Moja Zgodba (8)
»V življenju so pomembnejše tiste stvari, ki se delajo iz veselja«
Restavracija Bella Venezia, je po besedah Aldo Bassija, poslovneža in lastnika restavracije, vsekakor nastala iz veselja, iz strasti. Želel je prinesti del večnih Benetk, njegovega mesta, kjer sicer živi, v Lendavo ter tako narediti nekaj lepega za to mesto. V restavraciji pa je že vse nared za odprtje, ki naj bi bilo v prihodnjih dneh.
Nesojeni gozdar je razstavljal dela vrhunskih umetnikov. Danes ga poznamo predvsem kot ustvarjalnega upokojenca, še vedno polnega idej in vizij, kakršne je uresničeval v Galeriji-Muzeju Lendava.
Franca Geriča je že v otroških letih, ki jih je preživel v Gaberju, navduševala narava, zato je sanjal o tem, da bo gozdar, kot je bil njegov stric. Vijugasta življenjska pot ga je potem pripeljala do poklica učitelja likovnega pouka in kamnoseka. Danes ga poznamo predvsem kot ustvarjalnega upokojenca, še vedno polnega idej in vizij, kakršne je uresničeval kot direktor Galerije-Muzeja Lendava.
Ustvarjalna pot, ki se ni klanjala trendom FERENC KIRALY
Akademskega kiparja iz Lendave Ferenca Kiralya so skozi življenje vedno vodili notranja moč, volja pa tudi ročna spretnost, ki mu je ob umetniških navdihih omogočila, da je nastala vrsta kiparskih del. Leta 1973 je sprejel ponudbo, da bo uredil muzejsko zbirko na lendavskem gradu in organiziral mednarodno likovno kolonijo, ki je bila letos že štiridesetič.
Ko imaš kupce, lahko večaš proizvod 28/07
V vinski kleti Kelenc v Lendavskih goricah je prostora za 150 tisoč litrov vina, po trgatvi pa je v kleti več kot 90 tisoč litrov novega vina
Vinska klet Kelenc se nahaja v osrčju Lendavskih goric, nedaleč od razglednega stolpa Vinarium, mimo nje pa vodi vinska cesta. Pri Kelenčevih imajo sicer že dolgo vinogradniško tradicijo. Iz vinograda, kjer so pridelovali vino predvsem za lastne potrebe in za nekaj kupcev, pa ga je na pet hektarjev obdelovalnih površin v slabih dvajsetih letih razširil Darko Kelenc.
V lončenih pekačih so jedi okusnejše.
Marjan Cojhter iz Lendave ohranja prekmursko tradicijo ročne izdelave lončarskih izdelkov na lončarskem vretenu, ob tem pa poskrbi tudi za tradicionalne poslikave. V treh desetletjih je pod njegovimi rokami nastalo že veliko izdelkov, ki jih uporabljajo v Sloveniji in tujini. Med njimi pa so tudi taki, ki so le za okras. »Po poklicu sem sicer kuhar in rad kaj dobrega skuham, vendar me je vedno bolj privlačilo oblikovanje izdelkov iz gline in tudi iz drugih materialov.« Njegova poklicna povezanost s keramiko in lončarstvom se je začela v dolgovaški opekarni, kjer je bil tudi obrat lončarstva.
Leo Roudi - modelar iz Lendave, ki je svojo strast našel v oblikovanju lokomotiv
Written by Super UserŽe od nekdaj ga je privlačilo modelarjenje, po začetkih, ko je izdeloval modele letal, pa je svojo strast kmalu odkril v izdelovanju modelčkov vlakov. Njegovo zbirko trenutno bogati 50 predelanih modelčkov in okoli 20 povsem lastnoročno izdelanih lokomotiv in vlakcev.
Leo Roudi je svojo strast za modelarjenje podedoval po očetu, ki je bil tudi sam modelar, v svoje ustvarjanje pa je kmalu pritegnil tudi sina. Kot nam je pojasnil Leo, se je že v osnovni šoli priključil modelarskemu klubu, svojo spretnost pa z leti le še širil. Prvi modeli vozil so nastajali v njegovih zgodnjih letih, prvi vlak pa je izdelal okoli 10 let nazaj.
Božo Pongrac o tem, kako je našel jutro isi nequee
Written by Super UserOdložil je klobuk z velikimi krajci na sosednji stol, počasi mešal kavo in začel pripovedovati o tem, kako se zanj dan začne. »Ja, za mene so jutra že dolgo dolgo najlepša. Nekako sem sprejel to naravno življenje. To prebujanje, ki ga vidiš, na primer danes, ko je tako lep sončen dan, in ko stopiš iz hiše ter začutiš ... težko bi to opisal z besedami. Človek enostavno mora začutiti to prebujanje, to energijo, ki te napolni in ki deluje. Ko zjutraj pridobiš to jutranjo moč, si ves dan čisto drugačen. Prvo, kamor se zazrem, je nebo, potem pa začnem poslušati. Zdaj se že slišijo ptički ob šestih, šestih in petnajst. Ko to slišiš, pomeni, da si spet živ. Res je to nekaj neverjetnega,« je govoril Božo Pongrac iz Lendavskih Goric, naš tokratni intervjuvanec, ki smo ga z razlogom ravno zdaj povabili k besedi.
Diplomirana novinarka iz Lendave Martina Žoldoš živi v Mehiki
Zanimivo je bilo srečati in intervjuvati stanovsko kolegico. Vedno je posebno doživetje videti novinarje, kako se znajdejo »na drugi strani«. Povem vam, da večina ne prav dobro. Pravzaprav se po navadi prav novinarji, ki naj bi bili mojstri vprašanj, blazno izogibajo dajanju odgovorov. Sploh, če so vprašanja osebna. A ona ni te vrste. Pozitivno sta me presenetili njena odprtost in sproščenost. In njena novinarska žilica, ki kljub temu, da se je preselila in ne dela več v novinarstvu, ne more biti pri miru. Martina Žoldoš.