Že zdaj dobivajo veliko vlog za zaposlitev iz Hrvaške, po 1. juliju jih pričukujejo še več. Pri njih delajo še Madžari in Anglež, med keramičarji tudi ženske.

V času velikega pomanjkanja delovne sile, še posebej za delo v gradbeništvu, je obmejni položaj s Hrvaško in Madžarsko pomembna prednost za podjetje. To ugotavlja tudi Sabina Sobočan, direktorica družbe Varis Lendava, katere osnovna dejavnost je proizvodnja dokončanih kopalnic. Splošna gospodarska rast in pospešena stanovanjska gradnja v zadnjih dveh letih sta skokovito povečali obseg dela, zaradi česar so v podjetju Varis tudi pospešeno zaposlovali. Lani so na novo zaposlili 80 delavcev različnih profilov in letos še 30, ti pa prihajajo na delo v Lendavo tudi iz Hrvaške in Madžarske. V celotni skupini Varis je zdaj zaposlenih 253 delavcev, potrebe po delavcih pa so še vedno velike. "Takoj bi zaposlili pet keramičarjev, pet monterjev, tri do pet zidarjev, približno pet pleskarjev, dva elektroinštalaterja, dva varilca ter od pet do deset delavcev brez poklica za delo v betonarni," je povedala Sobočanova, ki je vodenje družbe prevzela januarja 2015 ter s svojim stilom vodenja ter poslovnimi odločitvami dobro izkoristila priložnosti, ki jih je prinesla splošna konjunktura za rast podjetja.

Ustanoviti želijo svojo, Varis akademijo
Konec junija se iztečejo omejitve glede zaposlovanja hrvaških delavcev v Sloveniji. Kaj bo prost pretok delovne sile s Hrvaško pomenil za vaše podjetje?

Vsekakor bo to imelo zelo pozitivne učinke, saj bodo s prostim pretokom delovne sile odpadli zdajšnji dolgotrajni postopki, ki smo jih morali opraviti, preden smo sploh lahko zaposlili hrvaškega delavca. Najprej smo morali na zavodu za zaposlovanje preveriti, ali ni morda med iskalci zaposlitve kdo s poklicem, ki ga iščemo, in na osnovi tega smo lahko zaprosili za izdajo delovnega dovoljenja. To je potem trajalo mesec ali dva, mi pa smo delavca potrebovali takoj.

Že zdaj prejemamo veliko število vlog iskalcev zaposlitve iz Hrvaške, zaradi znanih omejitev pri zaposlovanju pa so doslej delo iskali pri nas predvsem delavci za delo v proizvodnji. Prepričana sem, da bomo v prihodnje postali zanimivi tudi za višje izobražen kader, na primer za inženirje, projektante, komercialiste in druge.

Kako večnacionalnost delavcev vpliva na delovno vzdušje v proizvodnji?

Mislim, da pozitivno. Skupaj delajo Hrvati, Madžari in Slovenci, imamo pa tudi Angleža, in prav zanimivo se je sprehoditi po proizvodnji ter slišati to komunikacijo v različnih jezikih. Večjezičnost pa je lahko tudi priložnost za zaposlene za učenje še drugega jezika.

Pozitivne učinke prinaša tudi zastopanost obeh spolov, saj gre za dopolnjevanje moških in žensk, torej različnih energij v delovni sredini. Ženske so tudi sicer s svojo natančnostjo in marljivostjo lahko zelo dobre v pregovorno moških poklicih, torej kot keramičarke ali pleskarke ali za fugiranje keramičnih ploščic.

Našteti poklici sodijo tudi med najbolj deficitarne pri nas. Kako vam uspe najti te delavce?

