Podrobnosti
Kategorija: Novice

V Ustanovi dr. Šiftarjevi fundaciji (UŠF) s sedežem v Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih v minulih dveh letih posebno pozornost namenjajo pripravam kandidature Občine Lendava za Evropsko prestolnico kulture (EPK) 2025, kajti UŠF podpira dejavnosti svojih ustanoviteljic - in Občina Lendava je med njimi - in ker je kandidatura sama po sebi pomembna akcija širših dimenzij. Lendava ima s svojim potencialom, premnogimi kakovostnimi vsebinami, bogato in raznoliko tradicijo, izjemno kulturno dediščino ter raznovrstnimi kulturnimi in drugimi uspešnimi projekti več kot odlične možnosti za osvojitev naziva evropske kulturne prestolnice, zato ima tudi sama kandidatura, vse aktivnosti za njeno pridobitev in seveda vse aktivnosti v okviru EPK in po njem velik pomen.

Kandidatura Lendave za EPK 2025 je poleg tega kontinuirana aktivnost pomembna za občino, Prekmurje in pomursko regijo; odlična priložnost za afirmacijo, promocijo izjemnega zgodovinskega in kulturnega bogastva tega prostora, njegove izjemne večplastne multikulturnosti, vzornega sožitja med Slovenci, Madžari in drugimi tu živečimi manjšinami ter njenega še večjega uveljavljanja kot pomembnega razvojnega in povezovalnega potenciala; je lahko pomemben element večplastne identitetne politike; je izjemna priložnost za krepitev in bogatitev čezmejnega sodelovanja in utrjevanje pomurske regije v srednjeevropskem prostoru, na križpotju vzhoda in zahoda, severa in juga.

Iz vsega tega izhaja, da UŠF podpira dosedanja prizadevanja Občine Lendava pri pripravah za kandidaturo EPK 2025 in bo po svojih močeh to še naprej, saj verjamejo, da bodo pobuda in aktivnosti Občine Lendava prepoznane tudi v drugih okoljih - drugih lokalnih skupnostih v regiji, javnih ustanovah in civilno družbenih organizacijah in skupnostih - kot koristna, skupna akcija. Prav tako so prepričani, da je kandidatura lahko ena izmed najpomembnejših skupnih, povezovalnih projektov vseh različnih deležnikov v regiji, ki pomenijo skupno povezovanje lokalnih, regijskih in širših pobud in aktivnosti v javnem interesu in je vodilo nadaljnjega skupnega delovanja.

UŠF pozdravlja sklenitev Dogovora o partnerskem sodelovanju z Mestno občino Murska Sobota, lokalnimi skupnosti iz sosednjih prijateljskih držav Hrvaške in Madžarske in z več nevladnimi organizacijami. Po svojih močeh si bo UŠF prizadevala za širitev partnerskih povezav in vseh drugih oblik sodelovanja kar najširšega kroga različnih organizacij in ustanov, ki bi lahko s svojim delovanjem bogatili samo kandidaturo, aktivnosti v času EPK in tudi trajnejše vzajemno in širše družbeno ter čezmejno sodelovanje. UŠF bo še posebno pozornost namenjala prizadevanjem, da bo kandidatura Občine Lendava in njenih partnerjev prepoznana kot širše pomemben trajnostni projekt in zato tudi formalno sprejeta kot kandidatura Republike Slovenije za EPK 2025.

Dokument je uprava UŠF, ki jo kot predsednik vodi Ernest Ebenšpanger, predsednica njenega programskega sveta pa je dr. Klaudija Sedar, na podlagi več predhodnih razprav in potrditve v Programskem svetu, sprejela na svoji 6. seji 17. septembra letos.

Vir: prlekija-on.net

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Zaposlitev najprej za osem delavcev. Pričakovanja glede zasedenosti in prihodkov so realna tudi pri lastniku. Prag rentabilnosti je nizek zaradi racionalne izvedbe obnove.

Urška Filipič, ki ji je Sandi Brezovnik, kupec lendavskega hotela Elizabeta, zaupal njegovo vodenje, je napovedala, da bodo obnovljeni hotel z novim imenom Cubis zagotovo odprli oktobra. Otvoritev hotela so sprva načrtovali za konec avgusta, torej pred tradicionalnimi prireditvami v Lendavi, vendar so se potem skupaj z investitorjem odločili za celovito obnovo in da bodo dela opravili z domačimi izvajalci, kar pa je porušilo načrte tudi glede otvoritve napovedane za september.

Ob  domačnosti, ki jo želijo spet pripeljati v hotel, je ta zdaj urejen po meri potreb poslovnega sveta. "Lendava ima veliko manjših a zelo uspešnih podjetij, o katerih se po mojem mnenju tudi premalo govori, ti pa imajo številne poslovne partnerje, tudi tuje ali celo tuje lastnike. Kot vem ti zdaj iščejo prenočišča vse naokrog, zato smo se odločili za koncept mestnega hotela, kar je tudi po svojem zunanjem videzu," je povedala sogovornica. Zato bodo gostom, ki bodo prihajali v glavnem le za nekaj dni, ponudili predvsem dobre možnosti za informacijsko povezavo, pa tudi, tako Filipičeva, dobro vzmetnico, da se bodo naspali, in za prebujanje dobro jutranjo kavo. Prav zaradi takšne usmeritve so pri načrtovanju obnove hotela opustili prvotno namero, da bi imeli wellness, in namesto tega za poslovna srečevanja uredili sejno sobo.

