nafta

  • Za nakup premoženja se potegujejo trije ponudniki, ki prihajajo vsak s svojim načrtom – Občina gleda pod prste, kajti ponovna proizvodnja ali razstavljanje opreme pomenita tveganje za okolje

    Po vrsti neuspelih prodaj premoženja stečajnega dolžnika Nafte Petrochem se zdaj za nakup potegujejo trije ponudniki nezavezujočih ponudb. Stečajni upravitelj Silvo Zorec tega, s kom potekajo neposredna pogajanja za dosego izboljšanja nakupne ponudbe, ne razkriva, povedal pa je, da imajo ti različne načrte. Od tega, da bi znova zagnali petrokemično ali podobno proizvodnjo, ali da bi opremo razstavili in jo odpeljali. Pomenljiva je tudi navedba v zadnjem poročilu stečajnega upravitelja, da pogajanja potekajo počasneje zaradi epidemije covida-19, saj imajo ponudniki, ki imajo svoj sedež zunaj Evropske unije, težave s prihodom v Slovenijo. Pogajanja, ki jih usklajuje dunajska posredniška družba Netbid, bi lahko končali v naslednjih dveh tednih bodisi uspešno s sklenitvijo pogodbe ali neuspešno.

    Ob tem spomnimo, da je pogodba o nakupu premoženja lendavskega podjetja enkrat že bila sklenjena, in sicer decembra 2019, vendar je kupec, družba Technobell iz Kopra, od nakupa odstopil. Ta je bil sprejemljiv tudi za Občino Lendava, ki takrat ni uveljavljala predkupne pravice. Pri zdajšnji prodaji pa občina prevzema aktivnejšo vlogo. To si lahko razlagamo na dva načina – da potencialni kupci, ki zagotovo obiskujejo tudi vodstvo lokalne skupnosti, pri njih ne uživajo zaupanja ali pa občino nagovarjajo za skupni nastop oziroma sklenitev nekega partnerstva.
    Še brez odločitve, možnosti so odprte

    Župan Janez Magyar je namreč na zadnji seji občinskega sveta, ki je potekala 14. julija, točko poročila o delu v preteklem obdobju in o informacijah župana zaprl za javnost. Po naših informacijah je svetnike seznanil s prodajo premoženja Nafte Petrochem, pa tudi, da če bi se občina želela vključiti v nakup, bi se morala za to dodatno zadolžiti. Govora je bilo o dveh in pol milijonih evrov. Občinski svet o tem ni sprejel nobene odločitve, vendar so možnosti za to pustili odprte. Magyar vsebine pogovorov za zaprtimi vrati za naš medij ni želel pojasniti, niti razlogov za vključevanje občine.

    Čeprav poslovni interes lokalne skupnosti tu ni povsem jasen, načrt nakupa z namenom nadaljnje boljše prodaje pa celo vprašljiv, pa je njena aktivacija razumljiva z okoljskega vidika. Posel ima namreč velik okoljski predznak, tako z morebitnim ponovnim zagonom kemične proizvodnje kot z nakupom opreme z namenom, da se ta razstavi, koristno odpelje, ostalo pa pusti kot odpadek, za katerega bi spet morala poskrbeti bodisi lokalna skupnost bodisi država. In prav zato in tudi zaradi odgovornosti v zvezi z odločanjem v preteklosti o usodi Nafte bi se morala aktivirati tudi država. Nedopustno bi bilo, da bi po vseh okoljskih bremenih, ki so v občini ostala po zgrešenih poslovnih odločitvah s soglasjem države, zdaj tej naložili novo breme.

    In katero premoženje je sploh naprodaj? Številna zemljišča v industrijski coni, ki bi lahko bila lastniško zanimiva tudi za občino, potem pa tovarniški objekti ter infrastruktura in rezervoarji z obrati formalina, sintetičnih mas in fenolnih smol, naprodaj pa je tudi 51-odstotni poslovni delež v družbi Industrijske storitve. Čeprav se premoženje prodaja kot celota, to ni jamstvo, da se proizvodnja zažene v pričakovanem smislu ali da bo kupec dvorišče pospravil do zadnjega opilka.

    Nedopustno bi bilo, da bi po vseh okoljskih bremenih, ki so v občini ostala po zgrešenih poslovnih odločitvah s soglasjem države, zdaj tej naložili novo breme.

    vir vestnik.si

  • Koprski Technobell, ki je sklenil pogodbo za nakup lendavske petrokemične tovarne nekdanje Nafte Petrochem v višini treh milijonov evrov, plačal pa je tudi predujem, je od pogodbe odstopil. Razlogi naj bi bili poslovni. V Lendavi so ob tem zelo razočarani, saj so verjeli v oživitev dejavnosti. Nad odločitvijo sta presenečena tako stečajni upravitelj Nafte Petrochem Silvo Zorec kot lendavski župan Janez Magyar. Zorec je povedal, da ima le napoved, da Technobell ne namerava izpolniti pogodbe, zakaj, pa mu niso pojasnili. Zorec obžaluje, da se je to zgodilo, za nadaljnje ukrepe še ni odločil, a če bo pri tem ostalo, bo moral v nov krog prodaje.