"Res v podjetju ves čas iščemo keramičarje, pleskarje, varilce in zidarje, vendar na trgu dela teh delavcev zelo primanjkuje. Zato smo se odločili za aktivno delovanje pri pridobivanju tega kadra. Lani smo sklenili dogovor in podpisali pogodbo z zavodom za zaposlovanje ter Ljudsko univerzo za izvedbo izobraževanja po programu Osnove polaganja keramičnih oblog. Strokovne delavce na zavodu smo prosili, da najprej poiščejo med iskalci zaposlitve tiste, ki jih ta poklic sploh zanima, v program prekvalifikacije pa so se vključili šele po tem, ko so tudi po ogledu naše proizvodnje ostali pri svoji odločitvi. V program izobraževanja, ki se je izvajal v marcu in aprilu 2018 in katerega praktični del je potekal pri nas v podjetju, se je vključilo 14 žensk in en moški. V tem letu načrtujemo še enak program izobraževanja za pleskarje.

Stike smo navezali že tudi s srednjo gradbeno šolo iz Maribora, s katere so nas tudi obiskali in si pogledali proizvodnjo. Prijetno sem bila presenečena ob informaciji, da se je pri njih zelo povečal vpis v prvi letnik za poklica keramičar in zidar, zdaj pa razmišljamo, kako bi lahko pri nas organizirali izvajanje praktičnega učenja. Prakso smo že tudi omogočili dvema učencema, ki zdaj na lendavski srednji šoli končujeta izobraževanje za pečarja, in smo jima ponudili tudi možnost zaposlitve pri nas. V sklopu teh aktivnosti in z namenom, da ustanovimo svojo, Varis akademijo, smo že tudi začeli izvajanje mentorstva za mlade, ki se bodo po končani šoli zaposlili pri nas, prav tako pa bodo delavci pred upokojitvijo postali mentorji nekomu, ki bo prevzel njihovo delo. V okviru akademije bomo izvajali tako interna usposabljanja kot usposabljanja z zunanjimi partnerji, pozornost pa bo bomo namenili tudi karierni in osebnostni rasti vsakega posameznika.

Ob plači tudi druge nagrade in dodatki
Dober kader pa je mogoče zadržati ali ga pridobiti tudi z dobrimi plačami. Kakšna je povprečna plača v Varisu?

Maja je povprečna bruto plača znašala 1490 evrov, torej je bila nekoliko pod republiškim povprečjem in nad povprečjem plač v gradbeništvu. Plača pri nas je sestavljena iz fiksnega dela, ki je odvisen od obsega dela in zahtevnosti nalog na delovnem mestu, ter iz variabilnega dela, ki se lahko mesečno spreminja in jo določa nadrejeni. Vemo, da vsak hodi v službo zato, da si zasluži plačo, saj se od tega živi, ob tem pa je vendar pomembno tudi zagotavljanje varnosti. Torej da delavec ve, da so plačani vsi prispevki, da prejme regres za letni dopust - tudi letos ga bomo izplačali v maksimalni višini -, da bo prejel nagrado za poslovno uspešnost preteklega leta in ob koncu leta še božičnico, med letom in ob koncu leta pa dobijo izplačan tudi dodatek za prisotnost. Na osnovi lanskih dosežkov in priznanj pa smo zaposlenim letos izplačali še posebno nagrado. Ob plači so torej za zaposlene pomembni tudi urejeno delovno okolje in ugodnosti, ki jih omogoča delodajalec. Pripravljamo tudi neformalna druženja in razne pozornosti na primer ob rojstvu otroka, zaposlenim, ki imajo otroke, stare do 15 let, pa pred novoletnimi prazniki podarimo za vsakega tudi vrednostni bon v višini 40 evrov.

Več na: Vecer.com  / Foto Jože Pojbič

Stolp Vinarium Lendava je pred nekaj urami obiskala doslej najstarejša obiskovalka Radica Oblak, ki bo septembra dopolnila 105 let.

Vesela, da je obiskala lendavski konec in bila na vrhu stolpa, je Radica v spremstvu hčere in prijateljev brez zadržkov privolila tudi v fotografiranje.

 "Če me pripeljejo, pridem spet naslednje leto!" je dejala ob odhodu Radica, ki zadnjih 8 let živi pri hčeri na Bizeljskem in ima 5 vnukov, 11 pravnukov ter 2 prapravnuka.