Na razpis za prosta delovna mesta, ki jih bo najprej osem, so prejeli dovolj prijav oziroma bodo lahko med prijavljenimi celo izbirali. Pozneje bodo število zaposlenih povečevali, odvisno tudi od tega, kako bo hotel zaživel. "Zaenkrat nimamo prevelikih ciljev, realna pričakovanja glede zasedenosti in prihodkov pa ima tudi gospod Brezovnik. Prag rentabilnosti je kar nizek, to pa tudi zaradi racionalne izvedbe obnove. Zelo smo pazili na stroške, veliko dela pa smo opravili sami," je povedala Filipičeva.  Obnova hotela  je bila izvedena pod okriljem njenega podjetja, ki  je registrirano kot s. p. ,hotel pa bodo vodili po principu družinskega hotela.

VIR: Vecer.com / Majda Horvat

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Trideset zaposlenih v podjetju Virs je skupaj z vodstvom v goste povabilo preko dvesto družinskih članov in prijateljev na dan odprtih vrat. 

Lendavsko podjetje Virs je v soboto gostilo preko dvesto družinskih članov, prijateljev in znancev zaposlenih, z namenom, da se jim ti skupaj z vodstvom zahvalijo za pomoč in podporo,  medtem ko se sami posvečajo delu v podjetju, na primer, da popazijo njihove otroke,  če se dlje časa zadržijo na terenu, ter jih nasploh spodbujajo pri opravljanju službenih nalog in jih razumejo. "Zato ste tudi vi del naše zgodbe," je zbranim dejal direktor podjetja Renato Pahor, ter se jim zahvalil za njihovo  prispevek ter za obisk. V podjetju Virs dela okoli 30 delavcev, ki so sami vabili v podjetje na dan odprtih vrat.

Povabili pa smo vas tudi zato, pove Pahor, ker me ljudje pogosto sprašujejo: kaj pa vi sploh delate. In čeprav se trudi  z razlago, si marsikdo povedanega ne more prav predstavljati. 

Še preden so se gostje odpravili na ogled proizvodnih in poslovnih prostorov, je proizvodnjo na kratko predstavil prokurist podjetja Virs Aleš Puklavec. Povedal je, da se podjetje ukvarja z zastopstvom in servisiranje kompleksnih ter v svetovnem merilu vrhunskih CNC naprav, drugo področje pa je proizvodnja robotskih sistemov avtomatiziranega varjenja prav tako na najvišjem tehničnem nivoju.  Podjetje deluje na globalnem trgu, saj njihovi partnerji prihajajo na primer iz Japonske, Kanade, Nemčije, Slovaške, Švice  in od drugod.

"Naši sodelavci, vaši možje in žene, komunicirajo s celim svetom  o izdelkih na  najvišji tehnični ravni," je še povedal Puklavec, in se prav tako zahvalil  vsem za njihov prispevek k razvoju in rasti podjetja. Sledil je ogled prostorov in naprav, zaposleni pa so gostom tudi podrobneje predstavili svoje delo in proizvodnjo.

Letos so v podjetju Virs dan odprtih dan spremenili kar v tridnevno dogajanje. V sredo so se s predavanjem in predstavitvijo proizvodnje predstavili poslovnim partnerjem iz Madžarske, v četrtek in petek pa še iz Slovenije in drugih tujih držav, skupaj pa jih je obiska preko sto.

VIR: vesnik.si / Majda H.

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Derbi 7. kroga 2. slovenske nogometne lige med Nafto 1903 in Bravom je dobila Nafta in tako prevzela vodstvo na lestvici. Bravo, ki je tretji, je doživel sploh prvi poraz v sezoni, ima pa še tekmo v dobrem.
NAFTA 1903 - BRAVO 3:2 (0:1)

* Lendava, gledalcev 700, sodniki: Glažar, Šprah in Bezjak.
* Strelci: 0:1 Brekalo (33.), 0:2 Nukić (54.), 1:2 Zeljko (57.), 2:2 Prahić (73.), 3:2 Roginić (77.).
* Nafta 1903: Raduha, Šeruga, Oštrek (od 58. Cvrtila), Malešević, Novinič, Zeljko (od 73. Ploj), Prahić, Paku, Živko, Vinko, Roginić (od 90. Cekovski).
* Bravo: Vekić, Trontelj, Kurtovič, Brekalo, Žinko, Salaj (od 80. Turkuš), Đajič (od 80. Križan), Agboyi, Nukić, Jugovar, Jašaragič (od 59. Ihbeisheh).
* Rumeni kartoni: Paku, Cvrtila, Raduha; Žinko, Kurtovič, Trontelj, Salaj, Ihbeisheh, Križan.

VIR: nzs.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V četrtek, 13. septembra, je v lendavski sinagogi potekala prireditev literarnega natečaja z  naslovom "Strici so mi povedali."
Na prireditvi so nagradili literarne ustvarjalce. Prireditev so popestrili: Bara banda iz Kulturnega društva Miška Kranjca, Folklorno društvo Prekmurje Lendava, pevka Tjaša Šimonka in igralec Rajko Stupar.

Prireditev sta vodila Romana Glavač kot Mankica in Damjan Hozjan kot Miško.

VIR:Pomurec.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Več kot leto dni je bilo potrebnih za to, da so postavili in vključili dvigalo pri lendavskem zdravstvenem domu. Dvigala so se najbolj razveselili gibalno ovirani bolniki, ki lahko zdaj pridejo v ambulanto svojih zdravnikov.