    VIR: sta

  • Potem ko je višji državni tožilec Drago Farič pridobil mnenje izvedenca finančne stroke, po katerem očitno ni bilo dokazov za krivdo, je zoper Cveta Žalika in Borisa Šveca, nekdanja direktorja Nafte Petrochem in krovne družbe Nafte Lendava, in Snežano Bokan Kuprivec, nekdanjo direktorico Eko Nafte, umaknil obtožnico.

    In sodniku okrožnega sodišča v Murski Soboti Stanislavu Jugu ni preostalo drugega, kot da zadevo zaključi z zavrnilno sodbo, stroške postopka pa bo pokril državni proračun. Kot je znano, je tožilstvo visoke funkcionarje lendavskih gospodarskih družb, ki so na zatožno klop prvič sedli februarja 2017, bremenilo zlorabe položaja in zaupanja pri opravljanju gospodarske dejavnosti, poslej pa bodo vsi trije mirno spali.
     
    Reševala obstoječe stanje

    Kot je med umikom obtožnega predloga pojasnil tožilec Farič, je izvedeni dokazni postopek, v katerem sta se direktorja zagovarjala, zaslišanih je bilo več kot 20 prič, sodna izvedenka Alenka Gril pa je izdelala in pozneje še dopolnila izvedensko mnenje, pokazal, da obtožena nista ravnala s »krivdno obliko direktnega naklepa«.

    Tako Žalik kakor Švec sta poskušala reševati stanje v skupini Nafta, je razložil višji tožilec. Enako je menil tudi za Snežano Bokan Kuprivec, nekdanjo direktorico Eko Nafte. Žaliku in Švecu so očitali, da sta od novembra 2011 do julija 2012 tovarni družbe Lesna Tip Otiški Vrh še vedno dobavljala lepilo, ta pa ga ni plačala. Pri tem naj bi podjetju Nafta Petrochem nastalo za 233.000 evrov škode, oba pa sta se branila, da bi podjetje v stečaju končalo že mnogo prej, če bi poslovanje z omenjeno stranko prekinili. Za vse poteze sta imela celo soglasja nadzornega sveta.

    Nafta Lendava je bila z več kot 2000 zaposlenimi eden od paradnih konjev gospodarstva v pokrajini ob reki Muri.

    Nekdanji direktorici Eko Nafte Snežani Bokan Kuprivec pa je Farič očital, da je aprila 2011 odredila, da iz rezervoarjev, v katerih Eko Nafta skladišči gorivo Zavoda RS za blagovne rezerve, v svoje, torej rezervoarje Eko Nafte, prečrpajo 120.000 litrov dizelskega goriva. Inventura v Eko Nafti naj bi namreč pokazala, da družbi manjka toliko litrov nafte, zaradi carinskega in trošarinskega pregleda pa so morali manjkajočo količino nadomestiti. »S tem je Eko Nafta pridobila za 115.000 evrov premoženjske koristi,« je bilo zapisano v obtožnici.

    Dokazni postopek je pozneje pokazal, da zavod ni bil oškodovan, saj so manjkajoče količine v rezervoarjih blagovnih rezerv nadomestili iz rezervoarjev Eko Nafte. »Zateklo me je obstoječe stanje. Prepričana sem tudi, da je nekdo za mojim hrbtom manipuliral z naftnimi derivati, kot so to očitno počeli že v preteklosti. Ničesar nisem prikrivala, ampak reševala, dokler me julija 2013 niso razrešili,« se je na sodišču zagovarjala Bokan Kuprivčeva. Da ni nastala škoda, so potrdili tudi v zavodu za blagovne rezerve.

    Tožilstvo je visoke funkcionarje lendavskih gospodarskih družb bremenilo zlorabe položaja in zaupanja pri opravljanju gospodarske dejavnosti.

    Nafta Lendava je imela s hčerinskimi družbami nekdaj več kot 2000 zaposlenih in je bila eden od paradnih konjev gospodarstva v pokrajini ob reki Muri, danes pa združuje tri družbe – Eko Nafto, Nafto varovanje in požarno varnost ter Geoenergo – z le peščico zaposlenih.

