Občina Lendava želi kot nosilka pripraviti projekt za pridobitev lastne obrambe pred točo v Pomurju. Kot partnerji naj bi sodelovali tudi Univerza v Mariboru, Aeroklub Murska Sobota in Pipistrel. A v Letalskem centru Maribor zmajujejo z glavami.
Do podpisa pogodbe o letalski obrambi pred točo na območju severovzhoda Slovenije je letos prišlo konec junija. Za protitočno obrambo je namenjenih 260.000 evrov, ki jih zagotavljajo ministrstvo za kmetijstvo in občine vključene v projekt.
Slovenija sodi med tiste države, kjer je nevarnost pojavljanja toče velika, letala pa so lansko leto iz Letalskega centra Maribor, ki je izvajalec posipanja točonosnih oblakov s srebrovim jodidom, poletele tristokrat.
Pomurje bi svojo letalsko obrambo pred točo
V Pomurju, kjer je toča letos kljub letalski obrambi že klestila, se je pojavila pobuda, ki buri nemalo duhov. Občina Lendava je kot nosilka regijskega projekta vložila dokumentacijo za pridobitev lastne obrambe pred točo v tej regiji.
»Gre za dokaj obsežen in zahteven projekt, pogoji prijave na razpis pa so precej zapleteni, a ima projekt klub temu veliko pozitivnih strani. Gre za projekt raziskovalne narave, v okviru katerega bi iskali alternativne materiale za protitočno obrambo. Ta torej ne bi bazirala na srebrovem jodidu, temveč na drugih snoveh, kar pa je pomembno tudi iz stališča raziskovanja. Šlo bi za snovi, ki bi bile bolj okolju prijazne,« pravi župan občine Lendava Janez Magyar.
V načrtu nakup letala, ki bi poletelo iz soboškega letališča
V projektu naj bi sodelovala Univerza v Mariboru in Inštitut Jožef Stefan iz Ljubljane. K sodelovanju pa so privabili tudi Aeroklub Murska Sobota in podjetje Pipistrel.
»Razmišljamo tudi o možnostih, da bi šlo za meddržavno obrambo pred točo, seveda v regijah, ki so neposredno ob pomurski regiji. Toda za zdaj ostajamo samo pri obrambi na področju pomurske regije,« še dodaja Magyar.
Vrednost projekta naj bi po njegovih besedah znašala približno dva milijona evrov. V kolikor bodo na razpisu, kjer bi pridobili evropska sredstva, uspešni, bo bržkone sledil nakup letala.
»Želja je, seveda, nakup letala, saj potem ne bi bili odvisni od drugih. Zdaj mora letalo vzleteti v Mariboru, kasneje bi se to spremenilo. Z nakupom letala bi omogočili, da to poleti neposredno iz pomurske regije, iz soboškega letališča,« dodaja.
Kot še pravi, gre za enega težjih razpisov na ravni Evropske unije, a kljub temu verjame, da bodo uspešni. K sodelovanju pa bodo povabili tudi ministrstvo za okolje oziroma enega od njegovih organov.
Kralj: Nekdo si nabira politične točke
Darko Kralj, vodja protitočne obrambe v Letalskem centru Maribor, je za te namere lendavske občine izvedel iz medijev.
»Ne vem, kako lahko sploh nekdo meni, da bo lahko mimo nas nekaj delal. Larifari. Plus ... Če ne moremo zdaj spraviti milijona skupaj, kje bodo oni dvomilijonski projekt izpeljali,« komentira prvi mož letalske obrambe pred točo v Sloveniji.
»To so utopije. Eno šolanje posadke je projekt za pet let. Ne morejo samo kupiti aviona in dejati: 'To bom zdaj jaz počel.' To ne gre,« opozarja. Pomurje se ne bo umaknilo od tega projekta, je prepričan.
»Zgolj za to gre, da si nekdo nabira politične točke v Prekmurju, namesto, da bi se združili, da bi skupaj to naredili, zopet v Sloveniji vleče vsak na svoj konec,« še dodaja Kralj in zavrača očitke, da bi bilo Pomurje zapostavljeno pri obrambi pred točo.