VIR: POmurec.com / Foto : Vinarium

LindArt je dolgoletni projekt Galerije-Muzeja Lendava, v okviru katerega smo v več kot dveh desetletjih gostili okoli 130 mladih umetnikov iz različnih koncev sveta. Letošnji LindArt prinaša povsem prenovljeno vsebinsko zasnovo, ki bo mestu prinesla svojevrstno galerijo kipov na prostem. Namesto desetdnevnega skupnega likovnega ustvarjanja v parih, kakor je bila tradicija prejšnjih let, bodo letos v okviru LindArta mladi kiparji pod budnim očesom svojih mentorjev ustvarjali vsak po ves mesec. Ustvarjena kiparska dela pa bodo razstavljena v mestnem parku.

Prvi kipar je Balász Sárkány, ki ustvarja pod mentorstvom profesorja Colina Fosterja. Oba prihajata iz univerze v madžarskem mestu Pécs. V nadaljevanju ustvarjanja, ki bo potekalo do konca septembra, bodo Madžara zamenjali mladi kiparji iz likovnih akademij v Ljubljani, Budimpešti, Bratislavi in Zagrebu. Udeleženci LindArta bodo kiparili in ustvarjali v različnih materialih, poleg uvodnega kamna se nam obetajo tudi kipi iz poliestra, inoksa, železa in betona. Umetniki bodo delovali na grajskem dvorišču in v prostorih nekdanje meščanske šole pod lendavskim gradom.

Da bi ustvarjalno delo približali domačinom in obiskovalcem mesta, pripravljamo tudi mesečna srečanja z mladimi umetniki in profesorji.

Srečanje z Balázsom Sárkányom bo v četrtek, 5. julija 2018, ob 18. uri v prostorih nekdanje meščanske šole.

Vsi vljudno vabljeni, da se udeležite srečanja z umetnikom!

VIR: gml.si

Pred 110. leti je bilo ustanovljeno gasilsko društvo Dolga vas pri Lendavi, ki spada pod okrilje Gasilske zveze Lendava. Pred 110 leti so se vaščani Dolge vasi odločili in ustanovili gasilsko društvo z namenom, da bo obvarovali vas pred ognjenimi zublji in drugimi naravnimi nesrečami.

V tistih časih, ko je bilo gasilstvo še v povojih, so gasilci uporabljali vedro z vodo in gasilsko metlo za gašenje, danes pa uporabljajo sodobno gasilsko tehniko gašenja in reševanja. Še vedno pa se je v gasilstvu ohranilo, da ob požarih in naravnih nesrečah pomagajo sočloveku.

Svečanega praznovanja ob 110 letnici gasilskega društva so se, poleg gasilcev iz Gasilske zveze Lendava udeležili tudi gasilci sosednjih zvez.

Ob praznovanju društva so pripravili povorko, v kateri so sodelovali gasilci, praproščaki in gasilska vozila. V začetku slovesnosti je vse zbrane pozdravil predsednik PGD Dolga vas Robert Horvat, mlajši, ki je dejal, da so dolgovaški gasilci ponosni na svoje prednike, ki so pred 110 leti ustavili gasilsko društvo, ki je v tem obdobju delovanja skrbelo za požarno varnost, za posodobitev gasilske opreme, izobraževanja in usposabljanja, skratka postavilo pomembne mejnike, v isti sapi se je zahvalil ustanoviteljem društva, ki so pripomogli k delovanju društva.

Ob praznovanju društva so se dolgovaški gasilci zbrali na slavnostni seji, kjer so najzaslužnejšim gasilcem podelili zahvale. Društvo je ob tem visokem jubileju prejelo iz rok namestnika poveljnika Civilne zaščite za Pomurje Primoža Senčarja srebni znak Civilne zaščite.

VIR: Vesnik.si / Foto : Jože Žerdin

Na Bukovniškem jezeru potekal 2. Otroški kraparski tabor, ki ga je organizirala kraparska sekcija iz Ribiške družine Lendava. Tabora se je udeležilo kar 14 mladih ribičev.

