najlepše urejeno naselje v občini. Tega je prejelo naselje Dolga vas, pri katerem je opazen napredek v urejenosti, čistoči, privlačnosti in prepoznavnosti, so povedali v obrazložitvi.

VIR: vestnik.si

Kulturno društvo Zarja Gaberje pri Lendavi je v vaškem domu v Gaberju že petič pripravilo Zlevankijado, tekmovanje v pripravi najboljše zlevanke iz koruzne moke. Ker je pred leti prireditev Koruza za telo in dušo naletela na tako čudovit odziv obiskovalcev, so se odločili, da postane tradicionalna kulinarična prireditev. V petih letih je dober glas o Zlevankijadi dosegel tudi sosednjo Madžarsko.

Tokrat so tekmovalci lahko pripravili dve različni koruzni zlevanki, in sicer klasično in moderno. Vsak tekmovalec ali tekmovalka je doma moral speči vzorec zlevanke, velik 15 krat 15 centimetrov, pogoj je bil, da je bila iz koruzne moke, seveda pa so bili priporočljivi razni dodatki. H klasični so lahko dodajali denimo smetano, marmelado, jabolka. V moderni izvedbi pa smo lahko okušali oreh, mak, semena, čokolado, sadje. Nekateri so si jo omislili kot rolado ali torto. Spodbudno je, da so sodelujoči vsako leto bolj ustvarjalni in izvirni.

Tekmovanja se je udeležilo 28 tekmovalcev iz Gaberja, Pince-Marofa, Benice, Žižkov, Trimlinov, Gornjega Lakoša, Lendave, Ižakovcev, Petišovcev, Čentibe in iz madžarskih Bejcgyertyánosa, Nagykanizsa, Kiskanizsa in Andráshida.

 Komisija je imela zahtevno delo.
Oddali so 38 vzorcev, med njimi 23 klasičnih in 15 modernih. Tričlanska komisija, v kateri so bili Angela Toplak, Dragica Nagy in Arpad Berki, je izbrala tri najboljše klasične in tri najboljše moderne koruzne zlevanke. Prvo nagrado za klasiko je prejela Marija Režonja iz Gaberja, drugo mesto je pripadlo Anki Recek iz Žižkov, tretje mesto pa sta si delila Društvo vinogradnikov Čentiba in Blanka Geld iz Čentibe. Z najboljšo sodobno koruzno zlevanko je navdušila Snežana Novak iz Lendave, drugo mesto je zasedla Farics Dorisz iz Petišovcev, tretje mesto pa sta si delili Gabrijela Peček iz Lendave in Sandra Vöröš iz Gaberja. Nagrado za inovativnost je prejela Árvácska Dalkör Kiskanizsa iz Madžarske. Obiskovalci so bili nad pripravljenimi zlevankami navdušeni in jih na koncu še poskusili. Tekmovanje je spremljal bogat kulturni program, še zlasti so navdušili pevci ljudskih pesmi.

VIR: slovenskenovice.si

V Severni Makedoniji je pred dnevi potekal Svetovni kongres podjetništva, na katerem so spregovorili številni strokovnjaki s področja podjetništva in gospodarstva. Sočasno s kongresom pa je potekala tudi podelitev nagrad Globallocal, kjer podeljujejo nagrade za ustvarjanje spodbudnega okolja za razvoj podjetništva v srednji in jugovzhodni Evropi ter nagrade za najboljše investicije, ki prispevajo k razvoju. Nagrado v srednji in jugovzhodni Evropi, v kategoriji najboljše lokalne skupnosti za leto 2019, je prejela tudi Občina Lendava.

Kot so sporočili iz lendavske občine je nagrada potrditev ambiciozno začrtane vizije razvoja občine, ki temelji na razvoju trajnostnega in okolju prijaznega gospodarstva s poudarkom na razvoju turizma. Kot pravijo, se zavedajo, da je gospodarstvo generator razvoja lokalnega okolja, zato omenjeno področje podpirajo s številnimi ukrepi, med drugim z razvojem industrijsko poslovne cone, komunalnim opremljanjem zemljišč, z razvojem transportne infrastrukture ter z razpisi in spodbudami za podjetja. Hkrati pa je Lendava tudi pomembno izvozno okno za slovenska podjetja kot občina z mejnim stikom med Madžarsko in Hrvaško.

