Prireditve Festivala Vinarium, ki so bile konec avgusta in v začetku septembra načrtovane v razpršeni različici, ne bodo izvedene zaradi aktualnih epidemioloških razmer in omejitve zbiranja oseb.
Koronavirus je poskrbel tudi za spremembe pri izvedbi festivala Vinarium, ki bi letos moral potekati v razpršeni različici. Vseeno bodo 22. in 29. avgusta ter 5. septembra na sporedu posamične prireditve, seveda v omejenem obsegu.

Tako je 22. avgusta še vedno načrtovan Dan ribje čorbe, kjer si bodo obiskovalci slednjo lahko vzeli s seboj. Zvečer pa bodo obiskovalci lahko uživali v koncertu etno-beat zasedbe Aurevoir.

Teden dni kasneje bo obeležen tudi dan bograča, seveda na drugačen način. Vse občanke in občane, lendavske gostince in restavracije bodo pozvali k pošiljanju in objavljanju fotografij, pri čemer bodo najboljše fotografije tudi nagrajene.

Kuhanje bograča bo sicer potekalo tudi na prizorišču pod kostanji v sklopu domače tržnice. Tako kot v primeru ribje čorbe, bodo obiskovalci lahko bograč vzeli s seboj.

Vrhunec Lendavske trgatve je vsa leta predstavljala tradicionaln povorka s prikazom etnoloških običajev, letos pa so jo morali zaradi trenutnih razmer odpovedati. Likovna kolonija naj bi bila na sporedu 5. septembra, so še sporočili iz občine Lendava.

vir:sobotainfo

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Mihi vero, inquit, placet agi subtilius et, ut ipse dixisti, pressius. Fortasse id optimum, sed ubi illud: Plus semper voluptatis? Duo Reges: constructio interrete. Quaesita enim virtus est, non quae relinqueret naturam, sed quae tueretur. Portenta haec esse dicit, neque ea ratione ullo modo posse vivi; Prioris generis est docilitas, memoria; Item de contrariis, a quibus ad genera formasque generum venerunt.

Dolor donec sagittis sapien. Ante aptent feugiat adipisicing. Duis interdum sed arcu et nullam eu accumsan nam gravida vulputate sed. Dolor urna integer consectetuer. Quaesita enim virtus est non quae.

Spoštovani,
pred vami je LENDAVA.net v novi preobleki. Z Vami smo že 18 let in trudimo se ostati še vedno zanimivi in polni informacij , za tiste ki iščejo podatke o ponudbi in življenju v občini Lendava.
V vse večji ponudbi spletnih portalov, polnih informacije, je to vse prej kot lahka zadeva.

Code:
<a href="www.joomlaxtc.com">joomlaxtc.com</a>

Output:
joomlaxtc.com

Code:
<abbr title="title of abbreviation">an abbreviation</abbr>

Output:
an abbreviation

Code:
<acronym title="as soon as possible">asap</acronym>

Output:
asap

Code:
<address>Address: Box 666, Hell Drive<br />Phone: +12 34 56 78</address>

Output:
Address: Box 666, Hell Drive
Phone: +12 34 56 78


Code:
<b>This is bold</b>

Output:
This is bold

Code:
<big>Big Text </big>

Output:
Big Text

Code:
<blockquote>Here is a long quotation here is a long quotation here is a long quotation here is a long quotation here is a long quotation here is a long quotation here is a long quotation here is a long quotation here is a long quotation.</blockquote>

Output:
Here is a long quotation here is a long quotation here is a long quotation here is a long quotation here is a long quotation here is a long quotation here is a long quotation here is a long quotation here is a long quotation.


Code:
<br />

Output:



Code:
<button type="button">Click Me!</button>

Output:


Code:
<center>Centered Text</center>

Output:
Centered Text


Code:
<em>Emphasized text</em>

Output:
Emphasized text

Code:
<strong>Strong text</strong>

Output:
Strong text

Code:
<dfn>Definition term</dfn>

Output:
Definition term

Code:
<code>Computer code text</code>

Output:
Computer code text

Code:
<samp>Sample computer code text</samp>

Output:
Sample computer code text

Code:
<kbd>Keyboard text</kbd>

Output:
Keyboard text

Code:
<var>Variable</var>

Output:
Variable

Code:
<tt>teletype text</tt>

Output:
teletype text

Code:
<cite>Citation</cite>

Output:
Citation

Code:
<dl><dt>Coffee</dt><dd>- black hot drink</dd><dt>Milk</dt><dd>- white cold drink</dd></dl>

