V okviru Festivala Vinarium so ta konec tedna zaznamovali 450-letnico prvih knjig, natisnjenih v času reformacije na ozemlju današnje Slovenije, v Dolnji Lendavi. Gre za pomemben zgodovinski dogodek, saj so se tri knjižna dela protestantskega pridigarja, učitelja in nabožnega pisatelja Györgya Kultsárja prvič samo za to priložnost in za kratek čas iz Budimpešte vrnila v Lendavo. Knjige so napisane v madžarskem jeziku.

Ob tej visoki obletnici so v Lendavi pripravili mednarodno konferenco in odprtje razstave v Muzeju meščanstva, tiskarstva in dežnikarstva, posvečeni avtorju Györgyu Kultsárju, ki je živel v Lendavi. Knjige z naslovi Kratek nauk o pripravah na smrt, Postila in Kosanje hudiča s skesanim grešnikom je v dolnjelendavski tiskarni leta 1573 natisnil potujoči tiskar Rudolf Hoffhalter, ki je leto dni gostoval na dvoru Mikloša Banffyja. Dve izmed razstavljenih sta tudi edina ohranjena primerka originalov iz tistega časa.

Leto dni priprav
Na konferenci so se zvrstila predavanja osmih predavateljev iz Budimpešte, Ljubljane oziroma širše raziskovalne okolice ter tudi iz Pomurja. Prisotni na konferenci so se podučili tudi o kulturnozgodovinskih vidikih lendavskega tiskarstva in pridigarskega slovstva do današnjih dni, avtor razstave, višji kustos Galerije - Muzeja Lendava Zoltan Lendvai Kepe je predstavil Dolnjo Lendavo Banffyjev v luči reformacije, na javnem odprtju razstave naslednji dan pa je pojasnil tudi zahtevnost tovrstnega projekta. »Na ta veliki dogodek smo se pripravljali leto dni. Knjige zahtevajo posebno obravnavo, posebno okolje, v katerem so razstavljene, 24-urno varovanje, saj sta dve izmed njih še edina obstoječa primerka originalov iz tistega časa, zato bosta na ogled zgolj dva dni, potem pa se vračata v Narodno Szechenyijevo knjižnico iz Budimpešte,« je pojasnil avtor razstave.

Ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice Ljubljana Viljem Leban vidi v konferenci odlično priložnost za sodelovanje tako bibliotekarjev kot knjigotržcev. Po njegovih besedah lendavski prostor priča o tem, da že 450 let in več na tem območju delujejo ustvarjalci, znanstveniki, raziskovalci in podjetniki obeh narodov. Njegov madžarski kolega, generalni direktor Narodne Szechenyijeve knjižnice iz Budimpešte David Rozsa, se prav tako veseli sodelovanja s slovenskimi kolegi in novih skupnih projektov. Knjižnici sta letos podpisali dogovor o sodelovanju.

vir: slovenske novice