Po vseh težavah povezanih z izgradnjo in pridobivanjem uporabnega dovoljenja je lendavski zdravstveni dom končno dobil dvigalo. Vključili so ga pred dobrim tednom dni, vozi pa vsak delavnik od šeste ure zjutraj do osme zvečer. Ob koncu tedna ni vključen, saj je takrat organizirana dežurna zdravstvena služba v pritličju v prostorih nujne medicinske pomoči. "Zadovoljstvo pacientov je zelo veliko," je povedala direktorica zdravstvenega doma Olga Požgai Horvat. Dvigala so se še posebej razveselili  gibalno ovirani bolniki, ki obiskujejo šolski dispanzer, saj so zdaj lahko prišli v ambulanto svoje zdravnice. Doslej je namreč zdravnica zanje prihajala v ambulanto v pritličju. Uradna predaja dvigala bo v  soboto 6. oktobra, ko bodo  imeli tudi Dan odprtih vrat zdravstvenega doma.

Kot smo že poročali, je lendavska občina razpis za postavitev dvigala pri zdravstvenem domu z gradnjo pripadajočega objekta objavila avgusta lani, naložba vredna približno 132 tisoč evrov pa bi morala biti končana marca letos. Do zamika je najprej prišlo pri izvajalcu gradbenih del podjetju Legartis in sicer zaradi slabega vremena ter zamude pri dobavi dvigala, na koncu pa še pri projektantskem podjetju Projektivni biro Lazar, ki je kot pooblaščeno podjetje občine neažurno vodilo postopek pridobivanja uporabnega dovoljenja.

VIR: Vestnik.si / Majda Horvat

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V mestnem parku bo postavljen fotografski studio, fotografiranje bo potekalo v stilu 50. let prejšnjega stoletja, poskrbljeno bo za profesionalno pinup ličenje in urejanje pričeske.

Kulturno društvo – Foto-video klub Lendava v sodelovanju z Digifotom, Poleti v Lendavo in revijo Digitalna kamera ta konec tedna prireja Dneve fotografije v Lendavi. Tri dni se bo v mestnem parku in središču mesta vse vrtelo okoli fotografije. Prireditev je odprla razstava fotografij treh članov FVKL, razstavljajo Biserka Sijarič, Nataša Kos in Kristijan Jesenović. S tem se je odprlo tudi razstavišče v lendavskem parku. Zbrane je pozdravil predsednik FVKL Ladislav Sobočan, tri fotografe pa je predstavil Igor Ternar, ki je razstavo nato tudi uradno odprl.
Program se je nadaljeval s postavitvijo kamere obscure, na ploščadi pred gledališčem bodo na ogled stojnice z raznovrstno fotografsko opremo, ki jo bo mogoče tudi testirati. Svoje mesto bo dobila tudi analogna fotografija, na stojnicah bodo razstavljavci in ponudniki foto opreme predstavili tudi »vse za Lomografijo in analogno fotografijo, ki postajata med mladimi spet zelo popularni.« Sledita dve delavnici. V mestnem parku bo postavljen fotografski studio, fotografiranje bo potekalo v stilu 50. let prejšnjega stoletja, poskrbljeno bo za profesionalno pinup ličenje in urejanje pričeske.

Sledi delavnica »Natisnite svoje spomine« v Centru Banffy, ki jo omogoča podjetje Digifot. V poznejših popoldanskih urah se bosta predstavila dva foto kluba iz sosednjih držav, Foto klub Nagykanizsa in Foto klub Čakovec, oba bosta tudi razstavljala (v prostorih Centra Banffy in Sinagoge), ob 10-letnici delovanja lendavskega Foto-video kluba pa se danes ob 19h odpre razstava v preddverju Gledališke in koncertne dvorane Lendava. Dnevi fotografije se bodo zaključili v nedeljo, med 9. in 12. uro pa vabljeni vsi, ki bi si želeli čudovitih portretov, ljubitelji fotografije bodo takrat namreč brezplačno portretirali prostovoljce v starem mestnem jedru.

VIR: Vecer.com / Foto Anamarija Nađ

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V Lendavi se je v okviru mednarodne likovne kolonije že 14. odvila delavnica odlivanja v bron. Gre za umetniško tehniko, ki se v Sloveniji v obliki likovne kolonije praktično ni uporabljala do leta 2005, ko so jo v okviru kolonije pripravili prvič.

Zdaj je že stalnica, skulpture iz brona pa posebnost, ki vedno znova vzbujajo pozornost strokovne in laične javnosti. Kdor se spozna na tovrstno tehniko, ve, da se že vrsto let avgusta v Lendavi in Čentibi dogaja nekaj, kar umetniško zmogljivost tega dela Slovenije dviguje na visoko raven. Letošnjo so zapečatili umetniki Colin Foster, Tamás Gaál, János Lestyán Goda, János Lipovics, Anže Jurkovič, Metod Frlic in domačin Ferenc Király.

Obdelava brona, tega starodavnega kiparskega materiala, je tudi za prekaljene umetnike izziv. Najprej izdelajo skulpturo iz gline ali mavca, jo odlijejo v vosek in ukalupijo. Nato kalup 48 ur žgejo pri 650 stopinjah Celzija, da izhlapi vosek. Sledi odlivanje v bron. "Mi moramo ta bron segreti na 1.300 stopinj Celzija, ga staliti, da teče kot voda. Takrat je ta žlahtna kovina primerna za odlivanje. Idealna temperatura je 1.250 stopinj," pravi umetniški vodja kolonije odlivanja v bron Franc Gerič.

"Pomembno je zaupanje med livarjem in kiparjem"
Pri odlivanju jim je pomagal tudi livar, sicer lastnik livarne Istmár, István Tróznai iz Monorja na Madžarskem. "To je zahteven proces, ki zahteva veliko tehničnega znanja, natančnosti in potrpežljivosti. Zaradi izjemno visokih temperatur je treba poskrbeti tudi za primerno zaščitno opravo in varnost pri delu, kar je na prvem mestu. Tukaj v Čentibi je res posebno ustvarjalno okolje, kjer se dela praktično na prostem. Zelo pomembno je tudi zaupanje med livarjem in kiparjem, da je končni izdelek tak, kot mora biti," pravi Tróznai.

