Do predčasnih parlamentarnih volitev je še slab mesec, stranke in njihovi kandidati pa so zakorakali v volilno kampanjo.

Volilni okraj Lendava
Število volivcev: 18.997

Občina Lendava; območje krajevnih skupnosti:
Čentiba, Črenšovci, Dolga vas, Dobrovnik, Gaberje, Genterovci, Gorice pri Lendavi, Hotiza, Kobilje, Lakoš, Lendava, Mostje-Banuta, Orešje-Dolina pri Lendavi, Petišovci, Polana, Turnišče pri Lendavi, Bistrica, Odranci.

Kandidati v lendavskem okraju.
Stranka slovenskega naroda:   Alojzija Zemljič
Piratska stranka:     Marjana Žužek Škalič
Solidarnost:      Marko Vuk
Levica:    Milan Utroša
Socialni demokrati:   Ivan Koncut
Zedinjena Slovenija:   Marija Völgyi
Andrej Čuš in Zeleni Slovenije: Rado Antolič;
Slovenska demokratska stranka:  Janez Magyar
Stranka Alenke Bratušek:  Ljubiša Konstadinović
Za zdravo družbo:   Edita Nemec
DeSUS:     Robert Berki
Socialistična partija Slovenije: Marijana Maselj
Združena levica in SLOGA:  Mirko Hrenk
Gibanje Skupaj naprej:   Marjana Blažke
Dobra država:    Robert Gostinčar
Slovenska ljudska stranka:  Rok Zver
ReSET:     Dušan Trajbarič
Nova Slovenija:   Jožef Horvat
Stranka modernega centra:  Darko Horvat
Lista Bojana Požarja:   Biljana Kramberger
Slovenska nacionalna stranka:  Sandra Neme
Lista Marjana Šarca:   Mihaela Baumgartner
Kangler & Primc:   Željka Vojta Babič
Gospodarsko aktivna stranka:  Maja Kobe

Geoenergo prosi za dovoljenje za hidravlično lomljenje v Petišovcih

Agencija za okolje je objavila vlogo družbe Geoenergo za predhodni postopek stimulacije aktivnih plinskih vrtin na Petišovskem plinskem polju s hidravličnim lomljenjem.

Geoenergo pojasnjuje, da so pohiteli zaradi dolgotrajnih postopkov, civilna iniciativa pa napoveduje upor, a le, če jo bo podprl lendavski občinski svet.

Potem ko je Arso pretekli teden objavil vlogo Geoenerga, da bi vnovič izvedli restimulacijo plinskih vrtin, je lendavski občinski svetnik in predstavnik civilne iniciative Mihale Kasaš napovedal upor civilne iniciative in okoljevarstvenikov, vendar samo, če bodo imeli podporo v občinskem svetu.

"Če ne bom imel podpore večine v občinskem svetu, se sam nikakor in pod nobenim drugim pogojem ne bom angažiral za poskus preprečitve. Če tudi vi menite, da bi bilo bolje, da se tako ravnanje ne nadaljuje, mi, prosim, to sporočite s povratnim sporočilom," je Kasaš sporočil vsem svetnikom.

Kot je tokrat povedal Kasaš, ga je podprl le Ivan Koncut, od drugih svetnikov pa ni dobil odgovorov.

Geoenergo: Vrtini obratujeta
Iz Geoenerga so ob tem sporočili, da na Petišovskem polju ne izvajajo nikakršnih postopkov, povezanih s hidravlično stimulacijo, in da sta bili vrtini Pg-10 in Pg-11A hidravlično stimulirani že leta 2011.

"Glede na to, da sta od njune gradnje do začetka proizvodnje vrtini mirovali šest let, smo vedeli, da obstaja verjetnost, da bo v prihodnosti potrebna vnovična hidravlična stimulacija, kar smo javnosti tudi sporočili," pravijo na Geoenergu in dodajajo, da vrtini obratujeta in da je naravna zakonitost, da količina plina v njiju pada.

