Sreda, 13 December 2017
Email
Make My Homepage
RSS
Pasica
Register
trojica.jpg

Vrtne Hiše

Umetnik mnogih energij PDF natisni E-pošta
Prispeval Administrator   
Ponedeljek, 04 December 2017 08:51

Več kot 40 let angažmaja v Lendavi po Sloveniji uveljavljen igralec in režiser Rajko Stupar začini z aforizmom: »Kdor (ob)išče gledališče, najde življenja skrivališče« – Še vedno ima občutek, da domačini nimajo tega vpogleda od zunaj kot ga ima sam kot prišlek
Z njemu lastno izrazno močjo je akademski igralec, režiser in gledališki pedagog Rajko Stupar (roj. 1948) iz Trimlinov pri Lendavi na letošnjih 26. Büjraških dnevih na Otoku ljubezni v Ižakovcih sklenil dramaturški lok večno zelene debate

o tem, kaj in kako bi z reko Muro. »Mura tok je, teče zdaj in tam in v meni tod./ Se mi življenje tam ob njej začenja in izteka?/ Sem bil in bom mar sam? Je tu še rod.?/ … Se bom utopil v njej? Se ona, ki sem jo imel, bo v meni utopila?/ Suhote moje reka tam hladno napaja./ Radost, bolečina, vse v vodi blaženo postaja,« je Stupar vzneseno povzemal pokojnega novinarja in ekologa prof. Štefana Smeja izpoved o reki, ki »narasla povzroča dreget«.

Rajko – nastopil je tudi kot član civilne iniciative Ustavimo fracking v Petišovcih – spomni, da je v 90 letih o tej »tekoči duši pokrajine, ki odpira dih in pot v širino doživljanja« posnel reportažno-dokumentarni film. V njem globok poklon po njegovem »najzanimivejši in najbogatejši slovenski reki« izrazi prof. Dušan Ogrin: »V Muri bi se moral enako kot to velja za slovensko Primorje projicirati interes celotne slovenske nacije, ljudstva.« Stuparjeva TV-postaja Studio Dart v Lendavi je film predvajala v duhu svojega poslanstva, ki je bilo skoraj dve desetletji predvsem v tem, da »beleži življenjski utrip okolja in vzpostavlja dialog med domačini«.

Otroška igra preizkušnja za življenje

A treba je za nekaj desetletij v preteklost, v Rajkovo otroštvo na očetovem domu v Stari vasi pri Vidmu blizu Krškega. »Ker sem prebolel številne otroške bolezni, sem si neznansko želel imeti srečo, da dočakam dvajset let. V pesmici Slutnja, ki se mi zdi danes še bolj aktualna, sem že kot šestošolec izrazil strah pred atomsko bombo in skrb za naravo in svet. To obdobje je za vselej zaznamovalo moje življenje. Klepal sem stihe, risal, recitiral, nastopil in zmagal sem v radijski oddaji Marjana Kralja Pokaži kaj znaš, izpostavljanje na odru sem doživljal kot izziv. Nekoč so me pri tovarni celuloze in papirja Djuro Salaj v Krškem postavili pred tovarniško godbo na pihala – bilo je jugoslovansko srečanje teh godb – češ, naj ji dirigiram. Ti samo mahaj, ujeti moraš pravi ritem, pa bo, so me spodbujali. Imel sem grozljivo tremo, toda premagal sem strah in opravil,« pripoveduje.

Mnogo let kasneje je v vlogi predsednika strokovne žirije na tradicionalnem Otroškem festivalu gledaliških sanj slikovito komentiral nastope otrok v Pionirskem domu v Ljubljani: »Kajti prek igre se otroška duša za življenje preizkuša.« Ob igralstvu, režiji in gledališki pedagogiki so njegove ustvarjalne stalnice še arhitektura, slikarstvo in literatura. Po končani osemletki se je odločil za šolanje na gimnaziji v Brežicah. »Takrat je bila ta ena boljših gimnazij pri nas, tja sem se vozil. Imeli smo odličnega profesorja likovne vzgoje Miroslava Kuglerja, akademskega slikarja, ki nas je popeljal skozi zgodovino likovne umetnosti. Spadal je v krog velikih imen v Kostanjevici, kjer je likovna umetnost kar cvetela. Med počitnicami sem se s kolesom vozil k profesorju Zoranu Didku, avtorju študije Osnove oblikotvornosti, ki me je kasneje pripravljal na sprejemni izpit za študij na likovni akademiji. Prof. Didek je bil doma z območja pod Gorjanci s Krškim poljem, ki je podobno Lendavi, zato mi je ta tako simpatična,« med prešernim smehom razlaga Rajko.

