Lendava je najvzhodnejše mesto v Sloveniji, tik ob meji z Madžarsko. V tem dvojezičnem mestu, kjer je prebivalstvo mešano (v njem je približno 25 odstotkov Madžarov), živi tudi Aleksander Varga, ki ga vsi kličejo Sašo, turistični vodič in glasbenik.

Odkar ima stolp Vinarium, visok 53,5 metrov, ki ponuja prekrasen razgled na štiri države (Slovenijo, Madžarsko, Hrvaško in Avstrijo), in to brez osebne izkaznice, jih obišče čedalje več domačih in tujih turistov. Hkrati pa sedaj številni slovenski župani, po lendavskem zgledu, razmišljajo, da bi tudi oni v svojem kraju postavili razgledni stolp.

Kam po obleko za maturantski ples?
»Otroštvo in najstniška leta sem preživel v Lendavi, nato sem se odpravil na študij v Maribor. Študiral sem ekonomijo, smer turistični marketing. Po zaključku višje šole sem se odločil, da grem še na študij na visoko šolo v Ljubljano, prav tako turistični marketing.« Po končanem šolanju se je v Ljubljani zaposlil v eni izmed turističnih agencij. »Po štirih letih, ki sem jih preživel v Mariboru in dvanajstih v Ljubljani, sem se vrnil nazaj v Prekmurje, ker sem se zaljubil v Prekmurko Nino, ki tudi dela v turizmu. Vožnje v domač kraj so se mi namreč čez noč zazdele vse daljše, pa sem se odločil, da se vrnem.«

Pravi, da je Lendava multikulturni kraj. »Veliko, oziroma po moje celo večina nas je mešane krvi. Sicer pa Slovenci, Madžari, Hrvati, Srbi, Albanci, zadnja leta pa tudi Makedonci in še kdo, v Lendavi sobivamo že veliko let in to se seveda pozna tudi pri demografski sliki prebivalcev. Na madžarski strani meje je multikulturnosti po moje manj. V Porabju živijo potomci slovenskih družin, ki že slabše govorijo slovensko. Mladi, kolikor sem lahko slišal, precej slabše kot Madžari pri nas madžarsko.«

Ko sva že pri madžarščini, pove, da ima njihova pisava 45 črk, torej dvajset več kot slovenski jezik. »Tudi zato se je tega jezika težko naučiti, če nisi v okolju, kjer slišiš madžarščino vsak dan. Jaz jo govorim le pogovorno, toliko, da se lahko sporazumem o preprostih, vsakodnevnih stvareh, za kakšne filozofske razprave ali strokovne debate pa je moje znanje jezika preslabo,« nadaljuje, a ne pozabi povedati, da so prebivalci Lendave ponosni na svoje mesto. In imajo biti za kaj.

Če obiščete Lendavo...

»Lendava je majhno mesto, saj šteje trenutno približno 3 tisoč duš, a je eno najstarejših v Sloveniji. Imamo veliko zanimivih arhitekturnih in kulturno-zgodovinskih spomenikov, hkrati pa, kar mene še posebej veseli, tudi veliko kulturnih dogodkov, še več domačih umetnikov ter ljubiteljskih društev. Meščansko kulturo torej skušamo ohranjati še naprej. Zato je prijetno živeti pri nas. Vedno se kaj dogaja.«

Vsi so tudi ponosni na lendavsko gledališko in koncertno dvorano, ki je kot primer organske arhitekture nekaj posebnega v tem delu Evrope, pa na Sinagogo, eno od dveh v Sloveniji, ki je hkrati slovenski muzej holokavsta in s svojo stalno razstavo med drugim prikazuje življenje lendavskih Judov.

»Na lendavskem gradu in v muzeju meščanstva, tiskarstva in dežnikarstva si lahko ogledate več o sami zgodovini razvoja Lendave. Ob stalnih razstavah o zgodovini kraja, razstavah lokalnih in tujih likovnih ter fotografskih umetnikov že nekaj let razstavljajo tudi dela svetovno priznanih ustvarjalcev. Nedavno je pri nas razstavljal tudi Marc Chagall, rusko-francoski umetnik judovskega rodu.«

Pravi, da so za to verjetno zaslužni zaposleni na »gradu«, v javnih institucijah, povezanih z njimi in občina Lendava, ki podpira tovrstne kulturne dogodke.