"Zaradi izkušenj z dolgimi postopki za pridobivanje okoljevarstvenih dovoljenj smo iz previdnosti na Arso že lani oddali obrazec za začetek predhodnega postopka, čeprav takrat še nismo zagotovo vedeli, ali bo hidravlična stimulacija potrebna. O vseh aktivnostih bomo tudi v prihodnje javnost redno obveščali," za STA še pojasnjuje Geoenergo.

Na vprašanje, zakaj so še novembra lani predstavniki Geoenerga na novinarski konferenci trdili, da ni znano, kdaj bo potrebna nova aktivacija delujočih plinskih vrtin s hidravličnim lomljenjem, čeprav so vlogo zanj oddali že pol leta pred tem, v družbi neposredno ne odgovarjajo.

VIR: RTCSLO.si

Darko Baumgartner nov direktor zavoda Galerija - Muzej Lendava (GML). Enako dober program je pripravil tudi Evgen Lazar, vendar ni dobil mandata, ker ima manj delovnih izkušenj.

Lendavski občinski svet je na današnji izredni seji imenoval Dubravka Baumgartnerja za direktorja zavoda Galerija - Muzej Lendava (GML) za mandat petih let. To funkcijo bo nastopil s 14. majem, saj se Beati Lazar, dosedanji direktorici in nazadnje vršilki dolžnosti, 13. maja izteče mandat.  Za direktorsko mesto se je potegoval tudi Evgen Lazar, ki je prav tako izpolnjeval razpisne pogoje in ki se je tudi uspešno predstavil na seji sveta zavoda GML, vendar je ta prednost vendar dal Baumgartnerju zaradi boljšega poznavanja delovanja zavoda. Pozitivno mnenje obema kandidatoma je podal tudi Svet madžarske samoupravne narodne skupnosti občine Lendava.

Občinska komisija za mandatna vprašanja, volitve in  imenovanja, ki je vodila postopek imenovanja direktorja, je potem izvedla točkovanje kandidatov po kriterijih, ki jih je sprejela na seji v začetku aprila.  Lazar je zbral točko manj od Baumgartnerja zaradi manj delovnih izkušenj.

Svetniki so v nadaljevanju seje gladko podprli tudi predloga komisije za pozitivno mnenje k imenovanju ravnateljice dvojezične osnovne šole DOŠ I Tatjane  Sabo ter direktorice javnega zavoda Ljudska univerza Lendava Rahele Hojnik Kelenc.

VIR: VESNIK.si / Majda Horvat

Pri agenciji za okolje je podjetje Geoenergo sprožilo postopek za pridobitev dovoljenja za ponovno hidravlično lomljenje v Petišovcih.

Podjetje Geoenergo v solasti Petrola in Nafte Lendava je pri agenciji za okolje (Arso) sprožilo postopek za pridobitev dovoljenja za ponovno hidravlično lomljenje oz. fracking v Petišovcih. Prvotna vloga iz lanskega maja je nosila ime restimulacija vrtin Pg-10 in Pg-11a s hidravličnim lomljenjem, a so letos marca ime posega preimenovali v vzdrževanje proizvodnosti pri pridobivanju mineralnih snovi. Gre za predhoden postopek, v katerem se ugotavlja, ali je za poseg treba "izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje". Pri Arsu pojasnjujejo, da trenutno čakajo na mnenja "ministrstev in organizacij" - zaprosila so poslali na direkcijo za vode, na zavoda za varstvo narave in za gozdove, na direktorata za kmetijstvo in gozdarstvo, na urad za kemikalije in direktorat za energijo. "Po pridobitvi mnenj sledi poziv k izjasnitvi, tako da pred junijem odločitve zagotovo ne bo," nam je pojasnil Andrej Vuga.