Z izvedbo 24-urnega kraparskega tabora za mlade ribiče želijo člani kraparske sekcije Ribiške družine Lendava motivirati mlajše generacije nad športnim ribolovom ter hkrati vzpodbuditi moralne vrednote do narave, okolja, rib in ostalega vodnega življenja. Pred začetkom ribolova so člani kraparske sekcije pripravili program skozi katerega so mladi ribiči spoznali Bukovniško jezero, vrste rib v Bukovniškem jezeru in način športnega ribolova Catch & Release.

Po zajtrku so se mladi ribiči razvrstili v skupine, kjer so po sklopih spoznavali in se učili vseh tehnik krapolova. Predstavljena jim je bila celotna kraparska oprema; od šotorja, ležalnika, palic, stojala za palice, blazine oz. bazena,  carp sackov, podmetalk, vreč za vaganje, do najmanjšega drobnega pribora, ki se največ uporablja pri omenjenem načinu ribolova.

"Mladi ribiči so se naučili več različnih načinov vezanja trnkov glede na vrste vab, ki se uporabljajo; glede na strukturo dna v vodi, kjer se izvaja krapolov ali drugih dejavnikov, ki poglavitno vplivajo na izbiro najustreznejšega načina," je dejal predsednik kraparske sekcije Ribiške družine Lendava Denis Čolnik.

S pomočjo akvarijev so otroci spoznali delovanje in obnašanje različnih navez v vodi, hkrati so naveze morali izdelati tudi sami. Videli so lahko kako se topijo razni PVA sistemi, kako dejansko vaba izgleda v vodi, kako se razne vabe topijo, obenem pa so pridobili veliko ključnih nasvetov s prve roke članov kraparske sekcije.

Preko krme za ribe so mladi ribiči spoznali precej vrst hrane, obenem pa so pridobili veliko znanja o tem, v kakšnih pogojih je posamezna izbira najbolj zanimiva za določeno vrsto ribe. Tudi ribe so se nasitile, saj so se mladi ribiči med drugim naučili pravilnega hranjenja s fračo, kobro, spombom in med drugim tudi z daljinskim čolnom.

Ob osvojenem znanju iskanja najbolj primerne lokacije za ribolov s pomočjo markerja ali deeperja so mladi ribiči praktično spoznali celoto krapolova, ki se je pričel po kosilu. Pod budnimi očesi članov kraparske sekcije so mladi ribiči krapolov izvajali  sami, le tu in tam je bil potreben le še kakšen nasvet ali majhna pomoč.

"Ob vsaki ujeti ribi je bilo veselje otrok neizmerno. Občudovanja vredno je bilo opazovati lepo ravnanje z ribami mladih ribičev, ki so prejeto znanje v dopoldanskem času pridno koristili do nedeljskega jutra. Tudi spanje v šotorih, na ležalnikih, je bila otrokom zanimiva izkušnja," je še dejal Čolnik.

VIR: Vesnik.si / Foto Denis Čolnik

Sporno je financiranje Turistične zveze Lendava vabi. V Občini Lendava pozdravljajo odločitev murskosoboškega sodišča.
"Z uvedbo preiskave v zadevi financiranja turizma v občini Lendava sta seznanjena tako župan kot Občina Lendava. Uvedba preiskave se nam zdi v redu, saj želimo, da se zadeve čim prej in v celoti razčistijo. Uvedena preiskava namreč daje možnosti, da se še enkrat potrdi, kar so dokazali že dosedanji postopki, da so bile dosedanje odločitve, ki so jih sprejeli pristojni organi odločanja, korektne." Tako so se v Občini Lendava odzvali na uvedbo sodne preiskave proti županu Antonu Balažeku.

Zaradi financiranja občinskega društva Turistična zveza Lendava vabi (TZLV) proti županu Občine Lendava Balažeku namreč poteka sodna preiskava. V preiskavi bo murskosoboško okrožno sodišče ocenilo, ali je kriminalistom in tožilcem uspelo zbrati dovolj dokazov, da je Balažek zlorabil svoj položaj, ko je TZLV omogočil pridobitev denarnih sredstev. Če bodo sumi v preiskavi dozoreli v trdne dokaze, lahko tožilstvo proti županu vloži obtožnico zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic.

VIR: vecer.com / Foto: ANNR
Več v novem Vestniku.

