Podrobnosti
Kategorija: Novice

Uradno so se začela gradbena dela na projektu »SI-Geo-Electricity - Pilotna geotermična elektrarna Čentiba na obstoječi plinski vrtini Pg-8«.
Družba Petrol Geo je meseca decembra pričela s podzemnimi gradbenimi deli na opuščeni vrtini Pg-8 za potrebe pilotne Geotermične elektrarne Čentiba, za kar so Dravske elektrarne Maribor maja lani prejele gradbeno dovoljenje.

Slavnostni govornik današnjega uradnega začetka podzemnih gradbenih del je bil Aleksander Jevšek, minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.

Pilotna geotermična elektrarna v naselju Čentiba v občini Lendava bo izkoriščala geotermični energetski potencial obstoječe suhe, neproduktivne vrtine dolžine približno tri tisoč metrov.

Na začetku podzemna dela
Gre za popolnoma zaprt sistem, kjer tekoča hladilna snov (amonijak) ne bo prihajala v stik s pregreto kamnino. Vrtina Pg-8 je zacevljena in zacementirana ter kot takšna popolnoma zatesnjena.

Geotermična elektrarna na vrtini Pg-8 bo sestavljena iz podzemnega dela, to je geotermična gravitacijska toplotna cev in nadzemnega dela, to je hladilni sistem in strojnica.

Podzemna dela zajemajo odstranitev obstoječih cevi, za kar je mobilizirano specialno dvigalo z dodatno opremo, s katerim se bo izvleklo trenutno postrojenje.

Sledilo bo preverjanje plino-tesnosti vrtine, montaža geotermične gravitacijske toplotne cevi ter preverjanje plino-tesnosti med-cevnega prostora v vrtini. Omenjena podzemna dela potekajo v skladu z izdelanim rudarskim projektom.

V nadaljevanju dela na nadzemnem delu
Po opravljenih nevednih delih se začnejo aktivnosti na nadzemnem delu izgradnje pilotne geotermične elektrarne, in sicer gradbena dela, dela na elektro in strojni inštalaciji, tehnični pregled, modeliranje in dolgoročni monitoring poskusnega obratovanja ter ocena geotermičnega potenciala opuščenih naftno-plinskih vrtin v Sloveniji.

Zagonski testi prve geotermične elektrarne v Sloveniji so načrtovani junija letos.

V primeru ugodnih rezultatov pilotnega projekta se bo lahko zasnovan koncept uporabil na ostalih opuščenih vrtinah v Sloveniji in tudi po svetu.

Projekt zato pomeni pomemben mejnik za razvoj geotermične energije in možnost izrabe opuščenih vrtin po svetu.

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Lendavski grad, v katerem domuje Galerija-Muzej Lendava, temeljito obnavljajo. Med drugim so že sanirali vzhodno in južno obzidje ter jugovzhodni stolp, zgradili pa so tudi razgledno ploščad, od koder bodo imeli obiskovalci pogled na mesto pod gradom.

Projekt obnove in sanacije gradu, ki ga vodi Občina Lendava, je vreden skoraj 600.000 evrov. Dve tretjini zneska financira občina, tretjino je primaknilo ministrstvo za kulturo.

Obnova je obsežen projekt, v sklopu katerega so uredili tudi odvodnjavanje okolice gradu in uredili južni plato z obnovo obzidja in ureditvijo stopnišča. Prav tako so postavili temelje za razsvetljavo ter uredili klet jugovzhodnega stolpa. Delno so sanirali tudi južno fasado, ki pa jo bodo dokončali v ugodnejših vremenskih razmerah.

"Smo zelo zadovoljni oziroma srečni, da se je z lendavskim gradom začelo konkretneje ukvarjati. In vsaka nova obnovljena opeka oziroma kos zidu je dobrodošel," je novinarjem dejal direktor Galerije-Muzeja Lendava Dubravko Baumgartner.