Vlogo je za vlagatelja pripravilo podjetje Ekosfera, Geoenergo pa zastopata Miha Valentinčič, ki vodi Petrolov oddelek za razvoj energetike in okolja, ter Borut Bizjak, direktor Nafte Lendave, ki je vodstveno mesto prevzel januarja 2016, kamor ga je imenoval SDH, njegova glavna referenca pa je bilo vodenje družbe HPC, ki je bila že septembra 2016 izbrisana iz registra Ajpesa s pripojitvijo matični Avtotehni. Črpanje iz petišovskega polja poteka ob sodelovanju s podjetjem Ascent Slovenia, ki ima sedež na Malti, četudi ima v imenu zapisano, da je podružnica podjetja v davčni oazi na Britanskih deviških otokih in je v lasti podjetja Ascent Resources iz Britanije. Njihov edini projekt so Petišovci, v katerem imajo 75-odstotni delež s pripadajočimi koristmi. Konec leta 2016 so sicer zatrdili, da bo njihovih 90 odstotkov prihodkov, dokler ne bodo povrnili svojega 42 milijonov evrov težkega vložka. Sredi letošnjega aprila so iz Ascenta sporočili, da iščejo novega strateškega partnerja in denar za razvoj petišovskega projekta.

Trikrat povečana količina plina
V vlogi trdijo, da jim te ne bi bilo treba vložiti, a so se za to odločili, saj je "težnja evropskih usmeritev in civilne družbe, da se v predhodnem postopku preveri hidravlično lomljenje". Fracking želijo ponovno izvesti na obeh že hidravlično lomljenih vrtinah, Pg-10 in Pg-11a. Tam so nazadnje izvedli fracking leta 2011, postopki za ponovno aktivacijo vrtin pa so se na terenu začeli oktobra 2016, pojasnjujejo. S ponovnim frackingom želijo zagotoviti, da se "proizvodna zmogljivost ohrani". A bi se tudi povečala. Geoenergo ocenjuje, da bi se dnevna proizvodnja plina lahko dvignila s sedanjih 30 odstotkov na 95 odstotkov zmogljivosti vrtin, to je na 245.000 standardnih kubičnih metrov (Sm3).

Prepovedi in moratoriji
Fracking je danes v Evropi prepovedan v Franciji, Nemčiji, na Nizozemskem in na Škotskem, v Walesu velja nanj moratorij od leta 2015. Prepovedan je tudi v ameriških zveznih državah Maryland, Vermont in New York.

Postopek hidravličnega lomljenja bi imel tri do pet faz in bi obsegal skoraj trikrat več včrpane vode z dodatki pod visokim pritiskom kot leta 2011 (vloga omenja 1800 kubičnih metrov vode). Razstreljevalo in lomilo naj bi se na globini 2700 do 3500 metrov, za pripravo vrtin pa bi se uporabilo tudi manjše količine eksploziva. Te naj ne bi bile "zaznavne na površini", a Geoenergo ne izključuje mikroseizmičnih pojavov, čeprav obljublja, da je njihov vpliv minimalen - ali ga ne bo. V vlogi priznavajo, da bodo hrupne obremenitve okolja blizu mejnih, a dodajajo, da le za kratek čas.

Kemikalije tudi za čiščenje odtokov
Po včrpanju vode bi vrtini za en dan zaprli, nato pa bi vodo izčrpali nazaj na površje - pod zemljo, so zapisali v Geoenergu, bi je ostalo 30 do 40 odstotkov. Za odpadno vodo nameravajo ob vrtinah postaviti mobilno cisterno. Raztopina, ki jo bodo včrpavali za povzročitev lomljenja mineralnih surovin, trdijo, da ne bo "razvrščena kot nevarna", a ima "večina uporabljenih snovi določene nevarne lastnosti".

Več na : VECER.com / Foto: MAJDA HORVAT

Na poročanje o zaprtju MKI Mansarda v Lendavi se je z izjavo za javnost odzvalo vodstvo Kluba študentov Lendava in predsednik Huso Jusić.