Output:
Coffee
- black hot drink
Milk
- white cold drink


Code:
My favorite color is <del>blue</del> <ins>red</ins>

Output:
My favorite color is blue red

Code:
<fieldset><legend>A Legend:</legend>Luke Skywalker</fieldset>

Output:
A Legend:Luke Skywalker


Code:
<form>Input:<input type="text" /><br/><label for="tarea">Textarea</label><input type="textarea" name="tarea" /><br/><select> <optgroup label="Swedish Cars"><option value="volvo">Volvo</option><option value="saab">Saab</option></optgroup><optgroup label="German Cars"><option value="mercedes">Mercedes</option><option value="audi">Audi</option></optgroup></select><br/><input type="button" value="Button"><br/><input type="checkbox" name="vehicle" value="Bike" />I have a bike<br /><input type="checkbox" name="vehicle" value="Car" />I have a car<br/><input type="radio" name="sex" value="male" />Male<br /><input type="radio" name="sex" value="female" />Female<br/><input type="submit" /></form>

Output:
Input:I have a bike
I have a carMale
Female


Code:
<h1>This is h1</h1>

Output:

This is h1



Code:
<h2>This is h2</h2>

Output:

This is h2



Code:
<h3>This is h3</h3>

Output:

This is h3



Code:
<h4>This is h4</h4>

Output:

This is h4



Code:
<h5>This is h5</h5>

Output:
This is h5


Code:
<h6>This is h6</h6>

Output:
This is h6


Code:
<hr />

Output:



Code:
<i>italic</i>

Output:
italic

Code:
<img src="http://www.joomlaxtc.com/templates/jxtc_fotografik/images/logobeta.png"/>

Output:


Code:
<ul><li>Unordered 1</li><li>Unordered 2</li><li>Unordered 3</li></ul>

Output:
  • Unordered 1
  • Unordered 2
  • Unordered 3


Code:
<ol><li>Ordered 1</li><li>Ordered 2</li><li>Ordered 3</li></ol>

Output:
  1. Ordered 1
  2. Ordered 2
  3. Ordered 3


Code:
<p>This is a paragraph</p>

Output:

This is a paragraph



Code:
<pre>preformatted text</pre>

Output:
preformatted text


Code:
<q>Here is a short quotation here is a short quotation</q>

Output:
Here is a short quotation here is a short quotation

Code:
<s>Defines strikethrough text</s>

Output:
Defines strikethrough text

Code:
<small>small text</small>

Output:
small text

Code:
<span>a section in a document</span>

Output:
a section in a document

Code:
<strike>strikethrough text</strike>

Output:
strikethrough text

Code:
<sub>subscripted text</sub>

Output:
subscripted text

Code:
<sup>superscripted</sup>

Output:
superscripted

Code:
<u>Defines underlined text</u>

Output:
Defines underlined text

Code:
<xmp>preformatted text</xmp>

Output:
preformatted text

Code:
<table border="1"><caption>table caption</caption><thead><tr><th>Month</th><th>Savings</th></tr></thead><tfoot><tr><td>Sum</td><td>$180</td></tr></tfoot><tbody><tr><td>January</td><td>$100</td></tr><tr><td>February</td><td>$80</td></tr></tbody></table>

Output:
table caption
MonthSavings
Sum$180
January$100
February$80


Lendava je najbolj vzhodno slovensko mesto, ki skriva številne zaklade.
Lendava, svetovna prestolnica bograča, ki jo v zadnjih časih obiščejo številni obiskovalci, ki jih med vinorodne griče privablja razgledni stolp, skriva nemalo čudovitih kotičkov. Tokrat smo jih za vas raziskali mi in, kdo ve, mogoče komu dali idejo za popestritev prostega dne.

Lendava leži na skrajnem vzhodu Slovenije, tik ob meji z Madžarsko in le nekaj kilometrov od Hrvaške. Prebivalstvo je narodnostno mešano, četrtina prebivalstva je madžarske narodnosti, tu pa živijo tudi pripadniki hrvaške manjšine.


