Vedno več stanovalcev potrebuje pomoč pri okrevanju po zlomih in pri ohranjanju psihofizičnih sposobnosti, vse več se jih zanjo tudi odloči

Dom starejših Lendava ima novi prostor za fizioterapijo. "To je za nas zelo pomembna pridobitev," je povedal direktor doma Franc Špilak. Vedno več stanovalcev namreč potrebuje pomoč pri okrevanju po zlomih in pri ohranjanju psihofizičnih sposobnosti, vse več pa se jih zanjo tudi odloči. Prav zato so že doslej tej oskrbi posvečali posebno pozornost in zaposlili dve fizioterapevtki, čeprav bi jim po normativih pripadala le ena, zdaj se torej veselijo še novega in sodobno opremljenega prostora, ki je poleg sobe za delovno terapijo.

Le za stanovalce
Novi prostor je trikrat večji od dosedanjega, skupinskih vaj se lahko udeleži kar 15 stanovalcev. Za zunanje uporabnike fizioterapevtskih storitev ne izvajajo in tega niti ne nameravajo. "Naš namen je posvetiti se stanovalcem," je povedal Špilak. V domu biva 179 stanovalcev, zanje skrbi 110 zaposlenih, od teh deset prek javnih del.

Gradnja prizidka se je začela maja lani, dela pa je v dobrih osmih mesecih opravilo lendavsko gradbeno podjetje Legartis. Gradbena dela so stala 186 tisoč evrov, približno 50 tisoč evrov pa so namenili za opremo in nove aparature, skupaj torej približno 240 tisoč evrov. Novi prostor za fizioterapijo je velik 167 kvadratnih metrov, s prizidkom pa so pridobili dodatne prostore v kleti.

S tem se naložbe niso končale. V naslednjih dveh letih nameravajo preurediti še zadnjih pet sob, v katerih še imajo po štiri postelje, v dvoposteljne, hkrati s tem bodo uredili prostore za gospodinjsko skupnost.

Večina stanovalcev v Domu starejših Lendava je z območja lendavske upravne enote, le dvanajst odstotkov jih prihaja od drugod, od drugod tudi prejmejo največ vlog za sprejem. Če ni posebnih zahtev glede standarda, je posteljo v tem domu mogoče dobiti v približno dveh mesecih, pri čemer imajo prednost starostniki iz okolice.

Breme vse večje
Zaradi dviga plač zaposlenih so s februarjem tudi v Lendavi podražili osnovno oskrbo za 1,8 odstotka in zahtevno oskrbo (oskrba štiri) za 2,5 odstotka. V to podražitev še niso zajeti drugi stroški, ki so prav tako višji, upoštevali jih bodo pri naslednji podražitvi, predvidoma aprila, in potem zaradi novega dviga plač zaposlenih še enkrat jeseni.

Špilak priznava, da je breme stanovalcev pri plačevanju oskrbe že dolgo preveliko in se še povečuje. Dom ima tri vrste prihodkov: za zdravstvene storitve prejema denar od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, oskrbnino plačujejo stanovalci, nekaj pa zasluži s tržno dejavnostjo. Pred približno petnajstimi leti so prihodki za zdravstvene storitve v strukturi vseh prihodkov doma pomenili približno 40 odstotkov, zdaj pa že manj kot 30, kar pomeni, da je treba tako kot drugod višje stroške pokrivati z dražjo oskrbnino.

"V Sloveniji že primanjkuje zdravstvenega in negovalnega kadra, čeprav pri nas tega še ne čutimo. To delo pa mora biti cenjeno in tudi primerno plačano. Toda tega bremena v nedogled ne moremo prelagati na stanovalce. Ob tem pa na zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bi lahko rešil nekatera vprašanja glede financiranja, čakamo že zelo dolgo," še pove Špilak.

Res je, da nekateri upokojenci in njihovi svojci zaradi cenejše oskrbe izberejo domove na Hrvaškem, a nekateri se že vračajo. Tam namreč ne morejo uveljavljati pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, ob bolezni pa tudi težje pridejo do svojega zdravnika.

VIR: seniorji.info / Majda Horvat