"V zadnjih dnevih opažamo veliko polemik glede zaprtja zavoda MKI Mansarda. Obenem tisti, ki ne razpolagajo z zadostnim številom informacij, vidijo ali želijo videti Klub študentov Lendava (KŠL) kot glavnega krivca.

KŠL nikakor ni, bodisi posredno ali neposredno, odgovoren za zaprtje zavoda, saj je zavod samostojen organ ter je tako tudi deloval. KŠL je zavodu vedno nudil vso možno podporo, zato zavračamo govorice, ki nas žalijo in žalostijo, da vodstvo KŠL ni imelo interesa zavoda ohraniti.

Namen in poslanstvo KŠL ni ohranjanje »gostinskega obrata« in zavoda pri življenju, temveč ustvarjanje različnih aktivnosti in ugodnosti za vse študente in dijake. S svojimi aktivnostmi bomo nadaljevali ter jih nenehno nadgrajevali, ne glede na to, kje se bodo izvajale. Še enkrat želimo poudariti, da v vodstvu KŠL ostro nasprotujemo objavam, ki širijo lažne in nepreverjene informacije in dajejo napačen vtis ter tako delajo krivico nam in vsem našim članom."

VIR: Vecer.com / Majda Horvat / Foto Jože Gabor

V krvi je imel 0,62 promila alkohola.
Lendavski policisti so v aprilu opravili kontrolo šolskega avtobusa, ki je bil namenjen opraviti prevoz otrok iz osnovne šole na izlet. Pri tem je bil voznik avtobusa preizkušen z elektronskim alkotestom, ki je pokazal prisotnost alkohola v organizmu. Po opravljenem strokovnem pregledu v zdravstveni ustanovi je bilo ugotovljeno, da je imel voznik avtobusa v krvi 0,62 promila alkohola.

Vozniku je bilo odvzeto vozniško dovoljenje in prejel je globo 600 evrov ter 8 kazenskih točk, so sporočili iz PU Murska Sobota. Kot so še dodali, policisti PP Lendava sodelujejo z osnovnimi šolami na svojem območju in pred prevozi šolskih otrok na izlete vsakokrat opravijo kontrolo avtobusov.

VIR: Slovenske Novice

Na razpis naj bi prispele tri prijave. Komisija za imenovanje ne bo poslušala predstavitve kandidatov, ampak pregledala samo predložene programe poslovanja in programskega razvoja zavoda.  

Zaradi zapletov z razpisom in postopkom imenovanja direktorja javnega zavoda Galerija-Muzej Lendava, ki ga vodi občinska komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, bo ta po ponovljenem razpisu in spremenjenih pogojih glede znanja tujega jezika ter delavnih izkušenj na vodstvenem mestu, na jutrišnji izredni seji obravnavala poslovne in programske načrte kandidatov, ki so se prijavili na razpis za direktorsko mesto. Komisija bo  pripravila predlog za enega ali več kandidatov za narodnostno skupnost in svet javnega zavoda, ki podata še svoje mnenje. Imenovanje potem opravi občinski svet.

Po neuradnih informacijah naj bi se na ponovljen razpis, ki je bil objavljen 29. marca in odprt do 16. aprila, prijavili trije kandidati. Imena niso znana, je pa svojo ponovno prijavo potrdil Zoltan Kepe.

Spomnimo, da so se na  razpis decembra lani prijavili štirje kandidati, za katere je komisija ugotovila, da nobeden ni ustrezen. Zato je občinski svet imenoval vršilko dolžnosti, dosedanjo direktorico Beato Lazar, ki se decembra ni prijavila na razpis.  Zaradi takšne odločitve je Kepe, ki  ugotavlja, da je glede na decembrski razpis izpolnjeval razpisne pogoje, vložil tožbo.

VIR: Vesnik.si / Majda Horvat  Foto: Nataša Juhnov

V lendavski gledališki in koncertni dvorani se ta konec tedna na štirih koncertih predstavlja 23 godalnih orkestrov slovenskih glasbenih šol. Skupaj bo na trinajsti reviji nastopilo 700 mladih glasbenikov. Organizatorja sta Zveza slovenskih glasbenih šol in Glasbena šola Lendava.