Lendava ima okoli 3000 prebivalcev, napisi, šolstvo in javne službe so dvojezični, zato naj vas nikar ne zmoti, če bodo domačini, predvsem starejše generacije, z vami spregovorili v madžarskem jeziku.

Nekdaj industrijsko mesto, kjer je cvetela naftna industrija, pa dandanes poudarek daje predvsem turizmu. Kulturno bogato mesto si prizadeva pridobiti naziv Evropska prestolnica kulture 2025.

Katere so tiste znamenitosti, ki v Lendavo privabljajo obiskovalce?

Eden izmed magnetov, ki v Lendavo že dolga leta privablja tujce, so vsekakor tamkajšnje terme, ki se ponašajo z zdravilno parafinsko termalno vodo.

Sredi gričev, obdan z vinogradi, Lendavo krasi bel lendavski grad. Zgodovina gradu sega že vse do 12. ali 13. stoletja, ko je v Doljni Lendavi obstajala utrdba. Skozi zgodovino se je oblika gradu spreminjala, nadgrajevala, deli so bili porušeni, današnjo podobo pa je grad dobil v 18. stoletju. V gradu ima sedež Galerija-Muzej Lendava, ki upravlja s stalnimi ter priložnostnimi razstavami. V njem si lahko ogledate kulturno dediščino lendavske okolice in Madžarov v Sloveniji. Že tretjič je muzej gostil razstavo del svetovnih velikanov umetnosti, med njimi Reambrandta, Joan Mirója in Salvadorja Dalíja.

Sredi mesta poglede privablja atraktivna stavba gledališke in koncertne dvorane. Stavba je bila zgrajena leta 2004 in je delo madžarskega arhitekta Imreja Makovca. Pri delu je uporabljal naravne materiale, v detajlih in strukturi zgradbe pa je moč prepoznati elemente zgodovine in mitologijo kraja. Sama dvorana ima 444 sedežev, predverje, kjer se nahaja tudi lična kavarna, in ki je opremljeno s kipi lokalnega akademskega kiparja Ferenca Királyja, pa je namenjeno različnim sprejemom, razstavam in drugim priložnostim.

Le nekaj metrov od gledališko koncertne dvorane stoji lendavska sinagoga. Zgrajena je bila leta 1866 in je poleg mariborske edina sinagoga v Sloveniji. Na videz preprosta skorajda kvadratna zgradba je najpomembnejši arhitekturni spomenik lendavske židovske skupnosti. Kot sakralni objekt je delovala do 1944, ko so po izgonu Judov verske obrede opustili.  Notranjost danes krasi šest v pozlato odetih železnih kaneliranih stebrov s korintskim kapitelom, ki podpirajo galerijo, od prvotne opreme pa je ostala le še ura.

Če se iz Lendave zapeljete do sosednje Dolge vasi, lahko obiščete tudi judovsko pokopališče. Tam se nahaja 128 nagrobnikov z napisi, pokopališče, ki je razdeljeno na tri dele, pa je prav tako kot sinagoga spomeniško zaščiteno.

Knjižnica je še ena izmed zanimivih zgradb v Lendavi. Vila odeta v roza fasado je bila zgrajena leta 1906 po načrtih neznanega arhitekta iz Budimpešte. Zunanjost zgradbe v neobaročnem stilu krasijo štirje vogalni stolpiči in baročne kartuše, notranjost, v kateri danes deluje knjižnica, pa krasi bogata štukatura in secesijski vitraži.

Mestna hiša se nahaja v čudoviti stavbi sredi mesta, ki je v preteklosti bila del posestva kneza Esterházyja in središče gostinske dejavnosti v mestu. V njej je bilo v preteklosti urejenih več sob za goste, ponašala pa se je tudi z ledenico, kegljaško progo, kavarno, restavracijo, plesno dvorano, hlevom za 40 konj in remizo. Od leta 2006 obnovljeno zgradbo za svoje delo uporablja Občina Lendava.

Vredna ogleda je vsekakor tudi župnijska cerkev sv. Katarine, ki jo spremljajo kipi sv. Štefana, sv. Antona Martina Slomška in sv. Florijana, ter evangeličanska cerkev, ki je dvojčica evangeličanske cerkve Csorni na Madžarskem.