»Vse dele, ki jih branimo, tretiramo enako. Delamo tisto, kar z našo tehnologijo lahko. Tudi Prekmurci z enim letalom ne bodo naredili nič. Za Podravje in Prekmurje bi morali imeti en center, tri letala, eno logistiko, kajti najdražji del projekta je logistika, ne ljudje. Za logistiko rabiš znanje, da to znanje dobiš, pa rabiš desetletje učenja,« je še jasen Kralj in v svojem slogu pristavi: »Naj probajo, naj si zobe polomijo, bomo pa poceni kupili tehnologijo od njih.«
vir: ptujinfo
Nekoč so si ljudje veliko pripovedovali zgodbe, s tem obujali spomine in prispevali, da se zanimivi dogodki, ljudje in trenutki niso pozabili. Danes je drugače, ljudje se ne družijo več toliko, pa tudi priložnosti za pripovedovanje in poslušanje zgodb ni. Zato pa so se lendavski študentje odločili, da bodo zbirali zgodbe, ki so zaznamovale Lendavo in okolico.
Klub študentov Lendava (KŠL) začenja s projektom Zgodbe, ki so zaznamovale Lendavo, s katerim želijo na interaktiven in sodoben način predstaviti zanimive zgodbe oseb in krajev, obenem pa vzpostaviti medgeneracijsko sodelovanje med mladimi in starejšimi. Dejstvo je, da je za te kraje značilno sobivanje različnih narodnosti, poleg Slovencev, tu od nekdaj živijo Madžari, Romi, Hrvati…, nekoč tudi Judje, dejstvo je tudi, da tukajšnji prebivalci pripadajo različnim kulturam, jezikovnim skupinam, religijam… Vsak med njimi pa je tu pustil svoj pečat. Toda kakšen?
Ravno temu bi se radi posvetili v okviru našega projekta, zato smo k sodelovanju povabili študente in dijake, da bi skupaj raziskali bogato zgodovino Lendave in okolice, nam je povedal Huso Jusić, predsednik Kluba študentov Lendava. "Radi bi zbrali in spoznali zanimive življenjske zgodbe tukajšnjih ljudi, pa ne tistih znanih, o katerih že vsi vedo, ampak zgodbe običajnih ljudi in zgodbe iz vsakdanjega življenja. Tudi na podlagi tega bomo lahko bolje razumeli življenje v tem mestu in okolici, kjer se prepleta pestro življenje," pravi.
Projekt Zgodbe, ki so zaznamovale Lendavo, vodita doktorska študenta zgodovine na Univerzi v Ljubljani Sindi Časar in Dejan Süč, člana KŠL, predvidevajo pa, da bo pri projektu sodelovalo okoli 16 študentov in dijakov, če jih bo kaj več, pa bomo še bolj veseli, meni Jusić.
Navdušen sem bil nad idejo in projektom, v okviru katerega se bodo zbirale zgodbe, nam je povedal Dejan Süč, ki so ga k sodelovanju povabili kot enega od vodij. Razložil je, da se mu zdi pri tem ključno, da se ne osredotočijo le na zgodbe ljudi iz mesta, temveč tudi tistih, ki so živeli ali živijo na podeželju. »Vse so pomembne za razumevanje življenja v tem okolju, pri tem pa bomo poleg Slovencev in Madžarov vključili zgodbe Romov, Judov, Primorcev ter drugih skupnosti, spregovorili bomo o meščanih, raziskati bo potrebno tudi zgodbe, ki se navezujejo na tehnično kulturo in črpanjem nafte ter še mnoge druge. Bomo videli, kako se bo razvijalo, kdo vse bo sodeloval ter kaj bodo mladi pri tem odkrili. S Sindi Časar bova mladim pri raziskovanju in zbiranju zgodb nudila vso potrebno podporo in jim predstavila tudi metodologijo.
Zgodbe, ki jih bodo zbali in raziskali, bodo predstavili na spletni platformi konec tega leta.
vir vestnik.si
Župan Občine Lendava Janez Magyar je v mestni hiši sprejel viteze krvodajalstva iz občine Lendava hiši in jim za njihova nesebična in humana dejanja podelil priznanje župana Občine Lendava.
Krvodajalke, ki so kri darovale 80-krat in več ter krvodajalci, ki so kri darovali 100-krat in več, se vpišejo v Knjigo ambasadorjev življenja. V lendavski občini je takih krvodajalcev sedem, to so Dezider Horvat, Franc Horvat, Jurij Miloš Borovšak, Štefan Šimonka, Franjo Strbad, Franc Špilak in Majda Tratnjek.