Med pridobitvami je omenil razgledno ploščad, ki bo obiskovalcem omogočila "idealen pogled na staro mestno jedro", kjer stojijo znamenitosti Lendave, kot so cerkev svete Katarine, sinagoga ter markantna gledališka in koncertna dvorana.

Poleg tega bo razgledna ploščad omogočila izvedbo kulturnih programov, kot so literarni večeri, manjši koncerti in delavnice za otroke, kar Baumgartner vidi kot pomembno dodano vrednost.

Vodja projekta obnove, višji svetovalec za okolje in prostor na Občini Lendava Robert Recek, največji pomen projekta obnove vidi v odprtju predgradja oziroma južnega obzidja, ki je bilo od leta 2088 praktično zaprto in kot arheološko gradbiščno območje ni bilo dostopno javnosti.

Za izvajalca del je bilo izbrano podjetje GMI iz Slovenskih Konjic. Pri sanaciji je moralo upoštevati zahtevo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, da se v obzidje ne vgrajuje industrijska, temveč tradicionalna ročno delana stara polna opeka navadnega formata. Težava je bila v tem, da so potrebovali velike količine opeke, zato so jo morali iskati na več koncih. Gre za opeko s starih porušenih objektov, ki je narejena z apneno malto, saj je cementno malto težko odstraniti.

Obnova gradu se bo letos nadaljevala. Obnoviti želijo še južno fasado, namestiti svetila in nov sistem reflektorjev ter urediti videonadzor okolice. Treba bo tudi očistiti in zasaditi grajsko brežino, kar bo omogočilo boljši razgled. Na zahodni brežini, kjer obzidja ni več, so ob tem težave z nestabilnostjo grajskega griča, je opozoril Recek.

Sicer pa je veliko dela še s celotnim grajskim hribom, ki je, tako Recek, velika neizkoriščena zelena površina. Z ureditvami, ki jih zdaj izvajajo, po njegovih besedah ustvarjajo pogoje za to, da se bodo "lahko lotili grajskega hriba kot parkovne površine".

najdi.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V Lendavi obeležili dan madžarske kulture

Osrednja prireditev pomurskih Madžarov ob dnevu madžarske kulture je bila na predvečer madžarskega praznika v lendavski gledališki in koncertni dvorani.

Slavnostna govornica na kulturni prireditvi je bila direktorica Hiše Madžarov v Budimpešti Krisztina Csibi. V kulturnem programu so nastopili: Ilona Zadravec Szekeres, Lucija Šetar, Laura Pal in Emil Pal, ter folklorna skupina Mecsek in ljudski godci Tenkes iz Pecsuha. Na prireditvi so podelili štiri najvišja priznanja s področja narodnostne kulture. Kulturno priznanje Györgya Zale za življenjsko delo je prejela Anna Car. Kulturno priznanje Györgya Zale je prejel Peter Šooš, posebno kulturno priznanje Györgya Zale Bela Bokor, zahvali listini pa sta prejela Janosne Anduska in Lajosne Orban. Dan madžarske kulture obeležujejo 22. januarja, ker je ta dan leta 1823 Ferenc Kölcsey dokončal besedilo madžarske himne.