Kam še?

Pravi, da je v Prekmurju za kolesarje raj, saj ni nikjer zelo visokih vzponov; družine pa bodo morda preživljale počitnice v bližnjih Termah Lendava; tisti, ki imajo radi kakovostna vina in stik z domačini, jo bodo morda peš mahnili po vinski turistični cesti ali pa preprosto zavili v kakšno kmečko gostilno na bograč, ki je golažu podobna jed, značilna za Prekmurje. Sestavine so: svinjina, govedina, divjačina, krompir in za začinjenje čebula, česen, paprika in sol. Od drugih golažev se razlikuje predvsem po tem, da je sestavljeno iz vsaj treh vrst mesa in da je krompir kuhan v golažu in ne posebej.

Ethnotrip

Potem se vrneva k njegovi glasbi. »Z njo si polnim srce in dušo.« Bas kitaro je igral že v več zasedbah, trenutno pa igra v skupini Ethnotrip. »Igramo tako v Sloveniji kot v tujini.«

Pred kratkim so izdali tudi tretji album Preden se zdani, kjer so uglasbili pesmi slovenskih besedilopiscev. »To je naš avtorski prvenec, pred tem smo pa na prejšnjih dveh albumih posneli avtorske priredbe ljudskih skladb širše regije: slovenske, hrvaške, makedonske, srbske, bosanske, madžarske in ruske.«

Včasih njihova pevka poje tudi v devetih jezikih, kar res ni preprosto. »Si pa iz ljubezni do glasbe in ohranjanja tradicije vsi člani želimo, da se tudi takšna glasba sliši še za naslednje generacije. Tudi glasba je naša kulturna dediščina,« sklene.

VIR: Objavljeno v reviji Ženska št. 12, 3. 12. 2019.

Več kot 400 milijonov evrov vredna naložba v Lendavi se bliža zaključku.
Gradnja novega Lekovega biofarmacevtskega centra v Lendavi, vrednega več kot 400 milijonov evrov, se počasi zaključuje. Center bo operativen še letos, prve zagonske serije pa v Leku načrtujejo v zadnjem četrtletju 2026. Do redne komercialne proizvodnje bo nato potrebnih še več korakov, med drugim potrjevanje proizvodnih procesov in pridobivanje regulatornih odobritev.

Naložba v Lendavi predstavlja največjo naložbo v zgodovini Leka in je del več kot milijardo evrov vrednih naložb podjetja na področju biofarmacevtike.

Poleg centra za proizvodnjo učinkovin za podobna biološka zdravila v Lendavi Lek vlaga še v razvojni center podobnih bioloških zdravil v Ljubljani in aseptično proizvodnjo podobnih bioloških zdravil na Brniku.

Gradbena dela se zaključujejo, nameščajo proizvodno opremo
Čeprav se gradbena dela v Lendavi približujejo koncu, to še ne pomeni takojšnjega začetka redne proizvodnje.

Naslednja faza projekta bo usmerjena predvsem v nadaljnje zaposlovanje in usposabljanje specializiranega kadra, ki bo upravljal proizvodnjo.

Potekalo bo tudi pridobivanje regulatornih dovoljenj, potrebnih pred začetkom proizvodnje prvih zagonskih serij.

Prve zagonske serije v zadnjem četrtletju letošnjega leta
Prve zagonske serije nameravajo v Lendavi začeti proizvajati v četrtem četrtletju 2026. V Leku poudarjajo, da bo to pomemben korak na poti do polne operativne pripravljenosti novega obrata.

Proces pa se bo nadaljeval tudi v prihodnjih letih.

»V letu 2027 bodo sledile aktivnosti za potrditev proizvodnih procesov in kakovosti izdelkov, ki so potrebne za pridobitev regulatornih odobritev. Te pričakujemo v letu 2028,« so pojasnili.

V proizvodnjo bodo ob tem postopoma uvajali nove izdelke in širili proizvodni program. Postopen zagon naj bi omogočil varen, zanesljiv in učinkovit prehod v redno komercialno proizvodnjo.

Zaposlili že več kot 300 ljudi
Vzporedno z zaključevanjem naložbe poteka zaposlovanje. Za potrebe novega centra so v Lendavi do zdaj zaposlili že več kot 300 sodelavk in sodelavcev.