»Tudi v gimnaziji sem bil ves čas angažiran pri odrskih uprizoritvah,« se spomni. »V bistvu sem se takrat po spletu naključij, bolj intuitivno (delo te je takrat čakalo!), kot se danes mladi bolj špekulativno (bom dobil zaposlitev, kako bom preživel?) odločil za študij na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT). Med več deset kandidati sva bila v naknadnem roku sprejeta samo dva: Berta Bojetu in jaz.« Študij na AGRFT je bil zahteven, stresen, a, kot poudarja, »bili smo predani tako kot so danes predani tisti, ki se ukvarjajo z umetnostjo in od nje (pre)živijo.«

Nasledili energijo staršev

Ko je diplomiral, je imel ponudbo za zaposlitev v kar treh profesionalnih gledališčih. »Znašel sem se na novi prelomni točki: ali se popolnoma žrtvovati za poklic ali udejanjati vrednote za srečno življenje,« pravi. Da se je takrat prav odločil – z ljubeznijo iz študentskih let Alenko, kasnejšo uspešno podjetnico, sta se ustalila v Lendavi, si ustvarila družino in si v bližnjih Trimlinih postavila hišo – podkrepi z besedami: »Zdaj imam vse, kar je potrebno za srečo, samo da bo zdravje. Celo preveč je vsega, že samo spominov.« Z ljubeznijo se spominja staršev, ki sta bila ves čas družbeno aktivna, spodbujala njegove talente, mu prepuščala svobodo izbire. »Bil sem otrok delavske družine, oče se je po vrnitvi iz taborišča Dachau predal ustvarjanju nove, boljše družbe, do upokojitve je bil med vodilnimi v krški tovarni celuloze in papirja, mama je gospodinjila in se žrtvovala za naju s sestro Dušico, da smo lažje živeli. Naša generacija je to energijo staršev začutila in nasledila, zato sem tudi sam vse življenje družbeno angažiran.«

Več kot 40 let, od leta 1974, angažmaja v Lendavi po Sloveniji uveljavljen umetnik začini z aforizmom: »Kdor (ob)išče gledališče, najde življenja skrivališče.« Pod naslovom Satira odstira je v petih ciklih (Oblast, Omika, Ljubezen, Denar in Staro za novo) spisal preko 300 aforizmov. »Ko je v 70 letih prišlo do znamenite študentske zasedbe filozofske fakultete v Ljubljani, smo se študentje naše akademije upali upreti nekaj dni prej s tem, da smo bojkotirali lastno predstavo v Drami. V takratnih razburkanih časih smo si tudi mi želeli demokratičnih sprememb, več svobode, manj hierarhije. A že v prvem letniku me je od igralskega poklica odvrnil eden od profesorjev, režiser, ki nam je kar naprej govoril: 'Lubčki dragi, vi igralci ste konjunkturno blago.' Da bi se v tem poklicu izživel za vsako ceno, se mi pač ni zdelo potrebno,« izpove.

Rajkov bojeviti duh s fakultete je prišel do izraza že v prvi službi. Šest mesecev je bil zaposlen na kulturni skupnosti v Krškem, sledilo je leto dni vojske, po njej pa dilema: ali se odzvati povabilu Bojana Štiha in se voziti v Ljudsko gledališče v Celju ali prisluhniti klicu srca; odločil se je za zadnje. Do polovice 80 let je nastopal v ljubljanski SNG Drami, MGL Ljubljana, PDG Nova Gorica in SNG Maribor. »Don Juan in Faust je bila moja zadnja predstava v mariborskem SNG, kajti postalo je prenaporno. Tako sem sklenil po tem, ko sem neko noč z odprtimi očmi z avtomobilom zapeljal na bankino ob cesti v Dolnjem Lakošu. Ravno takrat je med podobno vožnjo izgubil življenje mlajši kolega Marjan Trobec,« razlaga Stupar. Sprva je bil tajnik lendavske Zveze kulturno prosvetnih društev in pred upokojitvijo vodja območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.

»Nismo dunajski kočijaži!«

Dva Ferija, Žižek in Király, ter Rajko so bili takrat protagonisti v lendavski kulturni politiki. »Lendava s svojo sončno lego, kulturno pestrostjo, etnološko, zlasti stavbno dediščino in zgodovinsko preteklostjo mi je bila izziv, podoben tistemu na AGRFT. Še vedno pa imam občutek, da domačini nimajo tega vpogleda od zunaj kot ga imam jaz kot prišlek. Ravno uvid od zunaj s sposobnostjo, da začutiš notranjščino, je narekoval vsebino mojemu delu,« razčlenjuje mož mnogih energij, ki je pustil svoj pečat v projektih, kot so bili idejna zasnova novega kulturnega doma, obnova judovske sinagoge, ohranitev stare občine v parku (za kar je prejel občinsko priznanje), revitalizacija gradu, kinodvorane, knjižnice in drugih objektov vaške in mestne arhitekture, posodobitev kulturnih domov na podeželju. Zadnja leta službovanja je bil v uredniškem odboru multikulturne strokovno-družboslovno-literarnoumetnostne revije Lindua.

Preberi več: ....VIR: Pen št. 9, 28.9.2017

 
Home Zadnje Novice Umetnik mnogih energij
Copyright © 2017. lendava.net. Designed by Shape5.com