Direktorica Hiše Madžarov v Budimpešti Krisztina Csibi je v svojem govoru ob slovesnosti spomnila, da sta se pred dvesto leti, januarja 1823, rodila Madach in Petöfi, istega leta pa je Kölcsey dokončal svoj rokopis himne, ki jo je začel pisati leto pred tem: »Vsi trije so skupno živeli 115 let, kar je le dobro stoletje, toda to, kar so ustvarili, bo za vedno in neizbrisno ostalo del madžarske obče kulture. Vsi trije so bili velikani duha.« Med velikani duha je tudi György Zala, arhitekt, rojen v Lendavi, ki je za seboj nedvomno pustil veličastno življenjsko delo, njegovo mesto med pomembnimi umetniki pa se z leti vse bolj utrjuje. Pri tem je Krisztina Csibi poudarili tudi pomen sodobnih ustvarjalcev, med temi so tudi pomurski, ki pišejo v madžarskem jeziku: »Obstajajo tudi kratkoročni cilji. Na primer ocenitev položaja madžarske kulture v tujini. Kmalu bomo začeli z obsežnim delom, ki smo ga poimenovali Pregled madžarske kulture v tujini med leti 1918 in 2023. Tudi pri tem računamo na vas, še posebej na predstavnike madžarske kulture v Pomurju. Menim, da bo kultura, ne glede na to, v kakšno smer bo šel svet in kakšne preizkušnje nas čakajo, v vseh okoliščinah temelj za obstoj Madžarov.«

 

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Oprema tovarne formalina F2, ki jo je Nafta Petrochem zgradila leta 2009, je že skoraj v celoti demontirana in del opreme tudi odpeljan.

Tovarna formalina F2, ki jo je Nafta Petrochem zgradila leta 2009, in ki je delovala samo do uvedbe stečaja leta 2014, je že skoraj v celoti demontirana in del opreme tudi odpeljan. Prav tako je v polnem teku odstranjevanje ter razrez rezervoarjev, ki bodo končali v predelavi. S tem se končuje še zadnje dejanje v zgodovini petrokemične tovarne, ki je s svojo proizvodnjo predstavljala v zadnjem obdobju osrednjo dejavnost Nafte Lendava.

Kot smo že poročali, je januarja 2022 osrednje premoženje Nafte Petrochem v stečaju za 2,8 milijona evrov kupilo egiptovsko podjetje RG for Supplies Export iz Kaira. Po naših informacijah je nakup povezan s proizvodnjo formaldehida v Egiptu, ki poteka z opremo istega švedskega dobavitelja, ki je v Lendavi postavil tovarno formalina F2, in ki je bila zgrajena po najnovejših ekoloških standardih. Egiptovsko podjetje je za izvedbo nakupa in demontaže ustanovilo v Lendavi podjetje Marcus Aureliu s poslovnim sedežem na naslovu stečajnega dolžnika.

Ob tem premoženju je egiptovsko podjetje z nakupom premoženja v stečajnem postopku dobilo v last še dve starejši tovarni formalina, in sicer F1 in F3, ki še vedno stojita, a naj bi tudi ti dve čakala ista usoda kot najnovejše.

vir: vestnik

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Včeraj so si župan Občine Lendava , direktor Galerije-Muzeja Lendava in skrbnik projekta »Obnova lendavskega gradu« Robert Recek ogledali izvedena dela v sklopu obnove in rekonstrukcije lendavskega gradu. Občina Lendava je v začetku leta 2022 uspešno pristopila k obnovi in sanaciji gradu; projekt je vreden 559.706,13 evra.

Občina Lendava je projekt obnove in rekonstrukcije gradu na Ministrstvo za kulturo uspešno prijavila meseca februarja 2021, od ministrstva pa je prejela odločbo 14. maja 2021. Pogodba o sofinanciranju v znesku 192.594,88 EUR je bila podpisana februarja 2022.

V sklopu projekta se je saniralo vzhodno in južno obzidje, uredilo se je odvodnjavanje okolice gradu, saniral se je jugovzhodni stolp in uredil južni plato z obnovo obzidja in ureditvijo stopnišča. Prav tako se je uredila razgledna ploščad, postavili so se temelji za razsvetljavo, uredili kletni prostori in stopnišče v klet jugovzhodnega stolpa. Saniral se je tudi del južne fasade, dela na fasadi pa se bodo zaključila ob ugodnejših vremenskih pogojih.

Sanacijska in rekonstrukcijska dela predstavljajo nadgradnjo ureditve gradu kot kulturne in turistične točke mesta Lendava.