Med drugim sta nastopila godalna orkestra Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer in Glasbene šole Murska Sobota.

Ljutomerčani so pod vodstvom dirigenta Samirja Azzeha nastopili s skladbami Cohena: Hallelujah, Beethovena: Sonatina, Chopina: Romantic etude in Larinova: Kalinka.

Murskosobočani pa so pod vodstvom dirigentke Polone Žohar izvedli skladbe Purcella: Rondeau from Fairy queen, Badelta: Glasba iz filma Pirati s Karibov in Hopkinsa: Selections from Mamma mia!

več na VIR: vesnik.si / foto : Jože Gabor

Kmetijsko gospodarstvo Lendava tožilo Občino Lendava.
Pravda, ki se med lendavsko občino in Kmetijskim gospodarstvom (KG) Lendava vleče že dlje, bo, kot kaže, kmalu le končana. Član upravnega odbora KG Lendava in njegov večinski lastnik Jožef Magyar je od občine Lendava zahteval kar 531 tisočakov odškodnine zaradi razvrednotenja slabih šest hektarjev zemljišč ob enosmerni cesti, ki pelje mimo športnega parka proti Tomšičevi ulici v Lendavi. Kot je povedal, je želel doseči, da občina prometni režim vrne v prvotno stanje. »Naša zemljišča, vseh skupaj jih je za okoli pet hektarjev in pol, so s tem razvrednotena. Ko se je gradila lendavska obvoznica, sem v ta namen državi prodal sosednja zemljišča, ker sem čutil odgovornost do lokalne skupnosti in nisem želel ovirati razvoja občine, ta pa mi je zdaj tako vrnila,« je takrat povedal Magyar. Pravda traja že nekaj let, zdaj pa je višje sodišče le obravnavalo pritožbo KG Lendava na odločitev prvostopenjskega sodišča in jo zavrnilo.

Občina je namreč s pomočjo evropskih sredstev leta 2013 opravila temeljito obnovo ceste ob potoku Ledava, s čimer se je povečala prometna varnost za vse udeležence v prometu, zlasti za pešce. Obnovljena cesta je postala tudi priljubljeno sprehajališče za domačine in turiste. KG Lendava je občini očitalo kršenje upravnih postopkov, ki se nanašajo na gradnjo objektov, kar je upravno sodišče zavrnilo.

Sledila je tožba zaradi domnevne povzročitve škode zaradi spremembe prometnega režima. Prvostopenjsko sodišče je najprej pritrdilo tožbi, a je sledila pritožba občine na višje sodišče, ki je zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v ponovno obravnavo. V ponovni obravnavi je prvostopenjsko sodišče odločilo v prid občine, čemur je sledila pritožba KG na višje sodišče, ki pritožbi ni ugodilo in je v celoti pritrdilo odločitvi v prid občine. Tako pravda, ki traja že tri leta, očitno dobiva epilog, občina pa bo zahtevala povrnitev vseh nastalih stroškov.

VIR: Slovenske novice
Foto: Oste Bakal

Lendavski občinski svetniki neenotno o gradnji nogometne akademije, izraženi pomisleki o razsežnostih projekta, lokaciji in stroških vzdrževanja.
Za gradnjo športnih objektov za potrebe delovanja nogometne akademije je lendavska občina podelila v tem letu še drugo stavbno pravico Nogometnemu društvu Lendava 1903, in sicer za dve desetletji. Prva pogodba je bila sklenjena februarja in se nanaša na parcelo v izmeri 6200 kvadratnih metrov na lokaciji ob stavbi Dvojezične srednje šole, kjer že urejajo dve nogometni igrišči z umetno travo, ki bosta namenjeni treningom. Drugo pogodba pa se nanaša na kmetijsko zemljišče v velikosti približno pet hektarjev na območju med Termami Lendava in vasjo Trimlini. Poleg njega je skoraj štiri hektarje velika parcela v lasti Save Turizma, ki naj bi bila prav tako zajeta v načrtih gradnje infrastrukture za potrebe nogometne akademije.