Ob obisku Lendave nikar ne spreglejte Centra Bánffy, kjer danes domuje Zavod za kulturo madžarske narodnosti, ali pa se podajte v Lendavske gorice, kjer danes kraljuje razgledni stolp Vinarium, v cerkvi sv. Trojice je »večno prebivališče« našlo mumificirano truplo, ki naj bi pripadalo Mihaelu Hadiku, enemu od slovitih junakov iz bojev proti Turkom.

Ob obisku nikar ne pozabite poskusiti  kakovostnih vin ali tradicionalnih jedi, med katerimi vsekakor izstopa bograč. Slednjega lahko poskusite tudi na prireditvi Bogračfest, ki se odvija v avgustu. Tudi sicer pa je kulturno in družabno dogajanje v Lendavi zelo bogato. Obiščete lahko na primer slovito Lendavsko trgatev, tekmovanje v kuhanju ribje čorbe, Katarinin sejem ter še in še.

ZGODOVINA

Lendava, prijetno mestece pred mejo z Madžarsko, skriva bogato in zanimivo zgodovino. Delček te vam bo odkrila razstava v stari meščanski hiši z začetka 20. stoletja na Glavni ulici z naslovomMeščanstvo, tiskarstvo in dežnikarstvo Lendave. Kot vse meščanske hiše tistega časa je bila v nadstropju namenjena bivanju, v pritličju pa trgovini.

Zaradi svoje geografske lege je bila Lendava od nekdaj središče okoliških pokrajin in stičišče različnih svetov. Tu so se stoletja uspešno povezovale in prepletale madžarska, judovska, slovenska, nemška, hrvaška in romska kultura. Status mesta je pridobila v srednjem veku, do prve svetovne vojne pa se je v mestu razvila svojevrstna meščanska kultura.

Prvi del muzeja, z delovno sobo, salonom ter pohištvom nekdanje judovske odvetniške družine Eppinger, prikazuje zlate lendavske čase na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Oprema meščanskega stanovanja in način oblačenja sta izkazovala prefinjen okus ter razgibano družabno življenje.

Že leta 1835 je Lendava kot prva na območju današnjega Pomurja dobila lekarno. Ogledamo si lahko lekarniško opremo s konca 19. stoletja, ki je zanimiva tudi kot vzorčni primer umetne obrti.

Meščansko kulturo sta tvorili tudi zanimanje za knjige in prebiranje časopisov. Na prelomu iz 19. v 20. stoletje se je v Lendavi pojavilo veliko lokalnih tednikov in dnevnih časopisov. Prvi tednik, Also Lendvai Hirado, je izšel 12. januarja 1889. Izdajatelj je bil tiskar Kardos iz Keszthelya.

Leta 1898 je prišel v mesto tiskar, trgovec, založnik in knjigarnar Ernest Balkany in odprl papirnico, knjižnico, tiskarno in knjigoveznico. Poleg madžarskih izdaj je natisnil tudi več slovenskih publikacij. Leta 1914 so tu tiskali Kleklove Novine v vendskem jeziku. Izdajali so tudi Marijin list, politični tednik Istina, mesečnika Marijin Ograček in Slovenska krajina, med letoma 1934 in 1935 pa Ljudsko pravico, zelo socialistično usmerjeni časopis, ki velja za predhodnika današnjega Dela, ter pozneje še napredni časopis Mladi Prekmurec.

Družina Balkany je, ne glede na težka obdobja, tiskala imenitne umetniške izdaje tako na lokalni kot tudi na državni ravni, številnih med njimi si drugod niso upali tiskati. Pred začetkom druge svetovne vojne je tiskar Balkany umrl, leta 1947 pa je bila tiskarna nacionalizirana. S tem je zamrlo tudi znamenito lendavsko tiskarstvo.

Sicer pa je Lendava zgodovinsko še globlje povezana s knjigami. Leta 1573 je namreč lendavski pridigar György Kultsar izdal knjigo, ki je menda spadala med prve tri tiskane na ozemlju Slovenije. Njen naslov se je v prevodu glasil Kosanje hudiča s skesanim grešnikom in nauk, ki govori o upanju zoper obup.

Zgodovinska vloga lendavskega dežnika

Lendavski dežniki so izvirni in domiselni še v današnjem času.