Župan Janez Magyar se je s podelitvijo priznanja zahvalil vitezom krvodajalstva in ob tej priložnosti izpostavil, kako pomembna je njihova vloga pri delovanju zdravstvenega sistema, še posebej takrat, ko gre za življenje. Zahvalil se je tudi Rdečemu križu Slovenije - območnemu združenje Lendava, ki organizira krvodajalske akcije v Lendavi in vsem krvodajalcem za velik odziv v letošnjem letu.
V Sloveniji statistično vsakih 5 minut nekdo potrebuje kri, kar je oprijemljiv prikaz tega, kako pomembno je krvodajalstvo. Letno v Sloveniji daruje kri okoli 60.000 ljudi, kar nas po odstotku prebivalstva, ki daruje kri (5 odstotkov) uvršča v evropsko povprečje, a smo tudi ena od 62 držav na svetu, ki 100 odstotno sama zagotavlja potrebe po zdravi krvi. Ta se v Sloveniji pridobiva po načelu prostovoljstva, brezplačnosti in anonimnosti na krvodajalskih akcijah, ki jih z zakonskim pooblastilom izvaja Rdeči križ Slovenije.
Gesta darovanja krvi krepi medčloveške odnose in solidarnost med ljudmi, saj s tem brez nevarnosti za svoje zdravje lahko pomagamo drugim ljudem. Vedno smo pa lahko tudi mi tisti, ki jo bomo potrebovali in šele takrat spoznamo in cenimo humano dejanje neznanega darovalca, so zapisali na Občini Lendava.
V Lendavi je naslednja krvodajalska akcija načrtovana 16. in 18. decembra, do takrat pa lahko tisti, ki bi želeli darovati kri, to storijo v enoti za transfuzijsko dejavnost Splošne bolnišnice Murska Sobota vsak ponedeljek in četrtek med 7. in 11. uro. Svoj prihod je potrebno najaviti na telefonsko številko 02 512 35 93.
vir: pomurec.com
Občina Lendava je v prizadevanju za omogočanje čim številčnejšega poletnega dela mladih, podvojila sredstva za dijaško in študentsko poletno delo.
Opravljanje dijaškega in študentskega dela je bilo v času razglašene epidemije novega koronavirusa oteženo, prav tako so številni starši šolajočih in študirajočih otrok utrpeli znaten upad dohodkov, kar je marsikatero družino postavilo v nezavidljiv položaj. Za ublažitev finančnih stisk in z željo po zagotavljanju čim več možnosti za delo mladih v občini Lendava, se je župan Janez Magyar odločil, da sredstva za dijaško in študentsko delo letos podvoji, so zapisali na občinski strani.
Občina Lendava je tako v prizadevanju za omogočanje čim številčnejšega poletnega dela mladih, dijakom in študentom namenila 60.000 evrov. »Dodatna sredstva za ta namen so bila zagotovljena na podlagi neizvajanja določenih storitev v času epidemije, posledično okrnjene izvedbe mnogih prireditev in projektov ter prihrankov iz naslova že zaključenih javnih naročil in skrbnega dodeljevanja sredstev po razpisih,« so pojasnili.
Na delo v 12 javnih zavodov in inštitucij, bo tako napotenih 32 dijakov in 37 študentov. Zavodom na področju kulture in turizma, kjer so mladi po navadi opravljali poletno delo, so se letos pridružile tudi nekatere druge inštitucije, ki so zaradi epidemioloških omejitev morale prilagoditi način dela oziroma je obseg le-tega večji. Tako so na seznamu letos tudi Območna enota Rdečega križa Lendava, Dom starejših občanov Lendava, Vrtec Lendava, pomoč pa potrebujejo tudi na Ljudski univerzi Lendava in v javnem podjetju Eko-park d.o.o. Lendava.
vir: pomurec.com
Junija je minilo leto dni od slovesnega odprtja centra za zaščito in reševanje (CZR) Lendava, vendar ga bodo šele zdaj lahko začeli uporabljati.
Gradbeno podjetje Pavčnik bo namreč v kratkim končalo dela za zavarovanje nevarne brežine za objektom, tako da bi se gasilci in drugi uporabniki objekta lahko vanj začeli naseljevati avgusta ali najpozneje v začetku septembra.