Občina Lendava bo v letu 2023 pristopila k nadaljnji obnovi gradu, in sicer z javnim razpisom za izbiro izvajalca, s katerim bi se izvedla še obnova južne fasade gradu, betonskih opornikov, montaža svetil, montaža novega sistema reflektorske osvetlitve, ureditev videonadzora okolice, ureditev poti na zahodni strani gradu ter čiščenje in zasaditve grajske brežine.

Predvidena dela naj bi se zaključila do začetka meseca maja, so sporočili iz občine Lendava.

vir:pomurec.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Dušan Orban novi predsednik sveta madžarske skupnosti v Sloveniji

Novi predsednik sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti (PMSNS) je postal Dušan Orban iz Domanjševec. Na ponedeljkovi prvi seji novega sveta PMSNS, ki je potekala v Lendavi, je bil Orban, sicer edini kandidat, soglasno izvoljen na položaj, kjer je nasledil Ferenca Horvatha. Prejšnji predsednik sveta krovne organizacije prekmurskih Madžarov Horvath, ki je bil na tem položaju 12 let, tokrat sploh ni bil izvoljen v svet PMSNS, saj mu člani sveta Madžarske samoupravne narodne skupnosti Občine Lendava na decembrskem glasovanju niso namenili dovolj glasov.

Ferenc Horvath, sicer poslanec v državnem zboru, je kasneje v odzivu dejal, da odločitev spoštuje, je pa ne razume. Kot je zatrdil, je svojo nalogo opravljal vedno po svojih najboljših močeh in imel vedno pred očmi interese skupnosti. Poleg uspešnih projektov, ki jih je bilo več kot sto, in novih zaposlitev je kot svoj največji uspeh navedel, da mu je uspelo povezati pripadnike madžarske skupnosti po celotnem Prekmurju.

 

vir: STA

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Čeprav so vrata dolgovaške opekarne zaprta, tovarniški dimnik grozi, da se bo nekega dne sesul v prah.
V Dolgi vasi pri Lendavi je svoj čas delovala dolgovaška opekarna, ki je pred leti zaprla svoja vrata, danes, po nekaj letih, pa je slika opekarne klavrna.

Vse propada, stoji le še tovarniški dimnik, ki kljubuje času. Dolgovaška opekarna je pred leti zaprla zaradi stečaja.

Po večletni agoniji so se delavci znašli na zavodu za zaposlovanje, opekarniški objekti pa že dlje časa propadajo.

Dimnik nevaren za domačine
Na domačine vseskozi preži nevarnost, saj v središču opekarne stoji zidan dimnik, ki ga je že zdavnaj načel zob časa.

Pred mnogimi leti, ko je opekarna še delovala, so v njej izdelovali opečne izdelke za zidanje. Iz domače gline so žgali opeko, iz dimnika pa se je vseskozi kadilo.

Dejstvo je, da so nekoč v opekarni izdelovali eno boljših opek v Sloveniji. Potem, ko je opekarna prešla v stečaj, se je stečajni upravitelj zavzemal za njeno prodajo, a do tega ni prišlo.

Kakšen bo nadaljnji razplet objekta dolgovaške opekarne, pa je težko napovedati.

»Vstop strogo prepovedan – smrtno nevarno«
Dolgovaška zapuščena opekarna stoji in čaka na boljše čase, mimo pa je speljana cesta proti Lendavskim goricam in stolpu Vinarium, kjer se sprehajajo domačini, turisti in izletniki.

Dejstvo je, da je hoja po dvorišču lahko zelo nevarna. Pred vhodom na tovarniško dvorišče je postavljen napis: »Vstop strogo prepovedan – smrtno nevarno«, napis je v madžarskem in slovenskem jeziku.

Dimnik se počasi podira, tako da je samo vprašanje časa, kdaj se bo sesul v prah. Mimoidoče, ki se ustavijo pred opekarno, pa ob pogledu na razpadajoče objekte zgrabita otožnost in nostalgija.