Podelitev stavbne pravice so v gradivu, ki ga je občinski svet obravnaval skupaj s predlogom pogodbe, utemeljili z javnim interesom na področju športa in izobraževanja mladih ter dvigom športne kulture kakor tudi z interesom na področju razvoja gospodarstva in turizma v občini.

Trije lendavski občinski svetniki, Ivan Koncut, Stanko Gjerkeš in Đanino Kutnjak, so glasovali proti podelitvi stavbne pravice za gradnjo športne infrastrukture in upravnega objekta, kjer naj bi bili tudi prostori dijaškega doma, Mihael Kasaš se je vzdržal glasovanja, 13 svetnikov pa je soglašalo. Koncut je dejal, da občina nogometu, ki ne navdušuje zadostnega števila mladih in mora zato v akademijo vključevati tudi mlade nogometaše iz Madžarske, namenja najboljšo parcelo, za katero bi se morda našli vlagatelji, ki bi razvijali turizem. Opozoril je tudi, da bo občina s tem imela 17 nogometnih igrišč, kolikor da jih nima niti München. Gjerkeš je dejal, da bo mesto Lendava s tem imelo sedem igrišč, zato ima pomisleke glede izbire nove lokacije, za katero se podeljuje stavbna pravica. Omenil je tudi vprašanje stroškov vzdrževanja in podvomil, da bo društvo to zmoglo. Kasaš, ki je poudaril, da svoje mnenje izraža tudi kot pripadnik madžarske manjšine, pa je dejal, da koruza, ki je do zdaj rasla na tej parceli, prinaša zaslužek, načrtovani projekt pa ga bo odnašal. Po njegovem mnenju bi bilo treba Viktorju Orbanu reči, da imamo dovolj stadionov. Torej da če že, naj pridejo vlagatelji, ki bi bili pripravljeni vlagati v druge dejavnosti.

Med svetniki, ki so predlog podprli, so svoje mnenje obrazložili Drago Nađ, Robert Berki in Ferenc Horvath. Ta je dejal, da v Sloveniji verjetno ni občine, v kateri bi se svetniki spraševali na tak način, ko pride vlagatelj, ki je pripravljen vložiti šest milijonov, ob tem, da to po 20 letih vse ostane občini. Nađ je poudaril, da je Lendava mesto z močno nogometno tradicijo, igriščem pa da je tudi najlažje spremeniti namembnost, zato ga je razprava nekaterih drugih svetnikov presenetila. Podobno je menil Berki.

Kako do denarja
Denar za delovanje nogometne akademije in gradnjo nogometne infrastrukture v Lendavi je zagotovila Madžarska oziroma sklad za zamejske Madžare Bethlen Gabor Alap. Dva milijona evrov je Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost prejela konec leta 2016, denar pa potem septembra lani po sklenitvi tripartitne pogodbe nakazala na račun NK Nafta 1903. Lani je madžarska vlada sprejela sklep, da bo za delovanje akademije namenila še štiri milijone evrov. Vrednost naložb naj bi presegala ta znesek, zato naj bi del sredstev skušali pridobiti na razpisih.

VIR: Vecer.com / Majda Horvat

Nogometna infrastruktura, ki bo pogoj za razvoj športa, bo po načrtih končana prihodnje leto.

Lendavski župan Anton Balažek in predsednik nogometnega društva NK Nafta 1903 Gabor Vegh sta nedavno podpisala pogodbo o začetku gradnje nogometne akademije Nafta 1903, ki naj bi bila dokončana naslednje leto. Cilj akademije, ki bo zgrajena predvsem z denarjem iz Madžarske, je zagotoviti infrastrukturo za razvoj mladih nogometašev in drugih športnikov, je pojasnil član upravnega odbora Nafte 1903 in medijski predstavnik kluba Igor Magdič.