Kralj Matjaž – mecen in vojak je naslov razstave, ki so jo odprli v avli lendavske gledališke in koncertne dvorane. Razstavo so pripravili v sklopu dogodkov ob spominskem letu kralja Matjaža, oziroma po madžarsko Matyasa Kiralyja.

Ob Hiši Madžarov, ki pripravlja dogodke ob spominskem letu kralja Matjaža, sta pri organizaciji razstave sodelovala še Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost in Knjižnica – Kulturni center Lendava. Na ogled bo do 20. julija.

V kulturnem programu je nastopila glasbena skupina, ki izvaja srednjeveško glasbo Hirës Pannonia Regizenei Együttes. Predsednik Sveta Pomurske madžarske samoupravne skupnosti in poslanec v državnem zboru Ferenc Horvath je spomnil, da je kralj Matjaž še ena od vezi med obema narodoma, saj je bil kralj tako Madžarov, kakor tudi Slovencev. Razstavo sta predstavila direktorica Hiše Madžarov, ki izvaja Spominsko leto kralja Matjaža, Krisztina Csibi in Gergely Buzas, direktor Muzeja Matyas Kiraly. Odprl jo je državni sekretar za narodno politiko madžarske vlade Arpad Janos Potapi.

Kralj Matjaž je med Slovenci - pa tudi na madžarskem, hrvaškem, češkem in še v nekaterih sosednjih državah - junak ljudskih pripovedk z zgodovinskim ozadjem. Legenda pravi, da spi na Koroškem pod goro Peco.

Kralj Matyas Hunyadi je živel v poznem srednjem veku. Bil je humanistično izobražen vladar in nadarjen vojskovodja, ki se je spopadal s Turki. Ti so v tistem obdobju vse bolj ogrožali Ogrsko, Avstrijo in Češko, s tem pa tudi naše kraje. Živel je med leti 1443 in 1490, kralj pa je postal pri svojih štirinajstih letih.

VIR: Vecer.com / Foto Jože Gabor

V Lendavi trenutno poteka že 22. Mednarodna likovna kolonija mladih umetnikov LindArt, ki bo trajala do 15. julija in na kateri letos sodeluje šest umetnikov iz Hrvaške, Madžarske, Srbije in Slovenije.

Novost letošnjega LindArta je tudi kolonija LindArt junior, ki temelji na grafičnih tehnikah. V njenem okviru ustvarja devet udeležencev iz 6. do 9. razreda DOŠ I. Lendava. Obe koloniji se odvijata na nekdanji DOŠ II. Lendava, kjer bo 14. julija, na dan zaključka kolonije LindArt junior, ob 20. uri tudi priložnostna razstava nastalih del. Razstavo bo odprla umetnostna zgodovinarka dr. Katarina Mohar.

Udeleženci 22. LindArta so Ivana Bajcer iz Hrvaške, Laura Hosszú z Madžarske, Alja Košar in Maša Mlinarič iz Slovenije, Mario Romoda s Hrvaške in Suzana Vulović iz Srbije, ki ustvarjajo pod umetniškim vodstom Dubravka Baumgartnerja iz GML. Na LindArt junior pa sodelujejo šestošolci DOŠ I. Lendava Luka Činč, Lana Čizmašija, Lea Goričanec, Črtomir Kelenc, Rory Milaković in Tija Sakač, Nejc Nagy iz sedmega razreda DOŠ I. Lendava ter Rika Milaković in Jan Nagy iz devetega razreda DOŠ I. Lendava. Njihova mentorica je Dora Bakek iz Hrvaške.

LindArt je poseben po ustvarjanju v parih, likovni umetniki namreč običajno ustvarjajo samostojno v svojih ateljejih in niso vajeni timskega dela, na koloniji LindArt pa vsak izžreba svojega umetniškega partnerja. Tako se preizkusijo v delu v tandemu, ki terja od njih obilo inovativnega razmišljanja in ustvarjalnosti. Nekateri pari so nad izkušnjo tako navdušeni in kompatibilni, da tudi kasneje sodelujejo in skupaj razstavljajo. Namen delavnice LindArt junior pa je tudi iskanje talentov – morda je med mladimi ustvarjalci kakšen bodoči akademik ali likovni pedagog.