Vse, kar je ostalo od nekdanje dolgovaške opekarne, je prepuščeno vidnemu propadanju. Nekateri se zavzemajo, da bi del opekarne preuredili v muzej, ki bi mladi rod spominjal na stare čase.

vir: sobotainfo.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Občina Lendava organizira javno dražbo za prodajo stavbnih zemljišč v katastrski občini Dolga vas pri Lendavi, na kateri lahko sodelujejo poslovni subjekti, ki kot svojo registrirano dejavnost na trgu opravljajo dejavnost energetike.

Občina Lendava je razpisala javno dražbo za prodajo stavbnih zemljišč v k. o. Dolga vas pri Lendavi, na kateri lahko sodelujejo poslovni subjekti, ki kot svojo registrirano dejavnost na trgu opravljajo dejavnost energetike.

Predmet javne dražbe so stavbna zemljišča, katerih skupna površina je 10.298 kvadratnih metrov, ki se prodajajo z namenom izgradnje sončne elektrarne in se prodajajo kot celota.

Parc. št.  3151, 3150/8, 3152 in 3123
k.o.        157 Dolgs vas pri Lendavi
Skupna pov. 10.298 m2
Izklicna cena 148.672 eur
Varščina         14.867 eur

Izklicna cena je 148.672 evrov in se lahko viša za tisoč evrov. Varščina znaša 14.867,20 evra in jo je potrebno poravnati pred dražbo. Podrobnosti najdete tukaj.

Poleg davščin kupca bremenijo tudi stroški notarske overitve pogodbe ter stroški vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo.

Javna dražba bo potekala v prostorih Občine Lendava, Glavna ulica 20, 23. januarja 2023 ob 9. uri.

vir: pomurec.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Občina Lendava je prejela listino Občina po meri invalidov, ki jo podeljuje Zveza delovnih invalidov Slovenije. »Listina nam veliko pomeni, kajti občina je spoznala, da je treba na področju, pomembnem za ranljive skupine, narediti nekaj več,« je povedal Jožef Gjerek, predsednik Medobčinskega društva invalidov (MDI) Lendava, ki je dalo pobudo za pridobitev listine. MDI Lendava deluje na območju Upravne enote Lendava in šteje okoli štiristo članov, od tega jih ima 125 odločbo invalidske komisije ali priznano telesno okvaro ali pa odločbo Zavoda za zaposlovanje, da so nezaposljivi. Preostali so podporni člani, predvsem sorodniki invalidov. Priprave na pridobitev listine so trajale štiri leta, ustavljala jih je predvsem epidemija covida.

Lahko jo tudi odvzamejo

Vodstvo občine je v celoti sledilo pobudi, prizadevanja za pridobitev listine pa je soglasno podprl tudi občinski svet. Listina se podeljuje občinam na osnovi prizadevanj in sprejetih programov, s katerimi lokalna skupnost upošteva potrebe invalidov pri vsakdanjem življenju, delovanju in vključevanju v družbo. Najprej so izvedli analizo stanja, pri čemer so sodelovala tudi druga društva in organizacije, ki so pomembne za invalide. Na tej osnovi so pripravili dokument Akcijski načrt za izboljšanje in uresničevanje enakih možnosti invalidov v Občini Lendava za obdobje 2022–2026. Ocenil ga je projektni svet Zveze delovnih invalidov Slovenije in po pridobitvi pozitivne ocene ga je obravnaval še upravni odbor krovne invalidske organizacije, ki je letos listino podelil štirim slovenskim občinam.