"Nikoli ne veš, kako ti bo uspelo"
Po dobri uri hlajenja kalupe razbijejo in očistijo bronasti odlitek. To je najvznemirljivejši del, pravi domačin in eden izmed začetnikov zdaj že 46. mednarodne likovne kolonije in 14. odlivanja v bron, Ferenc Király. "Ko odliješ noter, nikoli ne veš, kako ti bo uspelo. Ampak natančnost mora biti. Vsaka faza v izdelavi zahteva svoj čas, tehnološko znanje, predvsem pa izkušnje. To tehniko odlivanja na prostem je od madžarskih kolegov prevzel Franc Gerič, nekdanji direktor Galerije-Muzeja Lendava, ki je že leta na čelu te kolonije. V Lendavi je kar nekaj neizkoriščenih prostorov v praznih industrijskih halah, ki bi bili morda primernejši za tovrstno ustvarjanje, ampak smo se nekako že navadili na to lokacijo, ki pa – moram priznati – ima tudi dušo."'

Király si pri spoštljivih osmih desetletjih in še malo ne predstavlja poletja brez odlivanja v bron. Čeprav je zaradi tega precej zdoma, ampak čar te kolonije odtehta ta davek, je povedal in dodal: "To mi je še vedno velik izziv, ker je nenehno prisotna neka vznemirjenost, ker praktično do konca ne vemo, ali nam bo skulptura uspela. Se je že zgodilo, da smo ga kaj "pokronali" vmes, potem pa končni izdelek ni bil tak, kot bi si želeli. Ampak na napakah se učimo, zato sem rekel, da je pomembna vsaka faza postopka. Koraki pa strpni, premišljeni in natančni. Ta kolonija je v slovenskem, lahko rečem tudi v evropskem merilu z vidika tehnologije in umetnosti zelo pomembna. Želim si, da bi mlajši kolegi nadaljevali to tradicijo," pravi kipar Ferenc Király. Tudi tokrat se je njegova skulptura posrečila. Zadovoljen pa je bil tudi njegov kolega in kipar Colin Foster, sicer profesor kiparstva na Univerzi v Pecsu. "Na mednarodni likovni koloniji v Lendavi sem nazadnje ustvarjal pred kakimi petindvajsetimi leti. Odlivanje v bron pa zame predstavlja poseben izziv, saj je prvenstveni material mojega umetniškega ustvarjanja in s katerim se ukvarjam praktično vse življenje – kamen. Nazadnje sem odlival v bron v času študija. To je bilo pred približno štiridesetimi leti. In izjemno dober je občutek spet ustvarjati s tehniko in materialom, s katerima se že dolgo nisem srečal," je povedal Foster.

"Po odlivanju smo se spet vrnili v prostore nekdanje meščanske šole v Lendavi, kjer dobijo stvaritve končno podobo šele po fini obdelavi oziroma cizeliranju, nad katerim bedi mojster Lázsló Gere. Umetnine bodo predvidoma konec novembra tudi javno na ogled v lendavskem gradu," je povedal umetniški vodja kolonije odlivanja v bron Franc Gerič.

Ustvarjanje v Lendavi nadaljujejo mladi umetniki na tradicionalnem LindArtu
"Za kolonijo, namenjeno mladim do 35. leta, je bilo do zdaj značilno, da so umetniki ustvarjali v naključno izbranih parih, ki so morali ustvariti skupno umetniško delo. Takšno sodelovanje je zagotovo bogatilo njihovo ustvarjanje. Predvsem pa je presegalo stereotipe o tem, da umetniki pri svojem delu niso pripravljeni sprejemati kompromisov. Letos pa smo se na LindArtu z grafično-slikarske tehnike premaknili v novo dimenzijo. V kiparstvo. Tokrat od julija do konca septembra sodelujejo trije kiparji in kiparka ter štirje profesorji – njihovi mentorji – akademij iz Ljubljane, Zagreba, Budimpešte in Pecsa. Mladi umetniki bodo ustvarili vsak svojo skulpturo večjih dimenzij, ki jih bomo umestili v mestni park in staro mestno jedro Lendave," je povedal direktor Galerije-Muzeja Lendava Dubravko Baumgartner in dodal, da mladim ustvarjalcem želijo omogočiti čim boljše ustvarjalno okolje.

"Ustvarjajo na lendavskem gradu in v nekdanji meščanski šoli v Lendavi. Slednjo je zavod Galerija-Muzej Lendava prejel letos v upravljanje od občine Lendava z namenom, da prostor napolnimo z novimi vsebinami in programi. Želimo si, da bi poslopje lahko uporabili za rezidenčne ateljeje in delavnice. Predvsem s tega vidika, da bi ga lahko ponudili mladim, obetavnim likovnim ustvarjalcem, ki so šele na začetku svojega umetniškega ustvarjanja, in jih tako spodbujali pri delu ter uveljavitvi. Postavitev skulptur letošnjega LindArta v mestu načrtujemo v oktobru, odprtje pa konec meseca," končuje Baumgartner.

VIR: rtvslo.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Pri nekaterih na severovzhodu Slovenije vzbujajo pomisleke, skeptiki pa svarijo celo pred projektom velike Madžarske.

Lendava – Zadnje slovensko mesto na vzhodu države postaja moderno mesto, ki se tudi z madžarskim kapitalom in čezmejnimi evropskimi programi razvija na področju turizma in kulture. Odločna madžarska vlada krepi madžarsko manjšino in investira tudi na slovenskem ozemlju. Prvi korak, ki je nakazoval večjo prisotnost madžarskega kapitala v to okolje, je bil narejen pred dvema letoma, ko so v Lendavi odprli generalni konzulat, ki skrbi predvsem za gospodarski razvoj regije.