Poročali smo že, da je kmalu po odprtju objekta, ki sicer ima uporabno dovoljenje, izbil problem njegove ogroženosti zaradi morebitnega plazu na bližnjem hribu. Tega namreč graditelj stavbe, podjetje Legartis, ni zavaroval s podpornim zidom. Občina, ki je z naložbo, vredno 1.273.000 evrov, želela zagotoviti primerne prostore za delovanje združenih sil na področju gasilstva, civilne zaščite in območnega združenja Rdečega križa, je nato sprožila postopek ugotavljanja odgovornosti. Pridobila si je geomehansko poročilo, ki je zaradi nezavarovane brežine poudarilo omenjeno tveganje plazu, potem pa pozvala projektanta, podjetje Atrij iz Črenšovec, nadzornika, samostojnega podjetnika Gradbeni nadzor in svetovanje Jernej Smrekar, in izvajalca del, podjetje Legartis, da o tem poročilu izrazijo svoje mnenje.
Odgovornosti ni prevzel nihče
Odgovornosti za spodrsljaj glede ureditve brežine, ki je le nekaj metrov odmaknjena od nove stavbe, ni prevzel nobeden. Občina Lendava je vložila tožbe. »Odgovornost je nedvoumna, vendar nam pravdanje ni v interesu,« je zdaj povedal župan Janez Magyar. Občina bo tako projektantu kot izvajalcu gradbenih del predlagala poravnavo, če pa tega ne bosta sprejela, tako Magyar, bodo zadevo peljali naprej po sodni poti. Sanacija brežine z mreženjem, ki naj bi bila enako učinkovita, vendar bistveno cenejša od zavarovanja s podpornim zidom, tega pa otežuje tudi pomanjkanje prostora med stavbo in hribom, bo občino stala približno 33 tisoč evrov. Lokalna skupnost je zagotovila tudi denar za opremo objekta, čeprav je bilo ob polaganju temeljnega kamna novembra 2018 obljubljeno, da bo to prispevek države oziroma ministrstva za obrambo. Objekt bo opremljen predvidoma do konca julija.
vir vestnik.si
Bolniki z območja lendavske upravne enote so ostali brez javnih zdravstvenih storitev fizioterapije.
Sava Turizem, dosedanji izvajalec teh storitev, in nov lastnik Term Lendava namreč nista sklenila dogovora, da bi lahko Sava Turizem to dejavnost še naprej izvajala v hotelskem objektu. Sodelovanje se je prenehalo celo tako, da so prostorom, kjer je potekala zdraviliška dejavnost, prekinili dobavo električne energije, tako da ni bil več mogoč niti vpogled v računalnike, kjer so bili shranjeni tudi podatki o bolnikih na čakalni listi za zdravljenje.
Poročali smo že, da je madžarski kupec ob začetku nakupa Term Lendava nakazal, da ga zdraviliška dejavnost ne zanima. Direktor Term Lendava, Madžar Peter Molnar, je na nedavni tiskovni konferenci povedal, da so junija prekinili sodelovanje s Savo Turizmom, ki je tudi po izvedenem nakupu še nekaj mesecev upravljala terme, in ker sami nimajo koncesije za opravljanje zdravstvenih storitev, ampak ta pripada Savi Turizmu, so te s 1. julijem prenehali izvajati v svojem objektu. O tem, ali bi morda sami opravljali to dejavnost, pa se, tako Molnar, še odločajo.
Območju lendavske upravne enote pripada po delitvi dela in sklenjeni pogodbi z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) 4,8 fizioterapevtskega tima. Koncesijo za izvajanje te dejavnosti je Občina Lendava pred leti podelila Termam Lendava oziroma Savi Turizmu, občina pa lahko zdaj zaradi neizvajanja teh zdravstvenih storitev objavi razpis za nadomestnega izvajalca. Sama tudi opravi izbor med ponudniki, ki se bodo prijavili na razpis, in ugotovi, ali izpolnjujejo zahteve za opravljanje dejavnosti.
Svoj predlog potem predstavi ministrstvu za zdravje in ZZZS, in ko oba dasta soglasje, občina lahko sklene koncesijsko pogodbo, zdaj za največ 15 let. Glede na to, da gre za nadomestno koncesijo, bi lahko bil postopek izbire novega koncesionarja končan še v tem letu.
Lendavski župan Janez Magyar je povedal, da bo s tem v zvezi
najprej opravil pogovor z direktorjem Term Lendava, nato pa bo občina začela postopek za izbiro novega izvajalca teh storitev. Interesenti se namreč že oglašajo.
vir: vestnik.si
Na enoletno posojo iz ekipe Puskás Akadémia FC je prišel madžarski mladinski reprezentant.
Nafta se je okrepila s prvim letošnjim prestopom. Lendavske vrste je okrepil Kevin Körmendi, ki igra na poziciji levega bočnega igralca in je bil vzgajan v mladinskih moštvih ZTE FC in Puskás Akademije, v zadnjih dveh sezonah pa je odigral 27 tekem za drugo ekipo Puskás Akadémia FC v tretji madžarski ligi.