Doslej se je kolonije udeležilo nekaj več kot 120 mladih ustvarjalcev iz različnih koncev sveta: Slovenije, Madžarske, Hrvaške, Slovaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Italije, Romunije, Avstrije, Francije, Izraela, Poljske, Čila, Španije, Nemčije, Irske, Kanade, Brazilije, Latvije, ZDA, Japonske, Singapurja, Moldavije, Tajske, Argentine, Velike Britanije itd.

VIR: Telex.si

V petek in soboto, 22. in 23. junija, je Lendava pričela utripati v poletnem ritmu. S postavitvijo Urbanega travnika iz dežnikov, družinskim izdelovanjem lampijonov želja, osupljivo cirkuško akrobatsko predstavo ter uvodnim koncertom skupine Wild Strings Trio se je pričel Festival Poleti v Lendavo, ki bo kar tri mesece bogatil dneve in večere domačinov in obiskovalcev našega najbolj vzhodnega mesta.

Živahno dogajanje in dober obisk sta odlična popotnica festivalu, v okviru katerega se bo do sredine septembra odvilo okoli 170 brezplačnih prireditev.

V petkovem popoldnevu je na platoju pred Gledališko in koncertno dvorano Lendava zrasel travnik belih dežnikov, ki so jih potiskali otroci lendavskih osnovnih šol in vzgojnih zavodov, z njihovo postavitvijo po tleh in s skulpturami nekaj metrov nad tlemi pa se je ploščad pred dvorano spremenila v pisan Urbani travnik. Ta bo na veselje obiskovalcev cvetel vse poletje, domiselna in prisrčna postavitev, ideja je zrasla iz lendavske dežnikarske tradicije, pa je že v prvem dnevu pritegnila številne obiskovalce uvodnega večera. Ta se je nadaljeval pod streho s sijajno predstavo novega cirkusa Lurrak baskovske cirkuško-akrobatske skupine Aire Aire, ki je povsem navdušila dodobra zapolnjeno Gledališko in koncertno dvorano. Z osupljivimi akrobacijami, pospremljenimi z na izvirni način izvajano baskovsko glasbo, so vhunski izvajalci skozi vso predstavo dvigovali temperaturo v dvorani. Težko bi si zamislili bolj udaren in obetajoč večer, ki nakazuje, da bo tudi v naslednjih mesecih vredno obiskati Lendavo.

V soboto so bile družine z otroki in vsi v duši ustvarjalni povabljeni na krasitev lampijonov želja. Kot nam je povedala Mojca Redjko, programska sodelavka festivala Poleti v Lendavo, je bil odziv obiskovalcev nad pričakovanji – dobre želje je pisalo in risalo čez 120 udeležencev. Pod otroškimi in odraslimi rokami so nastajale izvirne risbe in zapisi dobrih želja: za lepe počitnice, srečo v družini, veselje, tudi rojstnodnevno voščilo za babico. »Ob današnjem sončevem obratu smo želeli prižgati in spustiti v nebo lampijone želja. Tako bi na kresni večer namesto kresa zagoreli številni majhni ognji, ki bi poleteli v neznano, vendar nam žal ni uspelo dobiti ustreznega dovoljenja. Tako so lampijoni želja romali na domove tistih, ki so jih ustvarili, mi pa smo namesto tega v večerno nebo simbolično spustili bele balone.«

Sobotni večer je zaključil koncert skupine Wild Strings Trio na letnem odru GKD. Violinistka, čelist in kitarist, ki gradijo na klasični in jazz glasbi, izpopolnjeni z navdihujočimi izzivi folk umetnosti, so znova navdušili s svojim prepoznavnim nastopom.

Sobotno dogajanje je dopolnil tudi prvi nastop folkornih skupin FD Pomurje Lendava in Murakeresztur iz sosednje Madžarske, ki so se ob glasbi zavrteli na prizorišču pred stolpom Vinarium.