Mestu je bila nekoč v ponos dežnikarna, prva tovrstna na ozemlju Avstro-Ogrske. Nastala je iz šivalnice Bele Worthmana leta 1904. O njeni uspešnosti priča podatek, da se je že po dveh letih in pol poslovanja, s po 270 do 350 izdelanimi dežniki na dan, preoblikovala v delniško družbo. S krajšimi in daljšimi prekinitvami je delovala vse do leta 2001. Odtlej so v naših trgovinah na voljo zgolj ceneni azijski dežniki.

Na razstavi si je mogoče ogledati dokumente o ustanovitvi tovarne, fotografije starih strojev, predstavljeni so tudi sodobnejši postopki izdelave dežnikov itd. Obiskovalcem daje vpogled tudi v zgodovinsko vlogo dežnika. Ta je bil nekoč predvsem dopolnilo k damskemu oblačilu, šele pozneje so ga začeli uporabljati kot zaščito pred dežjem.

Živahen kulturni utrip, pogosto tudi za Madžare

Danes je nosilec lendavskega kulturnega dogajanja v slovenskem in madžarskem jeziku moderni Kulturni dom, v katerem sta gledališka in koncertna dvorana. Za pomemben kulturni center velja tudi Center Banffy s knjigarno in manjšo galerijo, ki ga radi obiskujejo domačini in tujci. Madžarske knjige in časopise lahko prebirate ob dobri kavi in slastnem pecivu ali pa se prepustite drugačnemu programu. Tu namreč potekajo pomembne literarne in glasbene prireditve, predstavitve knjig, uradna in prijateljska srečanja ter znanstvena posvetovanja.

Center deluje v okviru Zavoda za kulturo madžarske narodnosti, ime pa je dobil po dolnjelendavski aristokratski družini, ki je spodbujala kulturo v mestu. Nameščen je v nekdanji meščanski pritlični hiši in lepo odseva značilnost in vzdušje naglo razvijajočega se mesta na prelomu 19. in 20. stoletja. Ob njem je vse do druge polovice 18. stoletja delovala judovska molilnica.

Še nekoliko naprej, v Laubheimerjevi baročni vili, domuje današnja mestna knjižnica.

Malo listkov želja na judovskem pokopališču

Na prelomu stoletja je bilo prebivalstvo Lendave narodnostno in versko zelo heterogeno. Tu je živelo poleg katoličanov lepo število evangeličanov, od druge polovice 18. stoletja pa so se začeli sem priseljevati tudi Judje. Danes stoji sredi mesta velika rimskokatoliška cerkev s parkom in kipi sv. Florijana, sv. Štefana Ogrskega iz družine Arpadovičev ter slovenskega škofa Antona Martina Slomška.

Lendavski zemljiški gospodje Banffy so v času reformacije prestopili v protestantsko vero. Danes si nekoliko stran od strogega centra lahko ogledamo (skromnejšo) evangeličansko cerkev.

Pomembna gonilna sila za razvoj lendavskega gospodarstva so bili nekoč Judje. Bili so spretni trgovci, obrtniki, gostilničarji, zdravniki, ustanovitelji hranilnic, lastniki industrijskih obratov, odvetniki in vodilni možje v mestni politiki.

Danes nasproti kulturnega doma stoji sinagoga iz leta 1866, ki je poleg mariborske edina v Sloveniji. Kot sakralni objekt je delovala do leta 1944. Od prvotne opreme je ostala le še ura. Danes je to razstavni in prireditveni prostor. V njej si lahko ogledate stalno spominsko razstavo o lendavskih Judih. Številni počivajo na dolgovaškem pokopališču, obrnjeni k rodnemu Jeruzalemu. Kamenčkov in listkov želja je danes tam toliko kot obiskovalcev – malo.

Za kütrös kalacs se splača počakati

Današnji obiskovalci poznajo Lendavo predvsem po kulinarični ponudbi. Gričevnata okolica zagotavlja kakovostna vina, domačini pa radi postrežejo z bogračem in suhomesnatimi specialitetami. Za posladek vam priporočamo madžarski kütrös kalacs. Se splača počakati v vrsti, tudi 20 minut, če je treba!

Vir: Pomurec.com

Vir: DELO.si  Ksenija Glažar