Akcijski načrt ima več poglavij, vsako pa zajema ukrepe, časovni okvir za izvedbo nalog, nosilca in način financiranja. Na primer pri poglavju informiranje in ozaveščanje je kot prvi ukrep navedena naloga, da se na spletni strani lendavske občine doda podstran z informacijami za invalide, kar je občine že naredila. »Če občina ne bi izpolnila vseh nalog, ki so opredeljene v akcijskem načrtu za leto 2022, listine ne bi prejela,« je pojasnil predsednik društva. V načrtu je tudi določeno, katere naloge je treba izvajati neprenehoma in katere v tekočem letu. Izvajanje teh spremljata svet za invalide, ki je imenovan na ravni občine, in projektni svet zveze, ki podeljuje listino. »Če se načrt ne izvaja, se listina lahko zadrži, v skrajnem primeru tudi odvzame,« je podčrtal Gjerek.

Ne gre samo zanje

Izstopajoč problem, ki ga obsežno obravnava tudi akcijski načrt, so številne arhitekturne in komunikacijske ovire, ki omejujejo invalide pri uporabi javnih površin, na primer pločnikov v mestu, pri vstopanju v javne objekte, tudi v sinagogo ali mestno hišo, ali pri uporabi javnih storitev, kajti informacijski pulti niso opremljeni z indukcijsko zanko.
Ena od nalog, ki so bile predvidene v akcijskem načrtu za leto 2022, je bila ureditev Ulice heroja Mohorja z enosmernim prometom in dodatnimi parkirišči, kar bi koristilo društvom, ki imajo tu svoje prostore, kot tudi Dvojezični osnovni šoli II in obiskovalcem zdravstvenega doma, vendar so tamkajšnji prebivalci imeli glede takšne ureditve drugačno mnenje. Občini pa je uspelo zbrati soglasja in oddati vlogo za gradbeno dovoljenje za prizidavo dvigala k mestni hiši, ki bi se lahko začela spomladi. Prav tako se urejajo javna stranišča na prireditvenem prostoru Nogača na Hotizi, prilagoditve bodo potrebne tudi pri javnem stranišču blizu gledališke in koncertne dvorane, saj je to težko dostopno z vozičkom.

»Vsako leto si zadajmo manjše cilje in te potem tudi uresničimo, kot pa da si zastavimo nekaj zelo velikega in tega potem ne naredimo. Treba je iti korak za korakom, kajti občina po meri invalidov je projekt, ki nima konca. Ob tem pa je treba še poudariti, da ne gre samo za potrebe invalidov. Ukrepi so namenjeni tudi starejšim občanom in vsem, ki so morda danes še zdravi, a ne vedo, kaj jih čaka jutri,« je še poudaril Jožef Gjerek. Akcijski načrt se bo po potrebi prilagajal, kar bo naloga sveta invalidov, njegova pomembna vloga pa bo tudi spodbujanje deležnikov za izvedbo zadanega v tekočem letu.

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Manjšinski poslanec ni bil imenovan v svet Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti, zato se ne bo mogel potegovati za nov predsedniški mandat.

Ob nadaljevanju konstitutivne seje sveta Madžarske samoupravne narodne skupnosti Občine Lendava (MSNSOL) je prišlo do prelomne odločitve, ki bo vodila v spremembo vodstva krovne organizacije pomurskih Madžarov. V svet Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnost (PMSNS) se namreč izvoli 21 članov, in sicer iz petih občinskih madžarskih samoupravnih skupnostih (Šalovci, Hodoš, Moravske Toplice, Dobrovnik in Lendava), pri čemer pa največ, 10 članov, izvoli svet MSNSOL. Dvanajstčlanski svet MSNSOL, ki ga sestavljajo Robert Požonec, Judita Vida Törnar, Szerena Bence Jambor, Janez Magyar, Ferenc Horvath, Boglarka Vass, Tomi Horvat, Monika Šimon, Mihael Kasaš, Štefan Istvan Varga, Zsuzsanna Bači in Eva Tivadar pa je ravno pri izvolitvi članov v svet PMSNS moral svojo konstitutivno sejo prekiniti in jo naknadno nadaljevati, saj sta se dve članici odrekli članstva v svetu PMSNS. Manever ni vodil v samodejno imenovanje vseh preostalih članov v svet PMSNS, ampak so po pridobitvi pravnih mnenj vseeno izvedli glasovanje o preostalih desetih članih, pri čemer je vsak član moral dobiti večino glasov za izvolitev v svet krovne organizacije pomurskih Madžarov.