Ob zaključku nadvse uspešnih uvodnih dni festivala lahko zapišemo, da je Lendava odlično pripravljena na poletje, ki obeta, da bo v mestu in okolici v naslednjih mesecih karseda živahno in zabavno.

VIR: radiotomi.si / Foto Tomaž Galič

Za ŠIC Ljutomer bo avgusta zunanje rokometno igrišče, v Babincih novembra nova komunalna infrastruktura. Obe pogodbi je županja Olga Karba podipsala z najugodnejšim ponudnikom; v obeh primerih je bilo to podjetje Legartis iz Lendave.

Projektno dokumentacijo za gradnjo komunalne infrastrukure so na občini Ljutomer pridobili že lani, letos aprila pa objavili javno naročilo za izbiro izvajalca gradbenih del. Kot najugodnješi ponudnik je bila izbrana družba Legartis iz Trimlinov pri Lendavi, ki je dala ponudno skupaj s svojim partnerjem, GMW iz Turjanec v Radencih. Pogodbena vrednost del je 1.520 tisoč evrov; gre z vrednost brez davka na dodano vrednost. Za izvedbo projekta je občina predvidela najem kredita v višini 500 tisoč evrov. Do konca novembra letos naj bi tako v Babincih izgradili fekalno in meteorno kanalizacijo, rekonstruirali vodovod, izgradili javno razsvetljavo in asfaltirali občinske ceste v naselju Babinci.

Drugo pogodbo je občina podpisala za gradnjo zunanjega igrišča pri ŠICu. Letos januarja se je Ljutomer prijavil na javni razpis Fundacije za šport, za sofinanciranje gradnje športnih objektov. Vloga je bila rešena pozitivno in občina je dobila13 tisoč 125 evrov sofinancerskih sredstev. Junija so izbirali ponudbe in kot najugodnejšega izvajalca za ta projekt izbrali Legartis. Pogodbena vrednost del je 48 tisoč evro, skupaj z DDV, rok dokončanja del pa 31. julij letos.

Avgusta bo tako Ljutomer dobil novo asfaltirano zunanje igrišče za rokomet, na katerem bo mogoče igrati tudi mali nogomet. Igrišče bo za stavbo ŠICa, ob njem pa bodo tudi klopi in koš za smeti.

VIR: vecer.com / Foto Vida Toš

Sklop kulturno-zabavnih prireditev, s katerimi želi občina Lendava kot kandidatka za EPK 2025 čez poletje razgibati dogajanje ter privabiti še več obiskovalcev iz Slovenije in tujine.

S poletno kulturno ponudbo bodo v Lendavi prešli od besed k dejanjem in naredili več tudi na področju kulturnega turizma, ki bo dopolnitev že uveljavljenemu turizmu - termalnemu, kulinaričnemu in drugim klasičnih oblikam turizma.

"Turizem gradimo na treh stebrih, prvi je aktivni, kamor vključujemo terme, pohodništvo in kolesarstvo, drugi je kulinarični, v okviru katerega deluje kulinarično-vinsko-turistična cesta, in tretji je kulturni turizem, za razvoj katerega je v tako majhnem mestu, kot je naše, potrebnega precej poguma in potrpljenja. S Poleti v Lendavo nagovarjamo zlasti dve ciljni skupini obiskovalcev, prvi so lokalni prebivalci, drugi pa turisti, ki že sicer prihajajo k nam. Verjamemo pa, da jih bomo pritegnili tudi s kulturnim dogajanjem," je povedal župan lendavske občine Anton Balažek.

V prid razvoju kulturnega turizma izpostavlja zlasti dejstvo, da Lendava kot turistična destinacija ni anonimna. Samo stolp Vinarium letno obišče 100.000 obiskovalcev, Lendavski grad s ciklom razstav Velikani likovne umetnosti pa bo po ocenah tudi letos privabil vsaj 30.000 obiskovalcev. V širšem smislu je to koncept, ki ga bodo, kot poudarjajo, potrpežljivo gradili vse do leta 2025 v povezavi z evropsko prestolnico kulture (EPK). Ob Lendavi naj bi sicer bili še štirje vodilni nosilci projekta EPK 2025, ki jih bodo povabili k sodelovanju. To so Murska Sobota, Čakovec, Zalaegerszeg in Bad Radkersburg. Povabili pa bodo še 20 mest, da kot pridruženi člani sodelujejo pri projektu. Predstavili so tudi simbol kandidature Lendave za EPK, ki ga bodo uporabljali kot logotip. To je metulj, ki je bil eden najbolj priljubljenih likovnih motivov lendavskega grafika in slikarja Štefana Galiča.