V zadnjih letih je igralec 24-krat oblekel tudi dres madžarske mladinske reprezentance, za katero je nazadnje igral decembra 2019 proti reprezentanci Hrvaške, so še sporočili iz kluba.
vir: vestnik.si
Dva visokovodna nasipa med novimi šestimi projekti za večjo poplavno varnost.
Na včerajšnji seji vladnega odbora za gospodarstvo je Vlada RS v veljavni Načrt razvojnih programov 2020 – 2023 uvrstila šest novih projektov za večjo poplavno varnost v skupni vrednosti skoraj 30 milijonov evrov.
Visokovodni nasip Gaberje v Lendavi
Namen investicije je zaščita celotnega urbanega dela naselja Benica pred škodljivim delovanjem visokih voda, kar bo poleg gradnje prečnega nasipa Benica, doseženo tudi z dograditvijo visokovodnega nasipa Gaberje na odseku od roba katastrske občine Kot pa vse do ceste Mursko Središče – Lendava. Dograditev obstoječega zemeljskega visokovodnega nasipa bo potekala po obstoječi trasi visokovodnega nasipa.
Oblika dograjenega nasipa bo sledila obstoječemu trapeznemu profilu. Na zračni strani visokovodnega nasipa se bo izvedla servisna pot. Na obstoječih komunikacijskih poteh bodo izvedene prehodne rampe s prilagoditvijo višine na krono nasipa in ustreznimi nakloni. Ocenjena vrednost projekta znaša 1.411.066,37 evrov z DDV. Projekt bo financiran iz Sklada iz vode.
Drug projekt je visokovodni nasip v Gornji Radgoni.
VIR: sobotainfo.com
Nogometaši Nafte so se ta teden po nekajdnevnem premoru zbrali na pripravah za sezono 2020/2021. Ta se bo za drugoligaše pričela 12. avgusta.
Nafto 29. julija čaka še polfinale pokala MNZ Lendava, njihov nasprotnik pa bo ekipa Hotize. Kot smo že poročali, so v minulih dneh Lendavčane zapustili Leon Leuštek, Alen Ploj, Marko Malešević, Leon Šeruga in Dominik Molnar, pogodbo pa so podaljšali Roland Paku, Jaka Bizjak in Marko Galoši.
vir: vestnik.si
Splošno maturo je na spomladanskem izpitnem roku opravljalo 16 dijakov. 14 dijakov je bilo uspešnih (87,5%). Najboljša rezultata sta dosegla: Glorija Gjuran in Marko Kovačić ter postala zlata maturanta. Odličen rezultat sta dosegli tudi Tjaša Kontrec in Sara Horvat. Visoke pa so tudi točke ostalih dijakov tako je povprečno število točk nad državnim povprečjem in sicer 19,94 točk.
11 dijakov prejme tudi jezikovni certifikat na nivoju B2, in sicer: 9 iz angleškega in 2 iz nemškega jezika.
Vsem dijakom čestitamo in želimo vse dobro na nadaljnji življenjski poti!
vir: dssl.si
Madžarski kupec že na začetku povedal, da ne bo prevzel zdraviliške dejavnosti – Sprejeta odločitev, da Sava Turizem v Lendavi še naprej izvaja zdravstvene storitve po sklenjeni koncesiji
Po prodaji Term Lendava madžarskemu kupcu Comitatus Energia je bilo jasno, da bo Sava Turizem ohranila upravljanje term v sklopu svojih hotelov in resortov do junija 2020. Toda letos spomladi se je začela neuradno omenjati možnost, da se upravljanje ohrani do konca leta ter da bo jeseni novi lastnik začel obnovo objektov, ki naj bi potekala v več fazah. Toda 3. julija, ko so Terme Lendava odprle vrata hotela Lipa in apartmajskega naselja Lipov gaj, pa tudi avtokampa in zunanjega kopališča, je to potekalo pod okriljem nove blagovne znamke Thermal Resort Lendava. »Dogovorjeno je bilo, da bo Sava Turizem upravljala Terme Lendava še šest mesecev po prodaji, to je do 18. junija oziroma do začetka samostojnega upravljanja novega lastnika. S 1. julijem 2020 je tako upravljanje Term Lendava, d. o. o., prevzel lastnik Comitatus Energia Zrt ter začel samostojno upravljanje destinacije Term Lendava,« so nam sporočili iz Save Turizma.