V Lendavi letos napovedujejo desetodstotno turistično rast, lani so imeli rekordnih 140.000 nočitev. Paradni konj lendavskega turizma Terme Lendava, ki delujejo v okviru Save Turizma, prehajajo v madžarske roke. Za Terme Lendava se je po naših informacijah potegovalo sedem ponudnikov. Madžarski sklad Comitatus Alapítvány je Savi Turizmu ponudil devet milijonov evrov ali tri milijone več kot drugi najboljši ponudnik, ki je za terme ponudil šest milijonov.
 
Veliki igralec v malem mestu

Madžarski sklad, ki osvaja turizem v kraju z 11.000 prebivalci, deluje pod okriljem holdinga MNV. Ta je madžarska različica slovenskega državnega holdinga in upravlja državno premoženje, ki je vredno več kot 48 milijard evrov. Bruto domači proizvod Madžarske je lani znašal 120 milijard evrov, slovenski BDP pa skoraj 40 milijard evrov.

MNV je v stoodstotni lasti madžarske države, zato nekateri opozarjajo na invazijo Madžarov na Pomurje. Lendavski župan Anton Balažek nevarnosti za to ne vidi. »Tukaj lokalna skupnost ni neki igralec, vesel sem, da se stvari dogajajo, saj je najslabše, če ni nobene investicije in nobenega interesa. Mene ne moti lastniška struktura. Mislim, da nobenega ne bi smela motiti, če je vsebina prava in če je odnos korekten. Seveda pa se povzroča tudi neka paranoja. Verjetno lastniki vedo, kaj počenjajo,« meni Balažek.
 
Zakaj Sava Turizem prodaja?

Za prodajo Term Lendava, ki vključujejo 120 hotelskih sob, pet hotelskih bazenov, velnes, apartmajsko naselje s 84 sobami, kamp z 90 kampirnimi mesti in še nepozidano zemljišče, so se v Savi Turizmu odločili ob pripravi strateških smernic družbe za obdobje 2018–2022. Analiza razvojnih potencialov posameznih destinacij znotraj Save Turizem je pokazala, da so Terme Lendava in Terme Banovci primerna za prodajo, so nam sporočili iz Save Turizma. V nasprotju s Termami Lendava, za katere je bilo veliko povpraševanja, so za Terme Banovci dobili le eno ponudbo za okoli 3,5 milijona evrov.

Prodaja Term Lendava je v sklepni fazi, Term Banovci pa v začetni, pojasnjujejo v Savi Turizem, kjer poslov do realizacije sicer ne želijo komentirati. Kupnino namerava Sava Turizem nameniti za obnovo in vlaganje v preostale destinacije.
 
Madžarske naložbe v slovenski nogomet

Madžari se bodo po naših informacijah osredotočili predvsem na športni turizem. Iz sosednje države že prihaja pokrovitelj nogometnega kluba, v bližini term pa bodo v prihodnjih mesecih gradili nogometno akademijo. Madžarska vlada je lendavskemu drugoligašu Nafti namreč namenila dobrih šest milijonov evrov za gradnjo sodobne nogometne akademije.
Že od leta 1996 je na slovenskem trgu navzoča madžarska naftna družba MOL, ki je lani ustvarila 272 milijonov evrov prihodkov od prodaje. Konec leta 2016 je madžarska vlada nakazala dva milijona evrov Pomurski madžarski samoupravni narodni skupnosti.
Sredstva so bila zaradi lažje izvedljivosti projekta ter zagotavljanja strokovnosti na športnem področju prenakazana na posebni račun nogometnega kluba Nafta 1903. Pozneje se je izkazalo, da je dva milijona evrov premalo za celotno investicijo, zato je madžarska vlada nakazala še dodatne štiri milijone evrov. Od teh naj bi bilo okoli 3,3 milijona evrov namenjenih gradnji dijaškega doma in trem pomožnim igriščem, preostala sredstva pa bodo porabljena za normalno delovanje.
 
Prijatelji Viktorja Orbána segajo čez državne meje

»Igrišča z umetno travo, naravno travo, ogrevana igrišča, vse to se bo pri nas zgodilo v prihodnjih mesecih, in to seveda daje nove priložnosti,« pojasnjuje lendavski župan Balažek. Madžarska vlada v zadnjem času veliko sredstev vlaga v nogomet tako znotraj kot zunaj meja svoje države. Lendava ni osamljen primer, podobno je tudi v NK Osijek, kjer je večinski lastnik kluba Lőrinc Mészáros, po nekaterih podatkih peti najbogatejši Madžar, prijatelj premiera Viktorja Orbána in član njegove stranke Fidesz. Tudi Gábor Végh, predsednik lendavske Nafte 1903, je menda Orbánov prijatelj.

Végh in Mészáros imata poleg nogometa še eno skupno točko – gradbeništvo. Predsednik Nafte in lastnik podjetja Pharos 95 spada med gradbince, ki jim je bilo v okviru vladnega programa v preteklih letih zagotovljenih več poslov. Omeniti je treba, da želi Madžarska do leta 2020 zgraditi kar 32 nogometnih stadionov, vrednost celotnega vladnega programa pa znaša 686 milijonov evrov.

Sklad, ki vlaga v Lendavi, je del madžarskega holdinga MNV.
MNV upravlja premoženje Madžarske, vredno več kot 48 milijard evrov.
Madžari vlagajo v nogomet doma, v Sloveniji in na Hrvaškem.
Območjem z madžarsko manjšino so lani namenili 1,5 milijona evrov.