Urbani travnik z dežniki
Od 22. junija, ko bo bogat otvoritveni konec tedna, pa do sredine septembra bo več kot 170 prireditev in drugih dogodkov, ob glasbenih še filmske in gledališke predstave, folklora, literarne prireditve, prireditve s področja likovne umetnosti in druge, je povedala koordinatorka izvajanja poletnega programa Martina Magdič. Posebno pozornost bodo namenili ljubiteljski kulturi in družinam. Za najmlajše obiskovalce pripravljajo veliko zabavnih in ustvarjalnih delavnic ter drugih dogodkov.

Posebno pozornost bodo namenili ljubiteljski kulturi in družinam
Na enajstih prizoriščih bo okrog 1300 nastopajočih iz enajstih držav. Programska sodelavka Mojca Redjko je dodala, da bodo začeli 22. junija s prostorsko postavitvijo z naslovom Urbani travnik, v kateri bodo z umetniško skupino sodelovale osnovne šole. Postavitev bo čez poletje, na urbanem travniku pa bo 200 dežnikov, simbol dežnikarske industrije v Lendavi v prejšnjem stoletju.

​Od glasbenega do likovnega ustvarjanja
​Na Festivalu Vinarium bo letos med 18. avgustom in 9. septembrom na štirih prizoriščih več kot 70 prireditev, je povedal koordinator projekta EPK Lendava Dejan Süč. Te bodo na letnem odru gledališke in koncertne dvorane, pri stolpu Vinarium Lendava, na grajskem dvorišču in pri Ribiškem domu. Program bo vključeval različne zvrsti glasbe, od narodno-zabavne do rocka. Likovno ustvarjanje se bo začelo 26. junija z Lind-artom junior za šolarje in dijake, je povedal direktor Galerije-Muzeja Lendava Dubravko Baumgartner. Sledil bo 23. Lind-art, na katerem bodo sodelovali mladi študentje likovne umetnosti in akademsko izobraženi likovniki iz različnih držav, konec poletja pa bo sledila še 46. Mednarodna likovna kolonija odlivanja v bron. Na gradu bodo v sredini julija odprli kavarno. Natančen razpored in podrobnosti o dogajanju so opisane tudi v katalogu v slovenskem in madžarskem jeziku, ki ga bodo vsa gospodinjstva v Lendavi prejela v začetku prihodnjega tedna. Prejele ga bodo tudi informacijske točke in turistične agencije v širši regiji.

VIR: Vesnik.si / Foto : Joze Gabor

Slovo od otrok, ki bodo septembra začeli obiskovati prvi razred osnovne šole
Vrtec Lendava je v lendavski gledališki in koncertni dvorani pripravil zaključno prireditev, ki so jo naslovili Cicidan. Na prireditvi se tradicionalno poslovijo od otrok, ki bodo naslednje šolsko leto začeli obiskovati prvi razred osnovne šole. Letos se od Vrtca Lendava poslavlja 74 otrok, njihovo mesto pa bo zasedlo okrog 90 malčkov.

V kulturnem programu so nastopili s petjem, plesom in gledališkimi igricami otroci iz dveh dvojezičnih enot vrtca v Lendavi, iz dvojezičnih enot vrtca Dolga vas, Gaberje, Genterovci ter iz enote vrtca Hotize. S plesno točko pa so se predstavile tudi strokovne delavke.
Ravnateljica Vrtca Lendava Tina Hozjan je povedala, da letos vrtec praznuje 70. obletnico delovanja, zato so in bodo čez leto pripravili še več prireditev, s katerimi bodo obletnico obeležili.

VIR: Vecer.com / Foto : Joze Gabor