Večinoma gre za zaposlene iz Slovenije, med njimi je največ ljudi iz severovzhodnega dela države. Del ekipe prihaja iz sosednjih držav, za posamezne položaje pa je Lek zaradi potreb po specifičnih znanjih kadre iskal tudi drugod po svetu.

Največ potreb imajo trenutno na področju proizvodnje in procesnih operacij. Odprte so operaterske vloge, delovna mesta na področjih zagotavljanja in kontrole kakovosti ter na področju tehnične in logistične podpore.

Več kot 400 milijonov evrov za Lendavo
Vrednost naložbe v visokotehnološki center za proizvodnjo učinkovin za podobna biološka zdravila v Lendavi presega 400 milijonov evrov.

V Leku poudarjajo, da pomen projekta presega samo širitev njihovih proizvodnih zmogljivosti. Po njihovih navedbah naložba krepi razvojni potencial regije in slovenske farmacevtske panoge ter podpira proizvodnjo kritičnih zdravil v Evropi.

Z naložbo se v Lendavi odpira več kot 300 novih delovnih mest, hkrati pa po navedbah podjetja nastajajo nova poslovna partnerstva, medsektorsko sodelovanje in povezovanje med znanostjo ter gospodarstvom.

Kot dodajajo, se v regiji odpirajo tudi novi študijski programi ter pospešuje razvoj znanj in poklicev prihodnosti.

Lek z naložbami v Lendavi, Ljubljani in na Brniku širi svojo vertikalno integrirano mrežo za razvoj in proizvodnjo podobnih bioloških zdravil. Skupna vrednost ključnih naložbenih projektov na področju biofarmacevtike presega milijardo evrov.

Zaradi upada povpraševanja se ustavlja program, s katerim se je leta 1985 začela proizvodnja v Lendavi. Kaj to pomeni?

S poletnim remontom se bo v Lekovem obratu antiinfektivov v Lendavi ustavila proizvodnja gentamicin sulfata. Gre za farmacevtsko učinkovino, s katero je Lek na lendavski lokaciji leta 1985 sploh začel proizvodnjo. Z ustavitvijo te proizvodnje bo na druga delovna mesta prezaposlenih približno deset delavcev. "Zmanjševanja števila zaposlenih v proizvodnem obratu antiinfektivov v Lendavi ne načrtujemo niti ne izvajamo. Seveda pa smo v podjetju vedno agilni in se z optimizacijo in izboljšavo procesov proaktivno odzivamo na svetovne gospodarske razmere. To nam omogoča, da nemoteno poslujemo in proizvodnjo prilagajamo tržnim razmeram in povpraševanju po naših izdelkih," so o razlogih in posledicah ustavljanja proizvodnje gentamicin sulfata povedali pri Leku. Gentamicin sulfat prodajajo na najzahtevnejših svetovnih trgih, toda proizvodnja v Lendavi se ustavlja zaradi upada povpraševanja, kar traja že nekaj časa. Polno zasedena pa je ves čas proizvodnja kalijevega klavulanata, ki je ključna sestavina širokospektralnega antibiotika amoksiklav, enega najpomembnejših Lekovih in Sandozovih izdelkov. Proizvodnjo klavulanske kisline so v Lendavi zagnali leta 1995, proces pa obvladuje dobrih sto delavcev.

Poročali smo že tudi, da se bo konec prvega četrtletja 2022 ustavila prevaljska proizvodnja antibiotika, za katero kalijev klavulanat prav tako proizvajajo v Lendavi. A ker s to sestavino oskrbujejo tudi druge Novartisove lokacije po svetu, kjer izdelujejo zdravilo, ustavitev proizvodnje na Prevaljah lendavske ne bo ogrozila. Lendavska lokacija se bo s tem celo okrepila, saj bo zagnala proces mešanja učinkovine kalijev klavulanat z nevtralno substanco, ki se uporablja pri proizvodnji končnih zdravil v začetnih fazah. Gre za tehnološki postopek suhega mešanja dveh prahov in pakiranje tega, kar zdaj poteka na Prevaljah. V Lendavi so za ta namen že zgradili manjši prizidek k proizvodnemu objektu, ta ali morda prihodnji mesec pa naj bi po naših informacijah tudi zagnali postopek suhega mešanja.

vir: vecer.com / Majda H.