Tako Nafta kot Osijek, torej kluba zunaj meja Madžarske, sta od madžarske vlade prejela podobno vsoto denarja. Osijek je dobil 6,6 milijona evrov, Nafta pa okoli dvesto tisočakov manj.

Sodobna nogometna akademija – celoten kompleks z nastanitvijo in sodobnim vadbenim centrom, tri igrišča z umetno travo, manjša tribuna, igrišče za odbojko ter igrišče z mivko – v Lendavi pa bo predvidoma dograjena konec leta 2019.
 
Nepovratna sredstva

Madžarska vlada pa ne pomaga le Lendavi, ampak celotnemu dvojezičnemu območju. Tako je za financiranje madžarske narodne skupnosti ob meji ustanovila poseben sklad za razvoj naložb in novih delovnih mest, s čimer želi hkrati ohranjati navezanost manjšine na madžarski jezik in kulturo. Da bi lahko izvedli razpisne pogoje, je bil ustanovljen tudi zavod za regionalni razvoj madžarske narodnosti.

Za upravičena področja, natančneje dvojezične občine Hodoš, Šalovci, Moravske Toplice, Dobrovnik in Lendava, so naši sosedje samo lani namenili 1,5 milijona evrov razpisnih sredstev, s katerimi naj bi se napajali turistični, gospodarski in kmetijski projekti. Gre za nepovratna sredstva v višini do 20.000 evrov za posameznika, pri čemer mora prosilec zagotoviti četrtino lastnega deleža in plačati DDV. Do razpisanih sredstev so bile upravičene na dvojezičnem območju živeče fizične osebe in podjetja s sedežem na tem področju, pogoj pa je bilo znanje madžarskega jezika ali pripadnost manjšinskemu prebivalstvu, pri podjetjih pa 50-odstotno lastništvo ali zaposlovanje.
 
Brez pretirane birokracije

Zanimanje za projekt je bilo veliko, verjetno tudi zaradi zelo preproste prijave na razpis. Zavod za regionalni razvoj madžarske narodnosti je za prijavitelje namreč organiziral tudi skupinske termine za pomoč pri prijavi. Prijava je potekala po spletu, pred odobritvijo sredstev pa so odgovorni prišli na ogled. Prijavitelji take prakse pri slovenskih razpisih niso vajeni.

»Treba je bilo izpolniti le štiri strani prijavnega obrazca, ki pa je bil zelo enostaven, potrebna je samo dobra poslovna ideja,« je pojasnil Emil Laslo, lastnik gostilne Pri Lujzi v Dobrovniku, ki se je dvakrat prijavil na razpis in bil obakrat uspešen. Laslo si je z razpisnimi sredstvi temeljito prenovil svoj gostinski lokal, ki se je manj kot pet kilometrov od madžarske meje ob regionalni cesti med Mursko Soboto in Lendavo. V prvem krogu so od madžarske vlade prejeli 20.000 evrov in v drugem 15.000 evrov. S tem so kupili novo opremo za kuhinjo, na razpis pa se bodo poskusili prijaviti tudi tretjič.

Ferenc Horváth, predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti in poslanec madžarske narodne skupnosti pravi, da so za pomursko regijo vse naložbe dobrodošle, »ne glede na to, kakšnega izvora so, v tem primeru pa gre v celoti za denar iz madžarskega proračuna in izvor sredstev ni vprašljiv«. Razpis naj bi bil ponovno odprt že v prihodnjih mesecih, ko bo madžarska vlada spet delila denar upravičencem.

 

VIR: delo.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Po mestnem jedru se je sprehodilo 58 društev oziroma skupin iz Slovenije, Madžarske in Hrvaške, ki so pripravile predstavitev domačih običajev in vinogradniških opravil, ter s svojim nastopom privabile več tisoč obiskovalcev

39. Lendavska trgatev je po Bogračfestu postregla še z drugim vrhuncem letošnjega Festivala Vinarium. V tradicionalni povorki je sodelovalo več kot 800 nastopajočih, po mestnem jedru se je sprehodilo 58 društev oziroma skupin iz Slovenije, Madžarske in Hrvaške, ki so pripravile predstavitev domačih običajev in vinogradniških opravil, ter s svojim nastopom privabile več tisoč obiskovalcev. Popoldan je bil rezerviran za druženje ob glasbi in kulinarični ponudbi, v starem mestnem jedru, za degustacijo lokalnih dobrot in prijeten klepet ter zabavo je bilo poskrbljeno tudi pri Ribiškem domu, kjer sta za koncertni zaključek poskrbeli skupini Skok in Kingston.

Vremenska napoved ni predstavljala ovire za organizatorje in obiskovalce 39. Lendavske trgatve. Čeprav je bilo sprva načrtovano, da se na povorki predstavijo samo vinogradniški običaji, pa se že nekaj let najde prostor za vse ostale običaje in kmečka opravila, ki so ravno tako pomembni za ohranjanje slovenske in tudi tuje kulturne dediščine. Vsekakor pa je namen prireditve ohraniti tradicijo in izročilo, ki je značilna tako za Lendavo kot tudi okolico.

Več kot 800 nastopajočih v povorki
V dopoldanskem delu je potekala tradicionalna povorka skozi staro mestno jedro Lendave, kjer se je predstavilo 58 skupin. Med okoli 800 udeleženci povorke so sodelovali vitezi vina iz Slovenije in Madžarske, množici obiskovalcev pa je pomahala tudi ptujska vinska kraljica, Eva Gašperšič. Povorka, ki je vključevala 16 vozov, je prikazovala domače običaje in vinogradniška opravila. Obiskovalci so si lahko ogledali, kako so se nekoč pripravljali na trgatev, kakšni so bili stari običaji na vasi, kako je potekalo prešanje in katere pesmi so se ob tem pele. Prikazano pa je bilo tudi mlinarstvo na Muri, luščenje fižola, košnja trave in spravilo sena ter mnogo drugih opravil.