Horvath: Kot da bi nogometni trener v prvo postavo imenoval dva igralca manj, kot to dovoljujejo pravila

Večine ni uspelo pridobiti le Bačijevi in Horvathu, zato so namesto desetih v svet PMSNS imenovali osem članov. Na seji je bilo prisotnih 11 od dvanajstih članov, zato je bila večina določena pri šestih glasovih. Horvath, ki se je v preteklosti spopadal z očitki o nezdružljivosti poslanske funkcije in funkcije predsednika PMSNS, je prejel štiri glasove. Posledično aktualni predsednik PMSNS in poslanec madžarske narodne skupnosti ne more še četrti mandat postati prvi mož pomurskih Madžarov, saj se ta izvoli med člani sveta PMSNS. »Postavlja se veliko vprašanje, kaj je bila motivacija članov MSNSOL, da samovoljno v svet PMSNS imenujejo zgolj osem članov in ne deset, kot to določa statut. Kot da bi nogometni trener v prvo postavo imenoval dva igralca manj, kot to dovoljujejo pravila,« poudarja Horvath in se še dodatno sprašuje o osebnih interesih, ki so »očitno lahko pomembnejši od interesa volilcev in spoštovanja pravnih predpisov.«


Je imenovanje desetih članov obvezno?

Tomi Horvat, ki je bil imenovan za predsednika MSNSOL, pojasnjuje, da nikjer ni predpisano, da morajo v svet PMSNS imenovati deset članov, ampak, da je določeno le maksimalno število članov, zato se jih lahko imenuje tudi manj, kar naj bi pritrdili tudi v statutarno pravni komisiji MSNSOL. Tudi statut sicer predvideva, da katera od občinskih madžarskih samoupravnih narodnih skupnosti ne imenuje vseh svojih predstavnikov v svet PMSNS, pri čemer je navedeno, da kljub temu svet PMSNS deluje brez njih kot »legitimni zastopnik celotnega madžarskega življa v Prekmurju«. Boj za položaj predsednika precej vplivne krovne organizacije pomurskih Madžarov, ki je deležna zajetnega financiranja s strani državnega proračuna in tudi s strani madžarske države, pa se bo morda še podaljšal, saj Horvath ne izključuje iskanja pravice na sodišču.

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Občina Lendava je v preteklih letih podelila že okoli 90 subvencij za nakup in vgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav. Tudi letos imate možnost prejema subvencije.
Nekateri odročni deli občine Lendava nimajo možnosti priključitve kanalizacijskemu omrežju, ena izmed rešitev, ki jim v tem primeru preostane je vgradnja malih komunalnih čistilnih naprav.

Ob tem občina ponovno podeljuje subvencije, za katere lahko zaprostite do sredine decembra.

S subevncijo vam bo povrnjen del stroškov nastalih ob nakupu in vgradnji komunalnih čistilnih naprav.

Gradnja malih komunalnih čistilnih naprav kot rešitev
Na območjih, kjer je onemogočen priklop k kanalizacijski infrastukturi, občina rešuje stisko z gradnjo malih komunalnih čistilnih naprav.

To počne v skladu z nacionalnim Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne vode in Odlokom o odvajanju in čiščenju odpadnih komunalnih in padavinskih voda.

Opuščanje greznic
Že od leta 2007 velja Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav, ta obvezuje lastnike stanovanjskih hiš k priključitvi na kanalizacijsko omrežje, kjer je to seveda mogoče.