    VIR: times.si

  • Technobell iz Kopra še ne razkriva načrtov, lendavski župan pa pravi, da bodo od vlagatelja zahtevali skrbno varovanje okolja

    Decembra smo poročali o morebitni skorajšnji prodaji premoženja Nafte Petrochem v stečaju, saj se je na poslovnem naslovu stečajnega dolžnika vpisalo podjetje Technobell Lendava v lasti koprskega podjetja Technobell. Stečajni upravitelj Silvo Zorec je takrat izjavil, da s potencialnim kupcem že potekajo pogovori o najpomembnejšem delu premoženja stečajnega dolžnika, to je obratu za proizvodnjo formalina, sintetične mase in fenolnih smol, vendar identitete kupca ni razkril, zdaj pa nam je potrdil, da je bila pogodba sklenjena 23. decembra. Ta še ni pravnomočna, saj se mora v predvidenem roku tuji družbenik v podjetju Industrijske storitve (ob njem je to še Nafta Petrochem v stečaju) izreči o tem, ali bo uveljavljal predkupno pravico.
    Da je Technobell Lendava potencialni kupec prodajanega premoženja, pa so nam potrdili v Kopru in dodali, da dokler postopek pravnoformalno ni končan, komentarjev ne dajejo. Vodstvo družbe Technobell smo vprašali, ali sklenitev nakupne pogodbe pomeni tudi ponovni zagon petrokemične proizvodnje. To namreč predvsem z vidika morebitnih vplivov na okolje zanima tudi okoliško prebivalstvo.
    Lokalna skupnost je nedvomno sodelovala v pogovorih o prihodu novega investitorja na Naftino dvorišče, saj sta se o tej možnosti na delovnem srečanju januarja lani pogovarjala tudi župan Občine Lendava Janez Magyar in direktor skupine Nafta Lendava Borut Bizjak, župan pa je takrat tudi poudaril neizkoriščeni potencial na tej lokaciji. Magyar je potrdil, da je bila občina poleti obveščena o nameri Technobella, da pride kot resen investitor v Lendavo, in da so o tem tekli pogovori tudi z Alešem Cantaruttijem, državnim sekretarjem na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, in gospodarskim ministrom Zdravkom Počivalškom.
    Technobell bo vsekakor nadaljeval proizvodnjo, je povedal Magyar, to potrjuje tudi poizvedba vlagatelja pri prej zaposlenih o možnostih za ponovno zaposlitev, vendar podrobnosti o njegovih poslovnih načrtih v Lendavi ne more razkriti. Gotovo pa bo treba pred ponovnim zagonom proizvodnje v zdaj zaprti tovarni izvesti presojo vplivov na okolje, je izjavil Magyar in dodal, da bo lokalna skupnost zahtevala, da proizvodnja ne bo obremenjevala okolja.

    vir: vestnik.si

  • Direktor Nogometnega kluba Nafta 1903 Gergelyi Kocsardi, lendavski župan Anton Balažek in podžupan Ferenc Horvath, predsednik sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti, so danes popoldne za Dvojezično srednjo šolo v Lendavi skupaj položili temeljni kamen igrišča z umetno travo Nogometne akademije Nafta 1903 Lendava.

    V začetku leta sta Nogometni klub Nafta 1903 in občina Lendava podpisala pogodbo o brezplačni uporabi zemljišča za obdobje dvajsetih let. Tako se je lahko s podporo madžarske vlade začela gradnja centra za vzgojo podmladka lendavske nogometne akademije. Osnovni cilj programa je razvoj športa, predvsem nogometa v pomurski regiji, ter ustanovitev športne infrastrukture, ki zagotavlja vzgojo, razvoj in usposabljanje mladih športnikov.

    "Ta projekt smo napovedovali že dlje časa in ljudje začnejo zares verjeti vanj, ko fizično vidijo, da se res nekaj dogaja. In zdaj lahko v resnici vidijo, da se zadeve tudi fizično premikajo. Spodobi se, da ob tem čestitam nogometnemu klubu Nafta za izredno lepo nastopanje v drugi slovenski nogometni ligi in nogometnemu klubu Mura za uvrstitev v prvo ligo. Oba kluba sta izredno pomembna za razvoj nogometa v tem prostoru. Tega pa jaz vidim tudi že vnaprej. Vem, kaj se bo tu dogajalo. Tukaj bo rekreacijski center, fitnes naprave za rekreacijo na prostem, jeseni bodo pred srednjo šolo teniška igrišča in igrišče za odbojko na mivki in nova sonaravna urejena parkirišča. To je del tistega načrta, ki smo ga zasnovali, in ki ga sedaj začenjamo uresničevati, tako da bo ta del Lendave dobil povsem drugačno podobo. Upam, da bo to končano do začetka novega šolskega leta, septembra pa zagotovo. Rad bi se zahvalil madžarskim prijateljem za svojo odločitev in vlaganje v infrastrukturo. S tem so nam olajšali vlaganje v druge projekte in drugo infrastrukturo, ki jo prav tako potrebujemo za boljše, kvalitetno življenje, predvsem pa za več gibanja in zdravja naših prebivalcev," je bil konkreten Balažek.

    Položitev temeljnega kamna so med drugim spremljali tudi generalni konzul Madžarske v Lendavi Gyula Földes, dobrovniški župan Marjan Kardinar, trener članske ekipe Nafte Franc Fridl in učenci nogometnega razreda pod vodstvom kapetana članske ekipe Nafte Mitje Noviniča.

    Več v tiskani izdaji Vestnika 31.5. 2018.
    VIR: vecer.com / Foto : JURE ZAUNEKER