Praznik vinogradnikov je popestrila tudi kulinarična ponudba, ki so jo spremljala odlična lendavska vina v Kulinarični ulici in pri Ribiškem domu. Manjkala ni niti pestra otroška animacija, saj so se najmlajši obiskovalci zabavali na Pravljičnem dvorišču pri lendavski knjižnici ter v parku Roža Lendave. Prav tako je v sklopu Lendavske trgatve že drugo leto zapored potekala mednarodna mini likovna kolonija.

Prireditev se je nadaljevala pri Ribiškem domu, kjer je goste najprej zabavala glasbena zasedba Romano Glauso. Nato so obiskovalci uživali ob zvokih skupine Skok, ki je z glasbo za vse priložnosti pričarala dobro vzdušje. Sledili so jim Kingstoni, ki so z znanimi uspešnicami ogreli ozračje in poskrbeli, da kljub slabemu vremenu nikogar ni zeblo.

Lendava v znamenju ljubiteljske kulture
Na dan prireditve, ki je posvečena ljubiteljski kulturi, etnologiji in lokalni kulinariki, je bil predstavljen tudi koncept projekta Lendava - Evropska prestolnica kulture 2025 v delu, ki je vezan na ljubiteljsko kulturo. Občina Lendava je namreč že na predvečer Bogračfesta podpisala sodelovanje s Svetom pomurske razvojne regije, Međimursko županijo (Hrvaška) in Zalsko županijo (Madžarska) ter regionalnimi središči Murske Sobote, Čakovca in Zalaegerszega. Občina verjame, da lahko mednarodno sodelovanje samo okrepi njihove odnose. Ljubiteljska kultura je v Lendavi izrednega pomena za ohranjanje kulturne dediščine, prenašanje izročila in nenazadnje tudi turistični utrip kraja.

Predsednica Zveze kulturnih društev Lendava Danijela Hozjan je poudarila, kako zelo pomembno je ohranjanje kulturne dediščine. Ljudje lahko z njo rastejo, se razvijajo in pišejo skupne, tudi mednarodne zgodbe. »Ljubiteljska kultura je vedno prisotna. Potrebno je vložiti ogromno truda in tudi vaj, da vse to ostane del nas in da vse stare običaje spoznajo tudi mlajše generacije,« je še dodala.

Župan Občine Lendava mag. Anton Balažek je po povorki čestital vsem organizatorjem za profesionalno izvedbo 39. Lendavske trgatve. Izrazil je veselje nad številom obiskovalcev, med katerimi je bilo tudi veliko turistov, zato je pomembno, »da bomo razvili res dobro ponudbo kulturnega turizma na tem koncu Slovenije«.

Na Festivalu Vinarium bo pestro vse do 9. septembra 2018. Do takrat se lahko udeležite koncerta na letnem odru in v Gledališki in koncertni dvorani ter pri Ribiškem domu.

VIR: Prlekija-on.net

Podrobnosti
Kategorija: Novice

NAFTA 1903 – DRAVA DAKINDA PTUJ 1:1 (1:1)
Po 5. krogu druge nogometne lige v Sloveniji ne bo več ekip, ki bi se lahko pohvalile s stoodstotnim izkupičkom. Nafta je v derbiju kroga remizirala s ptujsko Dravo (1:1) in na domačem terenu vknjižila točko. Da se srečanje ni izšlo najbolje so poskrbeli sodniki in njihove sporne odločitve …

V petem krogu 2. SNL je bil v Lendavi na sporedu derbi med Lendavo in Dravo. Tekma se je končala z izidom 1:1 (1:1), Lendavčani pa so s tem izgubili letošnji prvi prvenstveni točki in ostajajo na drugem mestu razpredelnice. Gostitelji so v 31. minuti povedli, ko je gol dosegel Vedran Vinko, toda v 35. minuti so zaradi grobega prekrška Žige Živka ostali z igralcem manj na igrišču, kar so gostje izkoristili in izenačili. V drugem polčasu je kakih 1000 gledalcev videlo priložnosti na obeh straneh, toda izid se ni spremenil.

Lendava, gledalcev 1000, sodniki: Antić, Agibović, Gornik.
Strelca: 1:0 Vinko (31.), 1:1 Rešek (43.).
Nafta: Radoha, Malešević, Novinič, Zeljko (od 76. Ploj), Paku, Živko, Vinko, Cekovski, Cvrtila (od 56. Šeruga), Leuštek, Roginić (od 70. Oštrek).
Drava: Šeliga, Vezjak, Kukovec (od 78. Čeh), Fanimo, Šporn, Bizjak, Pirtovšek, Rešek (od 85. Cuffaro), Mate, Martić, Lovenjak (od 83. Filipović).
Rumeni kartoni: Cvrtila, Leuštek, Roginić, Vinko; Vezjak, Rešek, Martić.
Rdeč karton: Živko (35.).

VIR: nafta1903.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Melita Kontrec. Simpatična, zgovorna televizijska voditeljica, nepogrešljiva na kulturnih dogodkih, na katere vas popelje v oddaji Poletna scena. Rojena Lendavčanka soustvarja tudi program za pripravo Lendave na kandidaturo za evropsko prestolnico kulture 2025. Želi si, da se kultura spet vrne v mesto in zaživi, kot je v času njene mladosti, ko je nastopala v domačem gledališču.