Novi lastnik Term Lendava se je za prevzem upravljanja odločil nepričakovano. Prenos je bil po informacijah poznavalcev izveden zelo na hitro, tako da se šele zdaj vzpostavljajo vse podporne službe, v zraku pa je obviselo tudi vprašanje izvajanja zdraviliškega zdravljenja in zdravstvenih storitev, predvsem fizioterapevtskih. Te je namreč Sava Turizem opravljala po sklenjeni koncesiji tudi za zavarovance Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Že v prevzemni pogodbi iz oktobra 2018 je bilo navedeno, da Sava Turizem na novo družbo Terme Lendava, ki jo je nato kupil madžarski kupec, ne bo prenesla zdravstvene koncesije, zdravstvenih storitev in zdravstvenih delavcev, Sava Turizem pa je potem vendar do konca junija po najemni pogodbi opravljala to dejavnost še naprej za svoj račun.
Minuli ponedeljek naj bi bila na kolegiju v Termah 3000 sprejeta odločitev, da bo Sava Turizem v lendavskih termah nadaljevala izvajanje zdraviliškega zdravljenja in zdravstvenih storitev. »Sava Turizem je najemnik prostorov pri najemodajalcu Terme Lendava, d. o. o, v katerih izvajamo zdravstveno dejavnost. Do sprememb v koncesijski pogodbi ni prišlo,« so nam glede tega še sporočili iz Save Turizma. Prav tako so zapisali, da so štirje zdravstveni delavci ostali zaposleni v družbi Sava Turizem.
Lastnik Term Lendava je torej zagnal turistično dejavnost z novo blagovno znamko, čeprav je po pogodbi o izločitvi Term Lendava iz Save Turizma septembra 2018 (notarska listina) imel možnost, da bi brez prostorskih, časovnih ali drugih omejitev še naprej uporabljal besedno zvezo Terme Lendava in simbolne znake, in to v kakršnih koli kombinacijah.
vir: vestnik.si
Novi direktor Term Lendava o načrtih, zasedenosti in sodelovanju z lokalnimi ponudniki.
Z julijem je upravljanje Term Lendava prevzel njihov lastnik madžarski državni sklad Comitatus Energia. Terme so prejšnji teden po zaprtju zaradi epidemije koronavirusa ponovno odprle svoja vrata, vendar ne v celoti.
Konec januarja prvič v Lendavi
Novi direktor Term Lendava, Péter Molnár je prvič v Lendavo prišel konec januarja. Pravi, da so z ekipo začeli delati, spoznaval je hotel, okolico.Takrat pa je prišla epidemija koronavirusa, in terme so bile vse do prejšnjega tedna zaprte. “Vendar smo tudi v času zaprtja urejali park, saj smo hoteli, da je urejena vsaj okolica, če je že hotel zaprt,” pravi Molnár.
Terme ponovno odprte
Minuli petek so Terme Lendava po dobrih treh mesecih ponovno odprle svoja vrata. Na delo so se po zagotovilih Molnárja vrnili vsi zaposleni, terme pa, da so dobro zasedene.
“Apartmaji so trenutno polno zasedni, hotel je več kot sedemdeset odstotno zaseden, kamp se polni vsak dan.”
Prekinili pogodbo s Savo
Direktor pravi, da so z julijem prekinili pogodbo o sodelovanju z družbo Sava Turizem. Zdravstveni center je sicer še vedno v rokah Save, zato je trenutno tudi zaprt.
Obljube o obnovi ostajajo
Infrastruktura v Termah Lendava je dotrajana, Molnár zagotavlja, da je v njihovem interesu, da se objekti obnovijo. Konec julija naj bi se v Lendavi mudili lastniki term, s katerimi bi po besedah Molnárja tudi potekali pogovori glede obnove. Za ohranitev ravni poslovanja naj bi bilo treba vložiti vsaj pet milijonov evrov, za prenovo še dodatnih enajst milijonov evrov
Sodelovanje z lokalnimi ponudniki
Direktor term še pravi, da je ena njihovih prioritet tudi sodelovanje z lokalnimi ponudniki, v radiju do trideset kilometrov.
Sicer pa spomnimo, da so Madžari za Terme Lendava plačali devet milijonov evrov, kar naj bi bila za tri milijone evrov višja ponudba, kot je bil za lendavske terme pripravljen odšteti drugi najboljši ponudnik.
vir: sobotainfo.com