S tem bi bile rešene težave z infrastrukturo nogometne šole Nafte 1903, cilj pa je tudi pridobiti mlade iz drugih regij. "Cilj je razvijanje prekmurskega mladinskega športa, v okviru tega pa gradnja in delovanje nogometne akademije Nafta. Ker namreč društvo svoje infrastrukture nima, mora v tej situaciji treninge mladinskih selekcij izvajati v okoliških vaseh oziroma na najetih igriščih, kot so športni park Lendava (ekipa odraslih), Mostje (ekipa odraslih in U19), Dolga vas (U13, U15), Dolnji Lakoš (U19, U17) in Dvojezična osnovna šola I Lendava, kjer je igrišče z umetno travo (U11, U9, U7). Z namenom zagotavljanja osnovnih možnosti za nogometno izobraževanje je potreben precejšnji infrastrukturni razvoj. V prvi fazi tega bomo na dvorišču Dvojezične srednje šole v Lendavi zgradili nogometno igrišče z umetno travo, s katerim bomo zagotavljali možnost treningov in tekmovanj za klub U13 in mlajše. Gradnja bo predvidoma končana avgusta 2018," napoveduje Magdič.

Kaj vse bo v športnem centru
V drugi fazi je predvidena gradnja športnega centra, ki bo zajemal nogometni igrišči z naravno travo, velikosti 105 krat 72 metrov, z razsvetljavo in ograjo, nogometno igrišče z umetno travo, velikosti 105 krat 72 metrov, z razsvetljavo in ograjo, tribuno za najmanj 200 oseb, nogometno igrišče na mivki, zgradbo s pomožnimi prostori (garderobe, pisarne akademije, dvorana za kondicijske treninge, velnes, jedilnica, bife, zdravniški in zdravstveni prostori, shramba rekvizitov, pralnica in skladišče), kar bi bilo vse v pritličju na 1200 kvadratnih metrov uporabne tlorisne površine. Načrtovana je tudi gradnja parkirišča. Lokacija izvedbe drugega projekta je območje, ki sta ga Občina Lendava in NK Nafta 1903 skupaj določila v Lendavi med državno cesto, ki vodi proti Trimlinom, in potokom Ledava. Lokacija spada na zazidalno območje občine z uvrstitvijo za turistične in športne namene. Lastnica slabih petih hektarjev velikega območja je občina Lendava.

Možnost za mednarodna tekmovanja
"Gradnja športnega centra bo zagotavljala razmere za treninge in tekmovanja ekip U15, U17 in U19 nogometne akademije Nafta, hkrati pa bo tudi lokacija za druga opravila za potrebe delovanja akademije. S tem bo dana možnost tudi za kakovostno izvedbo mednarodnih tekmovanj in nogometnih turnirjev," pove Magdič. Po predvideni časovnici bo projektiranje končano do 30. maja letos, pridobivanje dovoljenj do 30. avgusta in izvedba do konca tega leta. Celotni predračun dveh projektov je okrog štiri milijone evrov. Pogodba, sklenjena z Občino Lendava, bo zagotavljala dolgoročno delovanje športnega kompleksa, pri čemer občina prevzema obvezo, da bo za uresničitev projekta za dobo 20 let zagotavljala lokacijo in dovolila gradnjo športnega centra.

Nogometno društvo Lendava 1903 pa prevzema obvezo gradnje športnega centra ter kakovostne in strokovne uporabe. Občina prevzema tudi obvezo, da bo območje za dobo 20 let brezplačno dala društvu Nafta 1903 Lendava v izključno uporabo. Po preteku 20 let bo objekt postal stoodstotna lastnina občine.

VIR: Vecer.com  / Tomo K.