Poletna scena. Do kod seže vaša oddaja, samo po Sloveniji ali tudi širše?

Trudimo se, da pokrijemo čim več dogajanja, v skladu z dopisništvi in produkcijskimi zmožnostmi seveda. Smo veseli, ker nam kdaj uspe tudi kakšen skok v tujino. Radi dajemo vpogled v nove lokacije in dogodke tudi na manj obljudenih koncih.

Je dogajanje centralizirano v prestolnici ali opažate morda rast dogodkov tudi po manjših krajih?

Prestolnica še vedno prevladuje, kar je nekako logično in se mi zdi tudi prav, saj je tukaj največji pretok ljudi, opažam pa, da se kulturnemu dogajanju pridružujejo številne manjše skupnosti in se je zadnja leta pojavilo precej novih festivalov. Letos je bil recimo zanimiv festival v Kostanjevici na Krki, pa Poletje z biseri v Kopru, navsezadnje se prebuja tudi Lendava s pripravami na kandidaturo za evropsko prestolnico kulture. Glede na to, da sem Lendavčanka, tako z veseljem sodelujem v programskem svetu za pripravo, v konkurenci za naziv pa sta še Ljubljana in Nova Gorica. Sem kar malo ponosna, da lahko vsa ta leta izkušenj in znanja, ki sem jih nabirala, sedaj nekako vrnem mestu. Navsezadnje sem tam začela s svojo prvo gledališko skupino, ko Lendava še ni imela niti kulturnega doma oziroma niti enega poštenega odra, pa nas je vseeno vodilo navdušenje do ustvarjanja.

Držimo pesti za Lendavo. Kje kot domačinka vidite prednosti svojega mesta, da dobi naziv Evropska prestolnica kulture 2025?

Gre za mesto z bogato zgodovinsko preteklostjo, kjer je dvojezičnost uradna, kulturno pa ta prostor bogatijo Slovenci, Madžari in Hrvati, pa tudi druge etnične skupine, denimo Romi. Tako stavim malo na medkulturno in mednarodno sodelovanje. Veliko ima za ponuditi, še posebno pa bi radi s tem projektom Lendavo približali Slovencem, da ne bo to le še eno mesto na vzhodu, tam nekje na koncu sveta, kot radi rečejo. Želim si, da se kultura spet vrne v mesto in da bo spet tako, kot je bilo v moji mladosti, na katero imam lepe spomine.

Se pogosto vrnete domov?

Moram reči, da premalokrat. Morda se bom zdaj več, zaradi službene dolžnosti. Čeprav sem v teh letih zdoma izgubila vse stike in tam nimam družabnega življenja, se vedno rada vračam. Že zaradi tega, da obiščem mamo.

Zdi se mi, da se Slovenci na področju kulture premalo povezujemo in vsak obdeluje svoj vrtiček, namesto da bi se povezali v en velik vrt. Kakšen je vaš pogled na to?

Osebno menim, da je tega premalo in bi bilo dobrodošlo. Nekateri imajo že dolgoletno tradicijo in vztrajajo v tem, da držijo svoj kos pogače, na drugi strani pa se organizira veliko novih festivalov s podobnimi vsebinami, ki bi morda lažje preživeli, če bi se združili. Ko se v enem manjšem kraju na isti dan zgodita dva podobna dogodka hkrati, vidiš, da se ljudje med sabo niti ne pogovarjajo, niti jih ne zanima, kaj počnejo drugi. Rezultat tega pa je seveda manjša obiskanost, ker ni tolikšne kapacitete ljudi. Malo več bi se lahko prilagajali drug drugemu.

A še vedno ima dogajanje v manjših krajih prav poseben čar, morda prav zaradi te velike zavzetosti organizatorjev in na drugi tudi obiskovalcev, ki so željni kulture.

Res je. Ljudje hrepenijo po kulturi, radi slišijo dober koncert, radi pogledajo dobro predstavo, in če tega ni pogosto, potem so takrat, ko je, toliko bolj navdušeni in z večjim žarom pričakujejo. Ker ni tolikšne poplave dogodkov. Spomnim se, da sem kot najstnica z vznemirjenjem pričakovala kakšen festival, saj jih ni bilo veliko. Podobno je tudi na strani lokalnih organizatorjev in zato vložijo velik del sebe v projekte.

Kakšni dogodki vas najbolj pritegnejo?

Rada imam gledališče in sodobno umetnost. Trenutno se zelo veselim festivala Mladi levi, rada si ogledam tudi kakšno likovno razstavo. Pa tudi v kino rada zaidem. Film si raje pogledam v kinu kot doma.

Veliko tega obiščete po službeni dolžnosti, a to najbrž ni enako, kot če se dogodka udeležite zasebno. Koliko se vam obisk kulturnih prireditev prepleta z delom ali greste kdaj kam tudi povsem brez obveznosti?

To je eno takšno večno vprašanje. Sicer sem vesela, da lahko združim službo s tem, kar imam rada, a kadar delam, je fokus povsem drugje in dogodka ne moreš doživeti v vsej svoji polnosti oziroma ga doživiš drugače, preko avtorjev. V glavi imaš vprašanja, h komu boš šel po izjavo, kako boš napisal tekst, zmontiral ... Res je, da večino zadev obiščem po službeni dolžnosti, in zato sem takrat, ko sem lahko doma, raje doma in se me težko spravi kam. Mora biti nekaj, česar resnično ne bi rada zamudila. Recimo Poletna muzejska noč, na njo grem vsako leto, mi je en tak poseben dogodek, ki ga obiščem povsem sproščeno.

VIR: vecer.com / Katja Štingl / Foto
Intervju je bil objavljen v reviji STOP