VIR: radio1.si

Pridobljene fotografije prikazujejo odlaganje gradbenih odpadkov v naravo. Gre celo za območje, ki spada pod varstveno območje Natura 2000 ob reki Muri.
Iz Lovske družine Lendava so posredovali fotografije odloženih gradbenih odpadkov, pretežno opeke, na območju Gaberja.

Gre za območje ob rokavu, mrtvici reke Mure in v bližini hrvaške meje. Kršitelj naj bi bil znan, in sicer gre domnevno za samostojnega podjetnika T.H. iz Lendave. Problem divjega odlaganja odpadkov na tem območju je sicer prisoten že precej časa.

Kdo bo ustavil kršitelja?
Jožef Štihec iz Lovske družine Lendava pravi, da se odlaganje tam konstantno dogaja in je sedaj prešlo že vse meje, zato so se odločili, da obvestijo širšo javnost.

"Tu gre za območje Natura 2000, tu imamo rokav Mure in gre za zaščiteno varstveno območje in to, kar se tu dogaja, je že višek" se pritožuje Štihec.

Domnevnega kršitelja so prijavili tudi policiji, ki naj bi ga celo dobila med samo kršitvijo, ampak s tovrstnim početjem še naprej nadaljuje.

"Omenjeni najprej od tam odpelje zemljo, ki jo proda kot rodovitno, nato pa v nastalo jamo odloži ruševine in gradbene odpadke od porušenih hiš ter se vse skupaj tako zakrije" nam celoten postopek opiše Štihec.

O tem so obvestili že vse pristojne službe, tudi Krajevno skupnost Gaberje in Medobčinski inšpektorat, ki so zadevo posredovali naprej na Inšpektorat RS za okolje in prostor, ampak divje odlaganje se nadaljuje, še pojasnjuje Štihec.

Območje sicer res spada v posebno varstveno območje Natura 2000, in sicer pod identifikacijsko oznako 5000010. Ravno na tem območju, ob strugah in mrtvicah Mure, ki je naša najbolj ohranjena nižinska reka, je bilo ugotovljenih več kot 200 vrst ptic, je še razvidno iz opisa območja.

Zadeva je v reševanju pri pristojni inšpekciji
Na Občini Lendava so ravno tako seznanjeni z zadevo, ampak so primer odstopili Inšpektoratu RS za okolje in prostor, saj gre za zasebna zemljišča in občina v tem primeru nima pristojnosti, pojasnjujejo. Potrdili so še, da je tudi policija obravnavala zadevo.

Govorili smo pa še z inšpektorjem iz Medobčinskega inšpektorata (Občina Lendava, Dobrovnik in Kobilje), ki je obravnaval zadevo, Miranom Domo, in ta nam je ravno tako potrdil že prej navedeno:

"To se tam dogaja že dlje časa in smo seznanjeni s problemom. Zadevo smo odstopili v reševanje pristojni inšpekciji. ".

VIR: več na : sobotainfo.com

Čeprav nas do konca oktobra loči le še deset dni, so temperature v teh dneh na vzhodu države povsem poletne. Marsikje se je popoldne ogrelo nad 25 stopinj Celzija, poglavje zase pa je bila Lendava včeraj, kjer so izmerili kar 28 stopinj Celzija. Sončno in za ta čas zelo toplo vreme bo nad našimi kraji vztrajalo vse do konca tedna. Veliko sonca in višjih temperatur bo deležna tudi zahodna Slovenija, kjer so v preteklih dneh prevladovali oblaki.

Že od desetega oktobra smo deležni nadpovprečnih temperatur, z novim tednom pa se je dotok toplega zraka nad naše kraje še nekoliko okrepil. Marsikje v vzhodni in osrednji Sloveniji, kjer je tudi ponoči pihal jugozahodni veter, je bilo že jutro zelo toplo. V Murski Soboti je termometer ob sedmi uri zjutraj pokazal kar 18 stopinj Celzija. Le stopinjo manj so izmerili na Letališču Maribor in na Ptuju.

Popoldne je bilo najtopleje v Lendavi, kjer se je po podatkih Arsa ogrelo celo do 28 stopinj Celzija, kar je sicer bolj običajna temperatura za sredino avgusta kot za sredino oktobra. V Mariboru smo danes izmerili 27, v Novem mestu, Murski Soboti in na Ptuju pa 26 stopinj Celzija.

Vir: 24ur.com