V britanski družbi Ascent Resources, ki je konec prejšnjega leta v Petišovcih pri Lendavi vendarle začela črpanje in prodajo zemeljskega plina, se napovedujejo spremembe. V igri so, tako pravi šef podjetja, strateško partnerstvo, prodaja dela podjetja ali pa prodaja dela pravic za črpanje plina. Razlog: podjetje potrebuje denar za razvoj projekta.

Za osvežitev spomina: Ascent Resources plinsko polje v Petišovcih raziskuje že več kot deset let. Projekt plinskega polja je razdeljen med Britance na eni strani in slovensko družbo Geo­energo (ta je v lasti Petrola in Nafte Lendava) na drugi. Dogovor o sodelovanju z Geonergom predvideva, da Ascent opravlja vsa potrebna dela in vlaga vsa potrebna sredstva v projekt. Če bo operacija uspeš­na, dobi Ascent kot plačilo delež pri pridobljenih ogljikovodikih, torej plinu. Britanci so napovedali, da bodo v razvoj plinskega polja vložili okoli 40 milijonov evrov.

Britanci so imeli v preteklosti precej težav s pridobivanjem okoljskih dovoljenj za črpanje plina. Čeprav so jih okoljevarstveniki precej časa obtoževali, da plin pridobivajo s tako imenovanim frackingom, Britanci ves čas poudarjajo, da v Lendavi ne gre za »fracking«, temveč postopek pridobivanja plina z lomljenjem peščenjaka (in ne skrilavca).

Lani premik, poslovanje prvič pozitivno
V prejšnjem letu se je vendarle premaknilo, Ascent Resources je dobil dovoljenja in začel črpanje plina iz dveh vrtin. Surovi zemeljski plin prodajajo hrvaški Ini. Medtem še vedno čakajo na dovoljenje za postavitev naprave za čiščenje zemeljskega plina, v katero naj bi vložili deset milijonov evrov.

Ascent je do lani brodil v rdečih številkah, lani pa jim je – tako je v pismu delničarjem zatrdil šef družbe Colin Hutchinson – prvič uspelo ustvariti pozitiven denarni tok.

Novica o iskanju partnerja povzročila skok na borzi
A kot kaže, Britanci nimajo dovolj denarja za nadaljnji razvoj projekta. Hutchinson je tako razkril, da gredo v iskanje partnerja, pri čemer so odprte vse možnosti, od prodaje podjetja, strateškega partnerstva do prodaje dela pravic za črpanje oziroma dela plinskega polja. »Oglasilo se nam je precej potencialnih interesentov, ki jih zanima sodelovanje pri projektu,« je v pismu delničarjem zapisal Hutchinson.

Ascent Resources kotira na borzi v Londonu in novica je povzročila precejšen skok vrednosti delnice – v enem dnevu je pridobila nekaj več kot 20 odstotkov. Tržna kapitalizacija delnic družbe je včeraj sredi dneva znašala okoli 23 milijonov evrov. Največji posamični lastnik družbe je po podatkih Bloomberga z dobrimi 28 odstotki britanska finančna družba Hargreaves Lansdown.

To sicer ni prvič, da se špekulira o lastniški spremembi v družbi Ascent Resources. V preteklosti se je špekuliralo, da bo družbo kupila Naftna industrija Srbije (NIS), ki je v lasti ruskega Gazproma.

Kako se je lendavska plinska zgodba sploh začela
Nafto in plin so v okolici Lendave prvič odkrili že v drugi polovici 19. stoletja, resnejše vrtanje pa je potekalo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Potem ko je nekaj časa veljalo, da so zaloge na tem območju premajhne, da bi se jih splačalo izkoriščati, je Nafta Lendava leta 2002 ustanovila družbo Geo­energo ter nanjo prenesla koncesije za izkoriščanje in raziskave ogljikovodikov na tem območju, 50-odstotni delež družbe pa prodala Petrolu. Nato so poiskali tujega partnerja; najprej je bil to Nemmoco z Britanskih Deviških otokov, leta 2007 pa je delež te družbe prevzel Ascent Resources.

VIR: Finance.si