V kolikor jim je to onemogočeno, je potrebno postopno opuščanje greznic in gradnja lastnih čistilnih naprav.
Namesto čistilnih naprav se lahko odločijo tudi za nepretočne greznice, oziroma vodotesen zbiralnik za odpadne vode.

Na dolgi rok je taka rešitev izjemno draga, saj je pri tem pristopu potrebno redno praznjenje in čiščenje grezničnih gošč s strani izvajalca javne službe odvajanja in čiščenja. Lahko se pa izgradi velik zbiralnik, ki je prav tako cenovno neugoden.

Razpršenost poselitve ena izmed ovir
Zaradi razpršenosti poselitve, ekonomičnosti izgradnje javne kanalizacije in dostopnosti objektov naj bi bilo kar približno 250 objektov s prijavljenim stalnim prebivališčem in registrirano dejavnostjo v občini Lendava izključeno iz javnega kanalizacijskega omrežja.

Pri razpršenem delu je govora predvsem o gričevnatem delu občine in naselje »Grede«, ti naj nikoli ne bi bili priključeni na javno kanalizacijsko omrežje.

Vgradnja malih komunalnih čistilnih naprav
Glede na to, da so nekateri posamezniki pri pravilnem čiščenju in odvajanju odpadnih voda prepuščeni sami sebi, so na številnih območjih občine opazni izpusti odpadnih voda neposredno v naravo.

Občina bo tako s s subvencioniranjem spodbuli k čimprejšnji ureditvi ustreznega odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda.

vir:sobotainfo

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V Lendavi načrtujejo izgradnjo novih stanovanj za reševanje stanovanjske problematike domačinov in zaposlenih v večjih lendavskih podjetjih. 

Občina Lendava razmišlja o izgradnji stanovanj
Kot so navedli v objavi, so se med drugim dogovarjali tudi o reševanju stanovanjske stiske za zaposlene v podjetju Lek in načrtovanju nove stanovanjske gradnje.

Za kakšen projekt gre?
Ker je pomanjkanje stanovanj že nekaj časa velika težava po celotnem Pomurju, smo preverili, kakšno stanovanjsko gradnjo imajo v mislih in kdaj predvidoma bi lahko bil omenjen projekt realiziran.

Na občino Lendava smo zato posredovali naslednja novinarska vprašanja:

Kakšni so načrti glede omenjene stanovanjske gradnje v Lendavi?
Koliko stanovanj ste imeli v mislih in kje bi jih lahko izgradili?
Kako daleč so dogovori o stanovanjski gradnji?
V kolikor bo prišlo do realizacije projekta, komu bi bila namenjena stanovanja?

»Stanovanja bodo namenjena tako domačinom, kot tudi tistim, ki se vozijo na delo od daleč«
Kot nam pojasnijo na občini Lendava, so sicer prvotno razpravljali o tem, da bi omogočili stanovanja zaposlenim v podjetju Lek, ki se vozijo na delo od daleč ali iz tujine. Ker pa je pomanjkanje stanovanj tudi za domačine in zaposlene v ostalih podjetjih, si želijo, v kolikor bo projekt mogoče izvesti, da bodo stanovanja na voljo vsem.

Je pa projekt zgolj v fazi pogovorov, tako da podrobnosti o omenjenih stanovanjih še ni.

»Trenutno so načrti glede stanovanjske gradnje v Lendavi v fazi pogovorov. Odločitve in postopki so odvisni od razvoja dogodkov in reorganizacije v tovarni Lek,« so nam pojasnili na občini Lendava.

Kje pa torej načrtujejo izgradnjo in za koga bi bila namenjena stanovanja?

»Gradilo naj bi se na parceli, kjer so nekoč bile pisarne nekdanje Naftine uprave. Stanovanja bodo namenjena tako domačinom Lendavčanom ter tistim, ki se vozijo na delo od daleč (na primer Maribor) in tistim, ki bi prišli iz drugih držav (na primer iz Avstrije, Nemčije),« so še dodali na občini.

vir: pomurec.com